MRTVAŠKA   SERENADA
Jože  Udovič
Pozna ura
pod slepim mesecem.
Skozi puščavo peščene mesečine hodi sama in ihti.
Kot dva plamena bleda ji roke drhtijo in v prsih jo duši srce, razbit kristad.
Njene blaizne sanje iščejo pod mesecem mrtvaškim skrivna vrata.
Samota ji šepeče: Stopi v prostore brez odmeva, v tišino brez sfKjmiiia.
Zapro se vrata,
klici od onstran
vdirajo za tabo,
ti pa se več ne spomniš,
čigave so besede,
ne veš,
zakaj kliče za tabo
ta tuji glas.
391