GLAS
LETO XX. ŠT. 8 (922) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 26. FEBRUARJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Jezik - zrcalo duše
  b dnevu materinščine, ki je bil 21. t. m., je
predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo
Svetina napisal poslanico ob svetovnem dne-
vu maternega jezika, ki tudi vse nas še kako zade-
va, nas namreč, ki živimo v Italiji in dan za dnem
ugotavljamo, kako vse premalo spoštujemo jezik,
za katerega sami v Italiji komajda še rabimo izraz
materinščina. Res je, da je pri nas stvarnost dru-
gačna kot v domovini Sloveniji, saj večina naših
otrok, otrok iz narodno mešanih zakonov, ne mo-
re reči, da govori materni jezik, a vseeno! Kakšen
odnos imamo do slovenskega jezika, najbolje
kažemo v javnosti, predvsem takrat, ko moramo
spregovoriti za radio, televizijo, v javnosti. Da sli-
ka stanja slovenskega jezika pri nas ni razveseljiva,
nam je jasno vsem, ki še nekaj damo na jezik
naših očetov in mater, je kristalno jasno vsem ti-
stim, ki nam ni vseeno, kako se izražajo v slo-
venščini naši otroci in od naših otrok otroci.
Jezik je ogledalo naše duše, je rekel pred časom
pesnik.
Če to velja tudi za nas, je naša duša zmaličena,
kot je jezik, ki ga vse bolj uporabljamo, zmaličen.
Jezik je odsev našega notranjega sveta in je zato
prav, da se tega zavedamo, ko ga uporabljamo,
tudi pri vsakodnevnih opravilih, predvsem pa v
javnosti.
Veliko lepih besed smo slišali ob nedavnih Prešer-
novih proslavah, ponovno tudi to, kako nam je
Pesnik iz Vrbe povzdignil slovenski jezik na
Olimp, iz jezika dekel in hlapcev, kmetov in
trgovcev je namreč dobesedno naredil jezik viso-
ke umetnosti, in še in še.
Pa se tega res zavedamo?
Mar ni pri nas skorajda bogokletno že samo dej-
stvo, da se o stanju jezika na naših šolah ne sme
več kritično spregovoriti, ne da bi bili takoj oz-
načeni za nacionaliste, če že ne samo za večne
nergače?
Mar ni grozljivo, da se takoj označi vsakdo, ki si
upa še verjeti v narodno istovetnost, v narodno
identiteto naše slovenske narodne skupnosti, za
nazadnjaka, za nacionalista, za “kulturnika iz
čitalniških časov”?
In zakaj se odreka v naši sredini pravica ljudem,
ki še verjamemo v povezanost med slovenskim
jezikom in narodno istovetnostjo, pravica, da to
povemo na glas, ne da bi bili takoj označeni za
konservativce, za preživele bedake, za dinozavre?
Dejstvo, da živimo v multikulturnem, večje-
zičnem, večnarodnem, globalnem svetu, niko-
mur ne daje pravice, da slovenščino smeši, da jo
postavlja samo na nivo jezika komaj zadovoljive-
ga podpovprečnega občevanja.
Še smo ljudje, ki vemo in verjamemo, da je slo-
venski jezik vrednota, še smo tisti, ki vemo in ver-
jamemo, da gresta slovenski jezik in slovenska
narodna identiteta z roko v roki v svet tudi danes,
ko se nekaterim zdi, da materni jezik ni več po-
memben, da narodna identita ni več pomembna,
da slovenska simbolika ni več pomembna!
Kako grozljivo in uničujoče je smešenje naših na-
rodnih, državniških, naših slovenskih simbolov,
naše materinščine!
Prav zato v svoj malce daljši uvodnik nalašč in
zavestno vključujem celotno poslanico predsed-
nika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetine, ki
nagovarja vse nas, ki govorimo slovenski jezik.
Če se književnik zaskrbljeno sprašuje o stanju je-
zika v domovini, se moramo mi še bolj spraševati,
na samem in v javnosti, o stanju slovenščine pri
nas! Razmislimo ob poslanici ob Svetovnem dne-
vu maternega jezika svoj, naš odnos do sloven-
skega jezika in do samih sebe!
/ str. 2
O
Foto IG 
  elih, odprt evangelij in duhovniška štola.
Ta mašniška znamenja so bila poleg cvetlične
kompozicije in njegovega portreta položena
na krsti, ki je ležala pred oltarjem. Ob njem v cerkvi
sv. Lovrenca so se zbirali duhovniki iz tržaške in ko-
prske škofije ter goriške nadškofije. K njim sta prise-
dla tudi popa srbsko pravoslavne Cerkve Raško Ra-
dovič in grške pravoslavne Cerkve Gregorios Miliaris.
Skavti in skavtinje so z obeh strani varovali krsto,
kot bi jo hoteli objeti, v prve vrste pa so že posedale
narodne noše. Množica vernikov, njegovih prijatel-
jev, znancev različnih nazorskih prepričanj s te in
one strani meje in vseh, ki so z njim delili številne
življenjske in kulturne izkušnje, je čedalje bolj pol-
K nila škedenjski Božji hram, prostor pred njim ter nastopnišču vse do ceste, do zadnjega kotička: svojemesto je vsak iskal, potem ko je pokropil krsto.
Zvrstili so se med drugimi tržaški župan Roberto Co-
solini, občinski odbornik Edi Kraus, predsednica
Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, gene-
ralna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid
Sergaš, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabro-
vec, občinska svetnika Igor Švab in Roberto Decarli.
Bilo je toliko ljudi, da je bilo treba dodajati blago-
slovljeno vodo. V pričakovanju pogrebne daritve je
bilo ozračje prepojeno z odmevi litanij.
/ str. 11
IG
www.noviglas.eu
Čestitamo!
  Zadnje slovo od škedenjskega kaplana g. Dušana Jakomina 
“Vsak večer sem blagoslovil vas, vaše
družine, otroke, vaše želje in načrte.”
TRST 
Letošnje podelitve nagrade Nadja Maganja, ki
so jo ustanovili Skupnost sv. Egidija Furlanije
Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev,
Slovenska zamejska skavtska organizacija in
družina Nadje Maganje Jevnikar (1951-2006),
se posebno veselimo!
Komisija je tokrat počastila dva ženska lika, ki
sta s svojim neutrudnim, bogatim in dolgoletnim
delom dejansko pripomogla sooblikovati obličje
naše narodne skupnosti. Delali sta požrtvovalno,
tiho in daleč od sojev žarometov: verjetno so tudi
zato njuni sadovi tako dragoceni.
Večer v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu
se je zato izkazal kot prisrčen poklon Ljubi
Smotlak in Berti Vremec.
Ljuba Smotlak je vse življenje namenila mladim
in njihovi vzgoji. Bila je učiteljica, avtorica šolskih
učbenikov, prirejala je poletne kolonije,
zasnovala je žensko vejo Slovenske zamejske
skavtske organizacije. Velike zasluge ima tudi
na zborovskem področju. “Delala sem zelo
veliko, delo pa me ni nikoli težilo. Nikdar se
nisem izmikala, če je bilo treba, sem priskočila
na pomoč”, nam je povedala in z veliko
poštenostjo dodala, da je za vsa svoja
prizadevanja imela na razpolago čas in
naklonjeno okolje: “Ker nisem imela svoje
družine, mi je mama svetovala, naj skrbim za
druge otroke. Z mladimi sem vedno rada delala,
tudi na pevskem področju. Mlade sem vedno
imela rada in še jih imam”!
V skladu s svojo osebnostjo pa nam je gospa
Berta Vremec ob koncu slavnostnega večera
zaupala, da jo je nagrada “prijetno presenetila
in tudi razveselila”, je pa ne doživlja kot nagrado,
“ki je namenjena samo meni, a jo čutim kot
priznanje, ki je namenjeno vsem, s katerimi sem
dolga leta sodelovala, da je prišlo do takih vidnih
uspehov”. Gospa Berta je bila članica pri več
pevskih sestavih, zlasti pa je dejavna pri
domačem cerkvenem pevskem zboru Sv. Jernej
na Opčinah. Dolga leta je že aktivna tudi pri Zvezi
cerkvenih pevskih zborov. Poleg tega je bila
soudeležena pri urejanju arhiva župnika Andreja
Zinka in pri restavriranju župnijskega arhiva.
Težko bi imeli bralci vsako leto v velikonočnem
času v rokah glasilo Naša beseda, če ne bi gospa
Berta tako vestno srbela zanj.
O lepem večeru v Peterlinovi dvorani, ki so ga
sooblikovali tudi CPZ Sv. Jernej in člani SZSO,
bomo podrobneje poročali v prihodnji številki
Novega glasa.
Foto IG
Nagrado Maganja so podelili 
Ljubi Smotlak in Berti Vremec
Povejmo na glas
Različnost vrednota, dogovor še večja
S 1. strani
Jezik - zrcalo duše
  akole pravi Ivo Svetina
(na sliki) :
“Oče Trubar nam je dal
ime in izumil naš jezik. Odtlej
smo pisatelji in pisateljice varu-
hi slovenskega jezika; pastirji na
sončnih, nemalokdaj tudi
mračnih travnikih oblikovanja
orodja, s katerim smo lahko poi-
menovali tako solze kot nevro-
ne, tako mleko kot hadronski
trkalnik. Z jezikom smo zamejili
naš svet, ki je večji od
naše geografske raz-
sežnosti. Če prostor
našega doma lahko
poimenujemo do-
movina ali očetnjava,
se jezik imenuje le po
materi, materin jezik.
Saj ne gre za jeziko-
slovno znanost, am-
pak za narojenost v
skupnost, občestvo,
čigar skrinja zaveze je
jezik. Morda je to
zahvala vsakega roje-
nega materi? Ali pa je
spomin na čas, ko sta svetu vla-
dali materinska modrost in
moč, in je ogenj živel le na
ognjišču, da bi razsvetlil, ogrel,
nahranil. Davni odsev vladavi-
ne matere odzvanja v jeziku, s
katerim izrekamo besede lju-
bezni, sovraštva, umetnosti ali
znanosti. Celo zvezde smo poi-
menovali z domačimi beseda-
mi: Danica, Večernica. Zato je
jezik, naš materin jezik, čudež;
ne le zaradi dvojine in še neka-
terih drugih posebnosti, ampak
zato, ker je bil v njem lahko na-
T pisan Katekizem, ŽupanovaMicka, Soneti venec in Poker.Ker je mati z njim lahko otroku
opisala svet in mu ga tako udo-
mačila.
Pisatelji in pisateljice smo vzga-
jali in bogatili jezik, a hkrati je
jezik, imenovan po materi,
vzgajal in bogatil nas in ljud-
stvo, čigar glas in vest smo bili,
smo in bomo. Dokler smo bili
brez lastne države, ko smo živeli
v različnih 'ječah narodov', je
literatura, najvišja stopnja jezi-
ka, morala nemalokdaj opra-
vljati tudi narodotvorne naloge,
saj nismo imeli ustanov, ki bi
zastopale in uresničevale želje
in težnje narodovega občestva.
A zdaj, ko imamo lastno državo,
smo v svoji prevzetnosti jezik
napodili v kot. Slovenščina je,
se tolažimo, postala eden od
uradnih jezikov Evropske unije.
Hkrati pa se izvoljeni predstav-
niki ljudstva zavzeto, celo s po-
močjo hipnoze učijo današnje
lingue france. Na ministrstvu,
pristojnem za kulturo, kot se
reče v žargonu pravšnjosti, de-
luje tudi Služba za slovenski je-
zik, ki “na podlagi teoretičnih
spoznanj sodobne sociolingvi-
stike proučuje jezikovni položaj
v Sloveniji in svetu ter razvija
izhodišča in programe za dejav-
no politiko in njeno izvajanje
…”. V duhu 'sodobne sociolin-
gvistike' se opis nalog Službe
spreminja v birokratsko la-
tovščino, ki je nasilje nad
našim, materinim jezikom. Ve-
liko, neskončno več pove o
stanju našega, materinega jezika
stavek iz drame Daneta
Zajca Potohodec, v ka-
terem se véliki sloven-
ski pesnik sprašuje:
'Kdo še razume jezik, ki
ga govorim'? Ker to je
jezik poezije, jezik srca,
tako matere kot sina, in
ne omejene uradniške
pameti.
Država, ki smo jo zgra-
dili tudi ali predvsem z
jezikom, se danes ob-
naša kar najbolj neod-
govorno do jezika, v ka-
terem govorimo njene
državljanke in državljani. Do-
pušča celo, da ugašajo ustanove,
skrbnice slovenskega jezika,
med njimi tudi naša največja za-
ložba, ki je postala plen kapital-
ske pogoltnosti. Če se resnično
zaveda, ta naša mačeha, ki po-
staja vse bolj sovražna svojim
državljankam in državljanom,
svojih državotvornih nalog,
mora nemudoma razglasiti slo-
venski jezik za svoj jezik, za ma-
terin jezik in s tem vrniti dosto-
janstvo sebi in Materi, po kateri
vsi smo”.
  predvelikonočnem času je koristno po-
misliti, katere stvari so smiselne in bla-
godejne in katere to niso. Saj če v ver-
sko sporočilo zares verjamemo, potem vemo,
da nam lahko odpre lepšo pot od tiste, po ka-
teri trenutno hodimo, saj je naše življenje ved-
no mogoče izboljšati. Problemov namreč ni
konca, zato pa tudi ne prepoznanj, ki jih
blažijo ali celo popolnoma odpravijo. In zdi
se, da je ena od osrednjih težav človeka v tem,
kako uskladiti svojo lastno vrednost z vredno-
stjo in pomenom drugih. Vsakdo od nas je en-
kraten in dragocen in s tem različen od dru-
gih. In v tej luči je v zadnjem času različnost
močno izpostavljena, in to kot vrednota. Gor-
je, ko bi bili vsi enaki, ko bi npr. obstajala samo
ena vrsta dreves, ena vrsta cvetlic ali vse cve-
tlice ene same barve, ko bi torej ne bilo ra-
zličnosti v barvah, med živalmi, skratka pov-
sod. In zato je lepo, da obstajajo najrazno-
vrstnejša drevesa, cvetlice, pravo bogastvo
živali, pa sončnih vzhodov in zahodov. In je
lepo, da smo si različni tudi ljudje, različni v
ožjem krogu, različni po jeziku, narodnosti,
spolu, barvi kože, različni po veri in civilizaciji.
Vsa ta in še druga različnost je dobesedno raz-
košje življenja in zato je različnost upravičeno
postala vrednota, ki se je vse bolj zavedamo.
To še posebej velja za človekove pravice, kjer
so nenehno na delu prizadevanja, da bi prav
vsak posameznik imel vse tiste pravice, ki mu
jih zagotavlja enakovrednost ob rojstvu. Res
lahko rečemo, da smo se ob vse večjem
upoštevanju enkratnosti vseh in vsega dvignili
tako visoko, kot tega ni mogoče trditi za pre-
tekla obdobja. Nekateri so mnenja, da temu
ni tako in da je v bistvu vedno vse isto in da se
vrtimo v krogu, toda otipljivo dejstvo je, da
napredujemo, da smo bolj strpni drug do dru-
gega, bolj uvidevni in da znamo bolje upra-
vljati z našim življenjem v večji ali manjši
skupnosti. Seveda pa, če razmere v svojem
ožjem prostoru in širših prostorih pregledamo
nekoliko natančneje, bomo zelo hitro ugoto-
vili, da priseganje na različnost kot vrednoto,
ki enkrat za vselej rešuje vse, da je takšno pri-
seganje prepovršno. Vse preveč je namreč spo-
rov v odnosih med civilizacijami in verami, če
pričnemo s svetovno razsežnostjo, preveč spo-
rov med narodi, premajhno je upoštevanje ti-
stih manjših narodov in toliko bolj manjšin,
preveč je nerazumevanja ali celo mržnje med
različnimi deli istega naroda - kar je nemara
najhujša možna rana - in ne nazadnje je preveč
nerazumevanja in celo tragičnih obračunov
posameznika v odnosu do bližnjega, vse tja do
družin in trpljenja v njih. Vrednoti različnosti
pač bolj ali manj usodno primanjkuje dogo-
vor. Dogovor, sporazum, resnično sprejetje
drugega in drugih. Dogovor nam manjka,
iskren dogovor med posamezniki v zasebnem
življenju, dogovor med narodi, dogovor med
različnimi deli istega naroda, med verami in
civilizacijami. Dogovor, ki je enaka ljubezen
do drugih kot do samega sebe.
Janez Povše
V
Kultura / Aktualno26. februarja 20152
Novi ljubljanski pomožni škof Šuštar se je zahvalil SSO 
“Izročajmo se v Božje roke”
  ovi ljubljanski po-
možni škof msgr. dr.
Franc Šuštar se je pisno
zahvalil predsedniku Sveta slo-
venskih organizacij Dragu Što-
ki za čestitke ob imenovanju za
to pomembno pastirsko
službo. Škof Šuštar je v zahval-
nem pismu podčrtal, da je
skupno veselje in izročanje v
Božje roke pravilna drža. Izrazil
je upanje, naj v tem prejmemo
podporo Gospoda, ki nam je
blizu, ter predsedniku Štoki
zaželel veliko Božjega blagoslo-
va.
N Predsednik SSO Drago Štoka ječestitke novemu ljubljanskemupomožnemu škofu pisno po-
slal 11. februarja 2015, nekaj
dni potem ko je Slovenska ško-
fovska konferenca posredovala
novico v javnost. V dopisu je,
tako kakor ljubljanskemu
nadškofu msgr. Stanetu Zoretu,
tudi novemu škofu Šuštarju
izrazil veselje slovenskih verni-
kov v zamejstvu ter da bi slo-
venska Cerkev odgovarjala na
izzive sodobnega časa iz ljubez-
ni do Jezusa Kristusa. Pri tem je
izpostavil dejstvo, da se je škof
Šuštar šolal v Malem semenišču
v Vipavi, na katerega so Primor-
ci z obeh strani meje duhovno
in zgodovinsko zelo navezani.
Predsednik Štoka je tudi citiral
novomašniško geslo škofa
Franca Šuštarja: “Veselite se
vedno v Gospodu. Gospod je
blizu”! v duhu katerega je skup-
no veselje povezano tudi z
upanjem, da bi v okviru Slo-
venske škofovske konference
imeli pred očmi tudi Slovence
v zamejstvu, katerim sta sloven-
ska domovina in Cerkev vedno
zelo pri srcu.
  rosvetno društvo Vrh Sv.
Mihaela in Združenje cer-
kvenih pevskih zborov -
Gorica razpisujeta 15. revijo
otroških in mladinskih pevskih
zborov ZLATA GRLA
2015. Revijski del
srečanja bo v soboto, 18.
aprila 2015, v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž
v Gorici ob 18.00, tek-
movalni del pa bo v ne-
deljo, 19. aprila 2015, ob
16.00 v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž. V pri-
meru velikega števila
prijavljenih zborov bo
tekmovanje potekalo v
dveh delih – na jutranjem in
popoldanskem koncertu. Če bo
premajhno število vpisanih
zborov, bosta revijski in tekmo-
valni del potekala isti dan. O
morebitnih spremembah bodo
zbori obveščeni pravočasno.
Na revijski del se lahko prijavo
otroški in mladinski pevski zbo-
ri. Program naj obsega dve pe-
smi po lastni izbiri. Vsaj ena
skladba naj bo slovenska umet-
na ali priredba ljudske pesmi.
P Na tekmovalnem delu revijelahko nastopijo naslednje za-sedbe: otroški zbori, v katerih
pojejo pevke in pevci, rojeni le-
ta 2004 in mlajši (v zboru lahko
15 odstotkov pevcev presega
starostno omejitev); mladinski
zbori, v katerih pojejo pevke in
pevci, rojeni leta 1999 in mlajši.
Zbori naj predstavijo tri sklad-
be: slovensko umetno skladbo,
priredbo slovenske ljudske pe-
smi in skladbo po lastni izbiri.
Izvajanje je možno a cappella
ali s klavirsko spremljavo. Samo
pri eni skladbi je dovoljena pol-
jubna instrumentalna sprem-
ljava (če je ta predpisana v izvir-
niku predložene partiture).
Nastope zborov bo ocenjevala
strokovna žirija. Zborom bo
dodelila naslednja priznanja:
zlato priznanje z odliko, zlato
priznanje, srebrno priznanje
in bronasto priznanje. Žirija
lahko podeli tudi posebna priz-
nanja.
Prijavnico pošljite najkasneje
do 28. februarja 2015 po faksu
(št. 0481 882964) ali
po elektronski pošti
na naslov
pdvrhsvmihaela@ya-
hoo. it.
Zbori, ki sodelujejo
na tekmovalnem de-
lu, naj do 20. marca
2015 pošljejo še sez-
nam nastopajočih z
letnico rojstva in štiri
čitljive izvode parti-
tur izbranih skladb
na naslov:
PD VRH SV. MIHAELA – Karen
Ulian
Brežiči, 1
Vrh Sv. Mihaela
34070 Sovodnje ob Soči
Gorica
Za dodatne informacije lahko
pokličete na telefonsko številko
347 1425443 ali 00386
31807036 (Mateja Černic) ali
pišete na elektronski naslov
pdvrhsvmihaela@yahoo. it.
15. revija otroških in mladinskih pevskih zborov 
Zlata grla
Tradicionalna množična pevska revija   
Pričela se bo 46. Primorska poje
  organizaciji Javnega
sklada RS za kulturne
dejavnosti, Zveze
pevskih zborov Primorske,
Zveze slovenskih kulturnih
društev, Zveze slovenske
katoliške prosvete iz Gorice
in Zveze cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta se bo v petek,
27. februarja 2015, na Gradu
na Dobrovem začela letošnja
Primorska poje, na kateri bo
30 koncertov v različnih
krajih Primorske; na njej bo
nastopilo 209 pevskih zborov
in 4.500 pevcev.
Na Goriškem, Tržaškem in v
videmski pokrajini bo devet
koncertov, od teh trije bodo v
V cerkvenih prostorih. Prvikoncert na Tržaškem bo vsoboto, 28. februarja, v
Marijinem domu v Trstu,
sledili bodo koncerti na
Opčinah, v soboto, 7. marca,
v cerkvi sv. Jerneja, v nedeljo,
12. aprila, v športno-
kulturnem centru v Zgoniku,
v soboto, 18. aprila, v
občinskem gledališču v
Boljuncu. Primorska poje se
bo končala v nedeljo, 26.
aprila, v dvorani KD Skala v
Gropadi. Na Goriškem bodo
letos trije koncerti, in sicer v
petek, 20. marca, v cerkvi sv.
Andreja v Štandrežu, v
nedeljo, 22. marca, v
Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici in v nedeljo,
29. marca, v Kulturnem
domu Jožef Češčut v
Sovodnjah ob Soči. V
videmski pokrajini bo
Primorska zapela v nedeljo,
26. aprila, v cerkvi sv.
Florijana v Zavarhu in v
Občinskem kulturnem
centru na Trbižu v nedeljo,
15. marca, kjer se bosta
srečali Koroška in Primorska,
ki bosta skupaj zapeli.
Letošnja Primorska poje je
posvečena 110-letnici rojstva
skladatelja in zborovodje
Ubalda Vrabca in 70-letnici
konca 2. svetovne vojne.
Pomembna obletnica
Vse najboljše Alenka
Puhar!
  ovinarka, publicistka,
esejistka in prevajalka
Alenka Puhar, javnosti
znana tudi kot aktivistka, borka
za človekove pravice in razisko-
valka na področju psihozgodo-
vine, je pred kratkim praznovala
70 let. Ravnokar je, po poročan-
ju STA, končala študijo o kore-
spondenci med Venom Pilonom
in Izidorjem Cankarjem. Poleg
slikarja Pilona in umetnostnega
zgodovinarja in literata Cankarja
se delo posveča tudi slikarju
Francetu Miheliču. Vsi trije so se
namreč “v hudih časih srečali v
Parizu, kjer so skupaj praznovali
Božič in novo leto ter nato ostali
prijatelji vse življenje”.
Knjiga z naslovom Listi z roba bo
izšla pri Mladinski knjigi. Zelo jo
je prevzel lik Izidorja Cankarja,
N zato se je odločila, da mu bo po-svetila posebno knjigo. Ta bo,prav tako pri Mladinski knjigi,
izšla prihodnje leto v zbirki Al-
bum. Leta 1997 je Puharjeva pre-
jela Jurčičevo nagrado, velik del
svoje novinarske poti je nameni-
la odkrivanju skritega spomina
na človeške usode in dobo, ki sta
jo zaznamovala represija in
kršenje človekovih pravic. Razi-
skovala je tudi zgodovino
otroštva, kar je popisala v delu
Prvotno besedilo življenja - zgo-
dovina otroštva (1982). Po njeni
zaslugi smo Slovenci med prvi-
mi socialističnimi državami leta
1967 v njenem prevodu dobili
Orwellov roman 1984. Sledili so
še prevodi drugih avtorjev, kot
so Gore Vidal, Frederick Forsyth
in Wole Soyinka. Med avtorski-
mi in uredniškimi deli velja
omeniti Peticije, pisma in tiho-
tapski časi (1985), Slovenski av-
toportret 1918-1991 (1992) in
Pozabljena polovica (2007), pri
kateri je bila ena od sourednic.
Leta 2004 je uredila knjigo Skriti
spomin Angela Vode o borki za
pravice žensk in zapornici v ko-
munističnem zaporu.
Foto JMP
  rejšnji petek je ministrski svet odobril
izvajalne odloke za zakon št. 183 iz leta
2014, ki na novo urejuje delovna raz-
merja v vsedržavnem merilu. Gre za zakon,
ki je bolje poznan kot Jobs Act in ga je do-
končno odobril senat v začetku decembra
prejšnjega leta. S tem zakonom je itali-
janski parlament pooblastil vlado, da v
šestih mesecih izda zakonska določila
o temi dela. Dekrete mora predlagati
minister za delo in socialne politike v
dogovoru s finančnim ministrstvom.
Glede na dejstvo, da gre za eno glavnih
reform sedanje vlade, je do izvajalnih
dekretov prišlo v dobrih dveh mesecih.
Tema pa je bila v vsem tem času tarča
številnih bolj ali manj ostrih razprav
med političnimi silami, delavskimi sin-
dikati in vsedržavnim združenjem in-
dustrijcev. Tudi odobritev izvajalnih de-
kretov se temu ni izognila in pri tem so
bili še najbolj kritični v sindikatih,
predvsem v CIGL, ker naj bi nova do-
ločila, ki zadevajo urejanje delovnega
razmerja, ukinila znani čl. 18 Delavske-
ga statuta (zakon št. 300/1970).
Minister za delo in socialne politike
Giuliano Poletti je predlagal osnutek izvajal-
nega dekreta, ki na novo ureja delovno po-
godbo za nedoločen čas s postopno rastočimi
garancijami. Glavna novost zadeva nova do-
ločila za posamezno in kolektivno odpuščan-
je delavcev. Po novem bo moral delodajalec
spet zaposliti odpuščenega delavca samo v
primeru, da je prekinitev delovne pogodbe
nična zaradi diskriminacije ali tistih razlogov,
ki so izrecno navedeni v zakonu. V tem pri-
meru bo delavec lahko imel tudi pravico do
odškodnine, ki bo odvisna od njegove delov-
ne dobe. Vrnitev na delovno mesto pa ne pri-
de v poštev v vseh drugih primerih, kjer je
ugotovljeno, da se prekinitev delovnega raz-
merja ni zgodila zaradi utemeljenih razlogov.
V tem primeru ima odpuščeni delavec pravi-
co samo do odškodnine
v razmerju z dopolnjeno
delovno dobo. V prime-
ru priziva proti prekinit-
vi delovnega razmerja
določa izvajalni zakon-
ski dekret enostavnejše
postopke izvensodnega
dogovarjanja in neobdavčene odškodnine.
Določila dekreta veljajo tudi za kolektivna od-
puščanja, spoštovati pa jih bodo morali tudi
sindikati in politične stranke.
Ministrski svet je odobril še tri druge izvajal-
ne dekrete, ki jih je pripravil minister Poletti
in so vezani na določila zakona št. 183/2014.
Pri drugem dekretu gre za nova pravila, ki
urejajo socialne blažilce v primeru brezposel-
nosti. Tretji dekret poenostavlja tipologije de-
lovnih pogodb in pri tem ukinja t. i. Co. Co.
Pro. oziroma začasna delovna sodelovanja na
projekt in še nekatere druge začasne zaposlit-
ve. Četrti dekret pa na novo ureja področje
delovnega urnika in se v glavnem osredotoča
na zaščito materinstva.
Jobs Act ima kot cilj sprostitev delovnega trga,
ki je v Italiji že več let zaustavljen. Italijanska
brezposelnost je namreč med najvišjimi v
državah članic EU in je decembra bila 12,9%.
Še posebno izstopa, da je v Italiji brez dela
skoraj več kot 40% mladih med 15. in 24. le-
tom, medtem ko je srednja vrednost v evro-
območju okoli 24%, kar je vsekakor visoka
številka.
Uvajanje vladnih novosti za sprostitev trga de-
la je pozdravilo vsedržavno združenje indu-
strijcev Confindustria. Delodajalci so bili za-
dovoljni zaradi določil za kolektivno od-
puščanje in poenostavitev oblik delovnih po-
godb. Vlado pa so spodbudili za še večjo flek-
sibilnost trga dela. Zelo kritični do zakona in
do izvajalnih dekretov so bili sindikati, še po-
sebno CGIL, ki je mnenja, da se na tak način
uničujejo temeljne pravice delavcev. V desni
sredini so mnenja, da je bila vlada pri uvajan-
ju reform premalo pogumna in da so nova
določila šibka, čeprav je nekdanji
minister v Berlusconijevi vladi in
sedanji predsednik senatne komisi-
je za delo Maurizio Sacconi izrazil
pozitivno mnenje. Drugačnega
mnenja pa je leva struja v Demo-
kratski stranki, ki je spet stopila “v
boj” proti predsedniku vlade in
vsedržavnemu tajniku Renziju.
Z izvajalnimi dekreti je italijanska
vlada začela udejanjati reformo trga
dela, ki presega to, kar predstavlja
dediščina Delavskega statuta iz 70.
letih, še posebno kar se tiče določil
za odpuščanje. Pri tem ni majhna
stvar, da je bila Italija dolžna to na-
rediti tudi zaradi zahtev Evropske
unije za uravnovešenje proračun-
skih postavk, za katerega so potreb-
ne strukturne spremembe. Za-
skrbljenost pa ostaja na ravni zago-
tavljanja zadostnega finančnega kritja, še po-
sebno za socialne blažilce. Denar je namreč v
skromnih vsotah zagotovljen le za leti 2015
in 2016.
Italijansko vlado pa še čaka glavna reforma
trga dela, saj se bo morala čim prej spoprijeti
z znižanjem obdavčitve dela, ki je glavna ovi-
ra za konkurenčnost italijanskih podjetij.
Čeprav so bili že sprejeti nekateri ukrepi v zve-
zi z davkom na proizvodne dejavnosti (IRAP),
to še zdaleč ne zadostuje. Znižanje obdavčitve
dela pa bo bistveno težje, saj bo imela vlada
zelo omejene finančne možnosti zaradi viso-
kega italijanskega javnega dolga. Znižanje
davkov ne more namreč povzročiti dodatnega
poslabšanja stanja državne blagajne.
Julijan Čavdek
P
Svet in Slovenske Organizacije 26. februarja 2015 3
Izvoljena deželna komisija za
slovenske šole
Znani so izidi volitev za sestavo nove deželne šolske
komisije, ki bo delovala za triletno obdobje, in sicer od
6. februarja 2015 do 5. februarja 2018. Na podlagi
volitev, ki so potekale januarja, so redni člani deželne
šolske komisije: ravnatelja Marjan Kravos
(večstopenjske šole) in Primož Strani (višje srednje
šole); predstavniki učnega osebja Damijan Vižintin
(dvojezična šola v Špetru), Martin Srebernič
(večstopenjski šoli na Goriškem) in Katja Kalc
(večstopenjske šole na Tržaškem); predstavnica
učnega osebja višjih srednjih šol Lidia Rupel;
predstavnica neučnega osebja Vesna Skrlj;
predstanice staršev Sara Superina (večstopenjske
šole), Marjeta Kranner (višje šole) in Giulia Strazzolini
(dvojezična šola v Špetru); predstavnika dijakov Luisa
Vescovi (Trst) in Cristian Vizintin (Gorica). Član deželne
komisije za šolstvo je tudi predstavnik slovenskih šol
v vsedržavnem šolskem svetu, ki se mora še obnoviti.
Komisiji bo predsedoval vodja urada za slovenske šole
dr. Igor Giacomini.
Na volitvah so bili izvoljeni tudi nadomestni člani, če
bi morda prišlo do odstopa oziroma prenehanja
funkcije kakšnega člana. Nadomestni člani so: za
ravnatelje Tomaž Simčič, za učno osebje višjih šol
Paolo Zobec, za starše na Tržaškem Loredana Tensi,
na Goriškem Luisa Gergolet, za dijake na Tržaškem
Katarina Milic, Ivan Crosatto pa za Goriško.
Spomenica Igorja Gabrovca glede
ukinjanja pokrajin v pristojni
senatni komisiji
Podpredsednik deželnega sveta FJK in deželni svetnik
SSk Igor Gabrovec je predsedniku deželnega sveta
FJK Francu Iacopu izročil spomenico v zvezi s
pomembnostjo pokrajin pri izvajanju zaščitnega
zakona 38/01 za slovensko narodno skupnost.
Predsednik Iacop je spomenico priložil zapisniku
avdicije v pristojni senatni komisiji glede spremembe
posebnega statuta FJK, v vednost je bila izročena tudi
senatorju Pegorerju, ki je predlagatelj osnutka
ustavnega zakona za statutarno spremembo.
V spomenici Gabrovec utemeljuje svoje stališče glede
prihodnosti pokrajin, ki se razlikuje od stališča večine
v deželnem svetu FJK. Pokrajini Gorica in Trsta sta bili
med najbolj doslednimi izvajalci zakonske zaščite in v
določenih primerih sta zakon celo prehitevali.
Nasprotovanje ukinjanju pokrajin izhaja iz dejstva, da
bi to pomenilo izgubo pomembne upravnopolitične
strukture za Slovence v FJK. Pri tem je v spomenici
navedena tudi nevarnost kršenja italijanske ustave ter
mednarodnih sporazumov in traktatov (Londonski
memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz
leta 1975), katerih je Italija podpisnica. Za pokrajine
je nadalje pomemben zakonski dekret št. 9 iz leta
1997, kjer je zapisano, da pokrajine izvajajo
pristojnosti za zagotavljanje zaščite jezikovnih manjšin.
Pravni pomen imajo tudi razsodba Ustavnega sodišča
št. 375 iz leta 1995, ki je utemeljila pravico po večjem
predstavništvu slovenske manjšine v tržaškem
pokrajinskem svetu, kot tudi razsodbe 86/1975,
28/1982, 62/1992 in 159/2009. V spomenici je
citirano tudi priporočilo št. 337 iz leta 2013, ki ga je
izdal Kongres krajevnih avtonomij in dežel pri Svetu
Evrope, v katerem je svarilo Italiji, naj ohrani za
pokrajine neposredno izvolitev predstavniških organov.
Prav zaradi tega lahko odprava pokrajin predstavlja
kršenje mednarodnih obveznosti Italije.
V spomenici je Igor Gabrovec še zapisal, da je
racionalizacija stroškov krajevne javne uprave
potrebna, vendar to nikakor ne more prizadeti
uzakonjene pravice narodnih in jezikovnih manjšin v
FJK.
Evropa prevelik zalogaj za Aleksisa
Tsiprasa in Sirizo?
Čeprav sta v prejšnjih dneh predsednik grške vlade
Aleksis Tsipras in njegov finančni minister Janis
Varufakis dosegla dogovor za štirimesečno podaljšanje
programa finančne pomoči s strani Evropske komisije,
Evropske centralne banke in Mednarodnega
denarnega sklada, mora najprej Grčija predstaviti
verodostojen in izvedljiv seznam reform. Predsednik
Tsipras je napovedal, da bodo ukrepi zadevali boj proti
davčni utaji, proti korupciji za učinkovitejšo državno
upravo. Vendar evropski partnerji ne zaupajo preveč
Grkom, čeprav so se zelo toga stališča glavnih članic
EU nekoliko omilila. Grčija ima pravi Damoklejev meč
nad seboj, saj če finančnih institucij ne prepriča, ji
grozi izhod iz območja evra, česar si pa nobeden ne
želi.
Dolgotrajno dogovarjanje med Grčijo in evroskupino
pa že povzroča zmagovalcu grških volitev težave. Iz
dneva v dan se namreč pojavljajo kritike, da so že
pokopane volilne obljube Sirize, predvsem kar se tiče
spremembe togih pogojev za črpanje finančne pomoči.
Rekordna stopnja zaposlenih v Nemčiji pa toliko bolj
utemeljuje vztrajanje pri proračunskem ravnovesju in
spoštovanju obvez.
Kratke
  a podlagi zaščitnega zakona 38/01
imamo Slovenci v FJK pravico do po-
vrnitve treh domov, ki smo jih izgubili
v času fašizma. V 19. členu je namreč zapisan
način vračanja Narodnega doma pri Sv. Ivanu
v Trstu, Narodnega doma v ul. Filzi prav tako
v Trstu in Trgovskega doma v Gorici. Za sve-
toivanski Narodni dom je določeno, da se la-
stnina prenese na Deželo FJK in da se prostori
predajo v brezplačno uporabo slovenskim or-
ganizacijam. Za ostala dva domova pa je po-
trebna konvencija med Deželo FJK in Tržaško
univerzo ter Finančnim ministrstvom.
Ker izvajanje tega člena poteka počasi, je dežel-
ni svetnik SSk Igor Gabrovec zaprosil za sesta-
nek pri deželnem odborniku Francescu Pero-
niju, do katerega je prišlo v prejšnjih dneh.
Gabrovec se je sicer s tem vprašanjem že uk-
varjal med Tondovo upravo, ko je pred izte-
kom mandata takratna odbornica Sandra Sa-
vino zagotovila finančno postavko v višini
poldrugega milijona evrov za začetek obno-
vitvenih del Narodnega doma pri Sv. Ivanu.
Postopek vračanja je še najbolj napredoval za
Trgovski dom v Gorici, ki mu bo deželna upra-
va dodelila nova lastna sredstva (torej izven
državnega budgeta zaščitnega zakona) za ure-
ditev še doslej neuporabnega vogala in kletnih
prostorov, kar naj bi omogočilo selitev dejav-
nosti goriškega sedeža Narodne in študijske
knjižnice.
Za Narodni dom pri Sv. Ivanu pa je deželni
svetnik Gabrovec spomnil odbornika Peronija,
da “je zadeva bistveno bolj komplicirana, saj
se postopek njegovega vračanja vleče vse od
časa Illyjeve uprave, ko je pokojni kolega dr.
Mirko Špacapan dosegel prvi korak s prepisom
imovine v premoženje Dežele FJK. Kmalu za-
tem sta krovni organizaciji Deželi predstavili
prvi predlog o namembnosti, ki je predvideval
ureditev večnamenskega središča”. Prišlo je tu-
di do novega predloga, “ki predvideva, da bi
bilo poslopje namenjeno pretežno potrebam
NŠK, njenega Odseka za zgodovino (ki je med-
tem ostal brez sedeža) in Slovenskemu razi-
skovalnemu inštitutu, kar bi ustvarilo zanimiv
dokumentacijsko-raziskovalni pol”.
Za Narodni dom v Filzijevi ulici pa so razpo-
ložljivi prostori nezadostni za potrebe Narod-
ne študijske knjižnice, predvsem za selitev ce-
lotnega knjižnega fonda. Rektor tržaške uni-
verze je NŠK ponudil prostore na nekdanjem
sedežu vseučilišča, kar bi pomenilo, da bi bila
knjižnica razdeljena na tri ločene lokacije.
Kot omenja Gabrovec v tiskovnem sporočilu,
je odbornik Peroni zagotovil, da je Dežela gle-
de vračanja slovenskih narodnih domov pri-
pravljena spoštovati zakonsko določene in po-
litično sprejete obveznosti. Za Deželo pa je pri-
marnega pomena, da se moramo Slovenci do-
končno izraziti glede njihove namembnosti.
To naj bi se zgodilo že prihodnji teden, ko bo
paritetni odbor na redni seji obravnaval tudi
to vprašanje in predvidoma dokončno prižgal
zeleno luč.
O sestanku in predvsem o stanju pri Sv. Ivanu
je deželni svetnik Gabrovec seznanil podpred-
sednika NŠK odv. Marka Jarca, ki je zadolžen,
da pobliže spremlja vračanje svetoivanskega
doma.
N
Ena izmed glavnih reform sedanje vlade
Odobritev izvajalnih
odlokov za JOBS ACT
  talija in Švica sta sklenili davčni protokol,
ki presega bančno tajnost. Finančni mini-
ster Pier Carlo Padoan in vodja Zveznega
švicarskega finančnega urada Eveline Widmer-
Schlumpf sta dokument podpisala na prefek-
turi v Milanu. Italijanski davkoplačevalci, ki so
svoje prihranke skrivali v švicarskih bankah,
bodo tako lažje uredili davčne obveze do Itali-
je. Dogovor pa bo omogočil Švici izhod iz
črnega finančnega seznama držav, ki spadajo
v t. i. davčne oaze. Podoben dogovor naj bi
podpisali tudi med Italijo in Liechetenstei-
nom, pogovori pa že potekajo s kneževino Mo-
nako. Za Italijo predvidevajo 6 milijard evrov
priliva.
Dogodek je zelo verjetno povezan z afero Swi-
ssleaks, ki je nastala, potem ko je Mednarodni
konzorcij preiskovalnih časnikarjev (ICIJ) ob-
javil “Listo Falciani” v medijih 45 držav. Na
seznamu so bili znani italijanski gospodarstve-
niki, umetniki in igralci, ki so s prenosom de-
narja v švicarsko podružnico angleške banke
HSBC povzročili ogromno davčno utajo.
Protokol predvideva, da se italijanski davko-
plačevalci, ki imajo denar na švicarskih
bančnih računih, lahko poslužijo določil za-
kona 4/2014 poimenovanega “voluntary di-
sclosure” in tako koristijo olajšave pri urejanju
obveznosti v odnosu do italijanske davčne
službe. Italijanska Agencija za dohodke bo lah-
ko zahtevala od švicarskih bank podatke tudi
za posameznega davkoplačevalca. To pa naj bi
spodbudilo vse potencialne utajevalce, da se
že v prihodnjih mesecih odločijo za ureditev
svojega finančnega stanja. Upoštevati je tudi
treba, da bo leta 2018 stopil v veljavo medna-
rodni dogovor, ki določa avtomatično in glo-
balno izmenjavo davčnih podatkov in takrat
bodo kaznivi ukrepi bistveno ostrejši od tistih,
ki jih predvideva omenjeni protokol med Ita-
lijo in Švico.
Ob protokolu sta italijanski in švicarski mini-
ster podpisala tudi dokument, ki zadeva
vprašanje obmejnih delavcev in občine Cam-
pione d'Italia, ki spada pod Pokrajino Como,
je pa v celoti obkrožena s švicarskim ozemljem.
I
Po objavi “liste Falciani”
Ukrepi švicarske
konfederacije
Srečanje med odbornikom Peronijem in svetnikom Gabrovcem
Tema sestanka so bili
narodni domovi
Minister za delo in socialne politike Giuliano Poletti
Kristjani in družba26. februarja 20154
  lavni zdravnik, znanstvenik
in izumitelj se je rodil 29.
marca 1561, pred 454 leti,
v Iustinopolisu, današnjem Ko-
pru, v času, ko je mesto pripadalo
Beneški republiki. Star 75 let je
umrl 22. februarja 1636 v Benet-
kah. V nedeljo 22. 2. 2015 smo
se v Kopru spominjali 379-letni-
ce njegove smrti, tudi s tem, da
je zazvonil zvon sv. Nazarija iz l.
1333, zvon, ki ga je poslušal tudi
Sanktorij in je ob njegovem roj-
stvu imel že častitljivih 228 let.
Sanktorij je medicino študiral na
univerzi v Padovi, kjer je leta
1582 diplomiral. Po doktoratu je
bil na poljskem dvoru zdravnik
poljskega kralja, nato je deloval
na Hrvaškem in Madžarskem. Le-
ta 1599 se je vrnil v Benetke in se
v celoti posvetil znanstvenemu
delu. Bil je član skupine učenja-
kov, kateri je pripadal tudi slavni
Galileo Galilei, fizik, matematik,
astronom in filozof (15.2.1564 -
8. 1.1642). V letih 1511-1524 je
Sanktorij predaval teoretično
medicino na Univerzi v Padovi.
Nato se je vrnil v Benetke, kjer je
živel do smrti.
Njegovi biografi pravijo, da je
meril fiziološke procese v člo-
veškem telesu. Napisal je vrsto
razprav in knjig, njegova naj-
večkrat natisnjena knjiga Ars de
statica medicina je izšla v 34 la-
tinskih izdajah in 14 prevodih v
angleščino, francoščino, itali-
janščino ter nemščino. S to knji-
go je postal slaven znanstvenik
po vsej Evropi.
V čem je bila njegova znanstvena
metoda nekaj posebnega? Ni se
najprej zatekal k avtoritetam, k
temu, kaj je rekel Aristotel in dru-
gi znanstveniki. Na prvo mesto
je postavil eksperiment in iz-
kušnjo, na drugo mesto razum in
razmišljanje o izkušnjah. Šele na
tretjem mestu so bile zanj avtori-
tete. Žal, je v poznejših stoletjih
prišlo do težkih redukcij raciona-
lizma, empirizma in utilitarizma:
“Resnično je le to, kar razume-
mo, kar dokažemo s poskusi in
S kar nam po našem mnenju inomejeni pameti koristi”. Ne! Tone drži, to ni res. Ta zabloda pa
prav nič ne zmanjšuje pomena
razuma in eksperimentalnega ra-
ziskovanja!
Kaj pa naše današnje
iskanje resnice, naše
šolstvo, naše univer-
ze? Profesorji poučuje-
jo študente razmišljati
s svojo glavo?
Leta 1878 je Friderich
Nietzche zapisal:
“Opisujem to, kar bo
prišlo: nihilizem”. Ni-
hilizem zanika obstoj
Boga, obstoj zadnjega
cilja in smisla življen-
ja, razlikovanje med
dobrim in zlom, razli-
kovanje med resnico
in lažjo. Posledica ni-
hilizma, ki razvredno-
ti prav vse, je prazni-
na. Nihilizem je za-
ničevanje in
uničevanje vsega tega,
zato je “proti – člo-
veški”. Najbolj prefin-
jena oblika nihilizma
je relativizem, katere-
ga slogan je: “Vsi ena-
ki, vsi enakopravni”.
Osrednji trg v Kopru se imenuje,
da se ve, kdo je še vedno šef, Ti-
tov trg (Piazza Tito). Ena izmed
ulic, ki vodi z Mestnega trga proti
morju in se je nekoč imenovala
po Sanktoriju, je bila po vojni
preimenovana v Kidričevo ulico.
Boris Kidrič je med vojno in po
vojni zvesto izpolnjeval povelja
nadrejenih. To šteje! To se nagra-
juje!
Se nam v Kopru obeta preimeno-
vanje Titovega trga v Mesečev
trg, Kidričeve ulice pa v ulico
LGTB? Ali pa obratno? Bomo
menjali tudi grb, v katerem je
sonce s svojimi žarki? Zdi se, da
nas hočejo nekateri prepričati, da
je Zemlja ravna plošča in se sploh
ne vrti okoli Sonca. “Končno ni
važno, kdo se vrti okoli koga, po-
membno je, da se imamo kul”.
“Tudi to, da je Bog ustvaril člove-
ka kot moškega in žensko, je
zgolj preživela pravljica, so črne
sanje mračnega srednjega veka”.
Če bi danes živela Galileo in San-
ktorij, kakšnih raziskav bi se loti-
la?
Molitev za mesto Koper
(22. 2. 2015, ob 379-letnici smrti
Sanktorija Sanktorija)
Molimo za mesto, v katerem živi-
mo; za vse naše someščane, da bi
vsak od nas v mestu našel svoje
mesto in mir.
Molimo za naše prijatelje, pa tudi
za tiste, ki nam niso pri srcu. Go-
spod, naj naši odnosi ne temelji-
jo na brezbrižnosti in sovraštvu.
Molimo za vse, ki v naše mesto
prihajajo po morju ali kopnem,
za nekaj ur, dni, mesecev, let, ali
pa za vse svoje življenje. Gospod,
prosimo te, da bi bili vljudni in
gostoljubni.
Molimo za tiste, ki mesto vodijo,
upravljajo in v mestu delajo; v
Luki Koper, v tovar-
nah, trgovinah, am-
bulantah, šolah, ura-
dih, zaporu.
Molimo za to, da bi v
mestu imeli zdravo
pitno vodo in čist
zrak.
Molimo za varen pro-
met v našem mestu,
za to, da ne bi nihče postavljal v
nevarnost življenja drugih. Go-
spod, varuj naše otroke pred ne-
srečami.
Molimo za vse, ki živijo v
revščini, so bolni, umira-
joči, obnemogli ali so jih
zadele razne nesreče. Go-
spod, daj, da bodo tisti, ki
imajo oblast, moč, boga-
stvo in zdravje, znali od-
preti svoje srce za reveže in
nesrečne.
Molimo za Sanktorija San-
ktorija, zdravnika in izu-
mitelja, ki se je, da bi po-
magal ljudem do zdravja,
neutrudno posvečal zna-
nosti in iskanju resnice.
Bil je rojen v našem mestu
in bil na to ponosen. Naj
bomo tudi mi ponosni
nanj. Gospod, okrepi naš
spomin. Naj ne pozablja-
mo naših predhodnikov.
Daj nam ljubezen do zgo-
dovine in hvaležnost za
vse, ki so gradili naše me-
sto. Naj bodo deležni
večne sreče v nebeškem
Jeruzalemu in za nas pro-
sijo iz večnosti.
Gospod, danes ti še pose-
bej priporočamo znan-
stvenike, Univerzo, univerzitetne
profesorje in študente. Naj odkri-
vanje resnice postavijo pred na-
vezanost na lastna mnenja in
prepričanja, ki so si jih ustvarili
v preteklosti. Naj ljubijo resnico
bolj kot lastne ideje, ki jih o re-
snici imajo. Naj se posvetijo zna-
nosti in zavzemanju za človeka
ne le s svojo pametjo, temveč tu-
di s svojim srcem.
Gospod, obvaruj nas tistih, ki
hočejo naše mesto uničiti, tistih,
ki sejejo ljuljko, delajo zlo in širi-
jo sovraštvo. Naj nas pred njimi
varujejo sv. Nazarij, bl. Elij in
drugi koprski svetniki; naši ne-
beški zaščitniki. Gospod, pošlji
nam v varstvo in pomoč tudi ne-
beško vojsko; nadangela Mihaela
in naše angele varuhe. Amen.
Bogdan Vidmar
Drobci iz papeževih govorov o družini
Otroci so darilo
- Družba, ki otroke vidi kot
breme ali tveganje, se bo
kmalu spremenila v depresiv-
no družbo. Odločitev, da po-
ročeni pari nimajo otrok, je
sebična. Življenje se pomlaja
in pridobi energijo, ko se
veča in množi – vse bolj se tu-
di bogati.
- Otroci so darilo in tudi nuja
za ohranjanje upanja Družbe.
Dobri starši ne smejo med
svojimi otroki izbrati “lju-
bljenčka”. Moja mati je ved-
no govorila: “Pet vas je v
družini”. Ko so jo vprašali,
katerega otroka ima najrajši,
je odgovorila: “Imam pet
otrok, tako kot imam pet
prstov. Če mi poškodujete en
prst, me boli vsa roka. Enako
je z otroki. Vseh pet je ena-
kih, a vsak je poseben, tako
kot moji prsti. Družba, ki
otroke dojema kot težavne in
nadležne, kot breme, kot tve-
ganje, je depresivna. Samo
pomislite na mnoge skupno-
sti, ki jih poznamo po Evropi.
Obupane so, ker nimajo
otrok”.
- Stopnja rodnosti ne dosega
v Evropi niti enega odstotka.
Zakaj? Vsak bi moral sam pri
sebi o tem razmisliti in najti
najprej zase odgovor.
- Lani je papež kritiziral tudi
družine, ki si namesto otrok
omislijo živali, kot psa ali
mačko, da si ne bi tako otežili
življenja. Tako pravi: “Pomi-
slimo na blaginjo v družbi, ki
nas želi prepričati, da je bolje
brez otrok. Lahko se odpravi-
te raziskovat svet, greste na
počitnice, lahko si omislite
vilo na podeželju, lahko ste
brez skrbi. A čeprav se morda
zdi, da je lažje in priročneje
biti brez naraščaja (otrok),
vas bo to v starosti pripeljalo
v veliko osamljenost in za-
grenjenost.
Ambrož Kodelja
GREH, TRPLJENJE, HREPENENJE
Po uporu Bogu in padcu v greh se je porušilo
zaupanje med človekom in Bogom, toda on se
ni odvrnil od človeka. Sveto pismo pravi, da ga
je oblekel in ga zavaroval v njegovem dostojan-
stvu, obenem pa mu je dal vedeti, da je dru-
gačen od njega. Skozi mnoge generacije bo ta
greh spominjal človeka njegove meje, krhkosti
in bližine smrti. Izbira greha je bila namreč po-
vezana z izbiro med življenjem in smrtjo. Z gre-
hom se namreč odločimo za zlo, ki je poman-
jkanje in praznina, kjer bi moralo biti življenje.
Zlo tako ni bistvo, ampak senca, ki razdere od-
nose, poruši skladnost, povzroči trpljenje. Greh
je izgon iz svojega kraja, da ni človeka tam, kjer
bi moral biti. Človek je že bil Božja podoba, to-
da hotel je biti sam svoj izvir, bog brez Boga. Ta
ambicija ga je oddaljila od sebe in od Boga. Zato
je postala Božja podoba zanj neke vrste obsod-
ba, da je moral odslej zaživeti na prašni zemlji
in med trnjem, izven vrta in duhovnega gle-
danja. Greh je prizadel njegove duhovne spo-
sobnosti: rodilo se je nebrzdano poželenje, tudi
smrti ni več doživljal kot osebne izpolnitve in
dopolnitve življenja, ampak kot tragedijo, iz-
ničenje in konec. Trpel je na drugačen način,
sam in s krivdo v sebi. Namesto živega odnosa z
Bogom in spoznanja, je začel gledati na življen-
je enostransko, ni bil več sposoben jasno raz-
brati Božje volje. Vse to je ustvarjalo črnino, za-
vest tragičnosti in nemoči, čutil se je kot preva-
rano bitje. Ker je imel lažno podobo o Bogu in
ga doživljal zgolj kot za-
konodajalca in sodni-
ka, je skušal čim prej
prekiniti odnose z njim
in iti po svoji poti. Toda
račun se mu ni izšel,
vedno bolj je bil ne-
močen in sam, navda-
jalo ga je občutje strahu pred smrtjo. Prav zato
se je še bolj sklonil nase in se hotel rešiti za vsa-
ko ceno. Rupnik pravi, da človek vidi le svoj po-
pek, ki je spomin na njegovo rano, povezavo, ki
je ni več. Vsak delček njegovega telesa je prepo-
jen s sebičnostjo. Toda, kako se je mogel rešiti
te zvezanosti s samim seboj? Religije in duhov-
nosti so mu pomagale, da bo vzpostavil neko
obliko harmonije v sebi in vsaj delno zaustavil
občutek tragičnosti. Bog je napovedal, da bo
Eva rojevala v bolečini, mož pa bo z bolečino in
naporom opravljal svoje delo. Rojevanje in delo
sta namreč božanski sposobnosti človeka. Žena,
ki rojeva, je podobna Bogu, ki daje življenje iz
sebe. Mož, ki dela, spominja na Boga, ki je
ustvaril zemljo in jo vzdržuje. V vsem tem pa bo
nad njima visela senca smrti. Vendar bo prav
bolečina te tragičnosti odprla pot hrepenenja
po vrnitvi. Izraelci so si želeli vrnitve v oblju-
bljeno deželo, Adamov greh je povzročil željo,
da bi se vrnil v raj in vzpostavil odnos z Bogom
ter samim seboj. To je bolečina pričakovanja
srečanja z Ljubljenim, ki je postala vedno bolj
živa v zgodovini odrešenja.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (9) Primož Krečič
Sedaj je več mučencev kot v času prvih
kristjanov ...
Redovnice iz Bd Richelieu, Oblates de l'Eucharistie, nam
pošiljajo tole dramatično sporočilo:
“Izgubili smo mesto Queragosh (Qaraqosh, severni Irak). Mesto
je padlo. Zavzel ga je ISIS. Oni sistematsko obglavljajo otroke.
To je mesto, kjer hranimo živila. ISIS je odbil kurdsko vojsko in
je sedaj 10 minut
oddaljen od mesta,
kjer dela naša ekipa
za preživetje. Milijoni
ljudi so prejšnjo noč
zbežali v Erbil. OZN je
evakuirala svoje
osebje iz Erbila. Naša
ekipa je tu in bo tu
tudi ostala. Pomoč v
molitvi je zelo
potrebna. Prosimo
vas, vztrajno molite za osvoboditev ljudstva v severnem Iraku.
Ljudje trpijo zaradi strašnega nasilja ISIS in njihovih skrajnežev.
Njihov cilj je spreobrnjenje množice in hkrati smrt za vse
kristjane v tej pokrajini. Prosim vas in spodbujam, ne ignorirajte
te pošte in ne uničite je.
Pošljite jo vašim prijateljem, ki jih poznate. Pošljite jo
molitvenim skupinam. Pošljite jo vašim duhovnikom, prosite
jih, naj pri mašah in srečanjih molijo za to. Prosim, zagotovite
nekaj časa za molitev za te ljudi, ki so zaskrbljeni zaradi nasilja.
Potrebno je, da se zavzamemo za naše krščanske brate. Molite
za kristjane v severnem Iraku!
Nujna prošnja za molitev
Kakšno je naše današnje iskanje resnice?
Nagajive misli ob 379-letnici
smrti  Sanktorija Sanktorija
SD Sončnica / Dr. Ivan Štuhec
Skupnost družin Sončnica vabi v torek, 3. marca, ob 20.
uri v Dom Franc Močnik na drugi večer iz niza
pomladnih predavanj.
Tokrat bo Ivan Štuhec
govoril o temi: Živeti in
vzgajati s pametjo za
vrednote. Dr. Štuhec
velja za enega najbolj
prodornih analitikov in
komentatorjev
dogajanja v slovenskem
družbenopolitičnem in
cerkvenem prostoru. Po
Teološki fakulteti v
Ljubljani je doktoriral na Gregoriani v Rimu. Je
profesor moralne teologije na Teološki fakulteti,
direktor Zavoda Antona Martina Slomška,
soustanovitelj mladinskega centra Amos, galerije
Ars sacra. Kot član različnih cerkvenih komisij in
tajnik plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem je
ves čas spremljal dogajanja v Cerkvi in družbi. V
zadnjih desetih letih je vodil tri raziskovalne
projekte: Kakovostna šola prihodnosti, Leksikon
krščanske etike, Medgeneracijski dialog za
kakovostno bivanje.
V zadnjih letih je verjetno največkrat izgovorjena
beseda kriza. Veliko ljudi je prepričanih, da je v
ozadju svetovne gospodarske, ekološke in družbene
predvsem moralna kriza civilizacije. Kriza se pojavlja
pri vzgoji za vrednote, ko mnogi starši in vzgojitelji
ne znajo otroka pripeljati do tega, da bi znal na poti
v odraslost ponotranjiti vrednote, ki bi ga vodile pri
nevarnih pasteh zadovoljevanja potreb.
Postna “šola molitve” 
z nadškofom Carlom
V petek, 27. februarja, bo v goriški stolnici ob 20.30
prvo izmed letošnjih postnih srečanj z nadškofom
Carlom Redaellijem. Molitvena srečanja z goriškim
pastirjem so postala že prava navada, letos pa se
bodo osredotočila na Jezusovo molitev, “da bi tudi
naša molitev postala vedno bolj evangeljska”.
Naslov celega niza se glasi “Gospod, nauči nas
moliti”. Kot so Jezusa
prosili njegovi učenci, naj
jih nauči moliti, tako želi
tudi naša krajevna
Cerkev narediti korak
naprej in stopiti v “šolo
molitve”, da bi jo Jezus
naučil moliti. Srečanje v
stolnici, molitev Svetemu
Duhu, poslušanje Božje
besede, misli nadškofa
Carla, čas, posvečen
tišini, prisotnost laičnih združenj in prisotnost
odraslih, ki se pripravljajo na prejem sv. birme, bodo
gotovo pomagali vsem udeležencem, da se bolje
srečajo z evangelijem in da bo molitev vse
skupnosti postala bolj evangeljska. Na poseben
način so vabljeni mladi od 20. leta dalje in seveda
odrasli iz vse nadškofije. Kdor se ne more udeležiti
srečanj, jih lahko spremlja neposredno po internetu
na naslovu www. arcidiocesi. gorizia. it.
Prvo srečanje, kot že rečeno, bo ta petek, 27.
Naslednja srečanja “šole molitve” se bodo
nadaljevala naslednje petke v postnem času, in
sicer 6., 13., 20. in 27. marca. Toplo vabljeni!
Kratke
Kristjani in družba 26. februarja 2015 5
  onec decembra, ko sem se odpravljal
iz Trsta, da se nekje ločim in zberem
še zadnje strani zapiskov iz leta 2013,
sem našel v nabiralniku izvod dela Od pe-
trolejke do iPada z dodanim lističem
“v oceno”. Knjigo monsi-
gnorja Dušana Jakomina v
oceno? A o takem delu mora
vendar izraziti svoje mnenje
človek, ki je na tekočem o
verskem življenju pri nas ter
o osebnosti, ki je v cerkve-
nem življenju zavzemala in
zavzema pomembno mesto.
K tem resnim ugovorom je
treba upoštevati, da 220 stra-
ni velikega formata in razno-
likih poglavij zahteva skrbno
aplikacijo in zanje naklonje-
nega časa na razpolago.
Ta čas pa ne more biti na raz-
polago, če je vnaprej odmer-
jen za zbirko celoletnih zapi-
skov, ki morajo biti oddani
založbi. Dvoje pričevanj obe-
nem, eno že natisnjeno, to-
rej na razpolago, drugo na-
menjeno založniku, to se
pravi v tiskarno! Pravica to-
rej zahteva, da se ukvarjaš z
obema. Tudi zato, ker oba pričevalca začen-
jata svoji zavestni poti ob petrolejki.
Sklenjeno: mesec dni v Radencih od jutran-
jega prebujanja, leže, do zajtrka – pripoved
z začetkom ob petrolejki v Istri, potem cel
dan ob pisalnem stroju, z zapiskom avtorja,
ki je pisal domače naloge ob petrolejki v
podpritličju hiše nedaleč od tržaškega Na-
rodnega doma. Vsekakor pa je prav, da se
že od tega začetka pove, da sta bili poti, ki
sta vodili od revnega začetka v da-
našnji dan, kakor poseja-
ni z jeklenimi žeblji
na dnu kraških jam.
Zato je ta knjiga, ka-
kor večina primor-
skih knjig, na eni
strani odslikava pre-
teklih težav, na drugi
pa uresničitev stare
modrosti per aspera
ad astra – skozi težave
do nebes.
Gre za pričevanje, je
bilo rečeno, a to na
nenavaden način, ta-
ko, da je avtor pripo-
vedovalec z eseji-
stičnimi odlomki, s
čimer doseže, da ni
dolgočasen, ampak,
nasprotno, bralca
pritegne s svojim
načinom prehajanja od ar-
gumenta do argumenta.
Glede tega bi navedel, čeprav bi omenil tu-
di samega sebe, citat.
Gre za pomemben podatek, da je francoska
prevajalka Andree Luck Gave, ki se je aprila
lani udeležila srečanja Pahorijana, poveda-
la, da je literarni kritik Guy Fon-
taine v predstavitvi priročnika
zgodovine evropske književnosti
zapisal, da je novi pojav pisanja
avtobiografije pripisati Sloveniji
s Pahorjevo Nekropolo. Ob taki
novici čutim seveda zadoščenje, toliko bolj,
ko imam po Nekropoli drugih pet knjig, v
katerih so poleg osebnih doživetij še drugi
zapisi. No, Dušan Jakomin se je tudi odločil
za nekaj podobnega, samo da namesto
uporabe datumov se je odločil za posamez-
na poglavja z ločenimi naslovi. Tako bralec
in bralka lahko izbereta, kaj bosta spet bra-
la. In posamezni spisi imajo različno
dolžino. Na primer, tekst z naslovom V Ri-
mu pri škofu Alojziju Fogarju, ima sedem
vrstic, od katerih pa je ena pomembna:
“Imam dokumente, ki bi lahko spravili
marsikaterega monsignorja v zadrego”.
Zato je tudi knjiga Dušana Jakomina dosti
več kot pripoved o razvoju njegovega
življenja, saj začenši pri ubogi petrolejki
revne istrske družine obravnava zapleteni
potek cerkveno-duhovnega razvoja naše
narodne skupnosti v vseh fazah glede ra-
zličnosti njenih sestavin. V tem smislu se
je avtorju posrečilo z osebno udeležbo pri-
bližati položaj cerkvene podobe v istrskem
podeželju tako tržaškemu kot goriškemu
področju, kot je to storila po drugi svetovni
vojski beneška duhovščina.
Seveda, Dušan Jakomin vse podaja v prvi
osebi in seveda s svojimi sodbami, treba pa
mu je priznati, da če je dosegel status, v ka-
terem je, gre zahvala na eni strani temu, da
je nastopal kot homo novus, ki je prišel iz
odmaknjenega kraja, na drugi pa gre zaslu-
ga avtorjevemu daru izrednih in pogloblje-
nih človeško-diplomatskih sposobnosti.
Boris Pahor
K
Ob prazniku našega ‘Poetae summi’ - vzvišenega, najvišjega
pesnika, lahko izpostavimo mnoge verze njega, ki je dosegel
najvišji domet slovenske poezije, a tokrat naj navedemo
njegov zadnji sonet nesreče, ki se glasi:
Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi.
Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:
ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,
ki pelje nas iz bolečine mesta,
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;
tje, kamor moč pregánjovcov ne seže,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami,
tje, kjer znebi se človek vsake teže,
tje v posteljo postlano v črni jami,
v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,
de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Ko preberemo te verze in jih ironično tolmačimo, se lahko z
malo zlobe sprašamo, ali je bil France Prešeren že
propagandist evtanazije, prerok današnjih dogodkov?
France Kidrič pravi, da je pesnik umrl od uživanja ‘šnopca’ in
očitno so ti verzi plod njegovih alkoholnih blodenj in trpljenja.
Kako naj danes pričujemo? Če je odpad od Kristusa tako
očiten, kot to opažamo v naših dneh, pa nihče nič ne naredi,
je vladar hudič!
Ukrepanje!
Vaš Pavle Bračko
Trst, na vigilijo Prešernovega dne
Aforizem Pavla Bračka
Brni mi v glavi in zveni opomin kapucinskega brata na Mon-
tuzzi, ki je že pred leti vzdihoval pred jutranjo sveto daritvijo:
Non c'e' piu' morale. Mancano i valori!
Posebno v Sloveniji ljudje živijo brez vsakega kompasa
vrednot. Ali res drvimo v pogubo! Zgrožen sem in rotim vas,
čas se izteka!
Utrinek ob branju Prešerna
Iz skupine posameznikov v skupnost
Vera je skupnost
  orda so mladi res pra-
vi lakmusov papir
vsega. Ker to verja-
mem, poskušam vsakokrat, ko
vodim dneve duhovnosti za
birmance, mlade povprašati za
mnenje, ali vera človeku koristi
in kaj naj človek počne z njo.
Čeprav je odgovor ponavadi
vedno isti, je zame vsakič
šokanten. Mladi so tiho. Popol-
noma tiho. Nihče ne ve, kaj naj
z vero.
Vprašanje je táko, da se ne bo-
jim, da bi vero kot vse v tem
našem času nujno povezovali z
uporabnostjo in koristnostjo.
Gre namreč bolj za vprašanje,
kaj vera človeku pomeni. In
odgovor je dovolj zgovoren, da
lahko sklenemo, da za naše
mlade, verjetno tudi za njihove
starše, morda pa za večino Cer-
kve vera sploh ni življenjska
stvar. Da je vera postala (ali pa
je to od nekdaj bila, kaj pa
vem) samo še eden od hobijev,
M s katerim se pač ukvarja do-ločeno število ljudi. V zvezi stem pojmujemo tudi vso ver-
sko prakso. Zato jo pač lahko
prekinemo, kadarkoli se nam
zljubi. Gre pač za ukvarjanje, ki
je človeku blizu ali pa ne,
krožek, na katerega so me vpi-
sali starši in ki z življenjem, re-
sničnim, pravim življenjem z
vsemi nihanji in težavami
vred, nima kaj dosti zveze – če
sploh kaj.
Pustimo ločitev Cerkve in
države, sploh ni problema-
tična. Tale ločitev, tale pa je.
Kako je do tega prišlo, je
vprašanje, ki presega tako av-
torja kot dolžino tega članka.
Jasno pa je, da smo krščanstvo
“religionizirali” takrat, ko v no-
vem svetu in novem življenju
ni našla ustreznega mesta in
ustrezne govorice. Ne vemo,
kdo je zaspal, in tudi če bi, ni
toliko pomembno. Bolj je po-
membno storiti korak naprej.
Ali bolje, korak nazaj. Po mo-
jem mnenju je to korak k večje-
mu pomenu skupnosti v so-
dobnem krščanstvu. Kot je bilo
v začetku … “Množica teh, ki
so sprejeli vero, je bila kakor
eno srce in ena duša. Nihče ni
trdil, da je to, kar ima, njegova
last, temveč jim je bilo vse
skupno”. (Apd 4,32)
Ne gre za novi komunizem.
Gre za novo krščanstvo, katere-
mu ni potrebno izumljati ni-
kakršne nove oblike. Samo
moliti mora začeti, in sicer mo-
liti prav. Kakor ga je učil Go-
spod. “Oče naš … ” in ne “Oče
moj …”. V teh dveh besedah je
vera: ko jo izpovedujemo kot si-
novi in hčerke in hkrati kot
bratje in sestre. Če v moji veri
manjka bodisi to, da sem sin,
bodisi to, da sem brat, bo po-
stala suha in neživljenjska,
upam si reči celo krivoverska.
Nemara smo tako malo sinovi
in hčerke in tako malo bratje
in sestre, ker ne poznamo svoje
družine. Dolgo sem premišlje-
val, kako le bi naše župnije po-
stale bolj družine in naše
družine bolj župnije. Ne vem,
ali gre ravno tako, a zdi se mi,
da je za začetek treba vsakemu
dati svoje mesto, svojo vlogo in
veljavo, da se tako vsak počuti
domač. Da koga pogrešam, če
ga ni, da me zanj zanima, da
imam za pomoč
in pozornost ved-
no dovolj časa.
Vem, zveni ideal-
no. Toda če bi več
časa namenili
druženju in med-
sebojnemu pogo-
voru, bi se temu
morda veliko bolj
približali, kot se
nam zdi. Če bi to-
rej npr. namesto
več maš imeli v
župniji samo eno
in bi tako imeli
čas, da bi se po
njej ustavili ob ka-
vi in piškotu, se
usedli in se pogo-
vorili, ne pa da se takoj razkro-
pimo po svojih domovih. Ved-
no sem namreč mnenja, da po-
govor in druženje ustvarita
bližino, ki je potrebna, da drug
drugega začutimo tako v sreči
Knjiga Dušana Jakomina Od petrolejke do iPada 
Ob doživetem zadoščenju
kot v nesreči. Ko smo blizu, ni
potrebno povpraševati za po-
moč. Skupnost sama poskrbi,
da se vsi njeni člani počutijo
dobro, če so dovolj povezani.
Da je vedno tako: “Če en del
trpi, trpijo z njim vsi deli, če je
en del v časti, se z njim veselijo
vsi”. (1 Kor 12,26)
Potem bi dobili svoje mesto v
župniji tudi tisti, ki jih ni pri
maši, pri čemer mislim predv-
sem na bolnike. Premalo jih
pogrešamo pri maši. Niti ena
sama nedeljska maša ne bi
smela miniti brez njih. Morali
bi biti z nami tam, ob istem ol-
tarju, ob katerem stojimo tudi
sami, jedoč isti
kruh kot mi. Njiho-
vi domači ali še
bolje sosedje bi jim
lahko vsako nedel-
jo domov iz cerkve
prinesli obhajilo.
Tako bi se tako
zdravi kot bolni
bolj počutili kot
občestvo. Družina.
Skupnost.
Ne gre torej za nič
drugega kakor za
to, da se začnemo
zavedati, da živeti
vero preprosto ne
pomeni živeti jo
sam, temveč živeti
jo z drugim. Da je
vera vedno – tudi v obzorju po-
sameznika – stvar skupnosti.
Preprosto zato, ker je utemelje-
na na ljubezni. Te pa ni, dokler
ni skupnosti.
Marko Rijavec
Prilagoditvene zahteve in podatki (1) 
Cerkev se mora
prilagoditi svetu?
  lede krščanstva, sploh je
to navadno očitano kato-
liški Cerkvi, pogosto
slišimo ugovor, da bi se morala
ta prilagoditi svetu. Pri tečaju
uvajanja odraslih v krščanstvo
(katehumenatu) smo ravno ugo-
tovili, kako je to eden od kla-
sičnih ugovorov proti krščanski
veri, češ da ta nima nič opraviti z
mojim življenjem ravno iz razlo-
ga, da je tako star nauk, v svojem
jedru celo dva tisoč let star. Mno-
gi bi želeli, da bi se ta nauk in to
učenje spremenila in prilagodila,
potem bi bilo nekaj, kar bi lahko
sprejeli tudi oni sami, glede na to,
da so sodobni in ne živijo pred
toliko stoletji ali celo tisočletji,
G temveč živijo danes. Gre za kla-sičen ugovor mnogih, ki si sevedaželijo, da bi najbolj moteč del ka-
toliškega nauka spremenili oz.
prilagodili sodobnemu svetu, češ
da bi le tako bil ta katoliški nauk
bolj zaželen pri ljudeh. Vsi zago-
tavljajo, da bi se tako končno cer-
kve spet napolnile, Cerkev kot
ustanova ne bi bila več kritizirana
in osovražena. Skratka, vse bi se
izboljšalo, tekla bi, če rečemo s
Svetim pismom, mleko in med.
Mi smo se vprašali, ali je res, da
ne veljajo več tiste stvari, ki so vel-
jale pred tisočletji, če pa govori-
mo o večnih resnicah? Če obsta-
jajo neke večne resnice, potem te
veljajo v vseh časih. Nekateri po-
tem dajejo zgled
Gospoda Jezusa,
ki je sprejemal
vse. Res je, spre-
jemal je vse lju-
di, a ni sprejemal
kot pravilnega
vsakega ob-
našanja – grešni-
ke je vabil k
spreobrnjenju.
Enako velja tudi
za Cerkev, ki mo-
ra sprejemati
vse, a ne sme vsega dovoljevati –
določeno obnašanje ceni in ga
podpira, drugo obsoja, ker ni do-
stojno in dostojanstveno za člo-
veka, ki je ustvarjen po Božji po-
dobi. Kakor Jezus tudi Cerkev va-
bi po ozki poti rešitve, ne pa po
široki poti pogubljenja, ker je ve-
liko bolj pomembno večno
življenje od zemeljskega. Ni torej
Cerkev, ki bi spremenila svoj
nauk, ampak je prej obratno, saj
mora človek spremeniti svoje
mišljenje in življenje, da stopi na
krščansko pot, da se odloči in
prevzame tisto, kar mu predlaga
Cerkev, ta predlog pa ima svoje
moralne in etične zahteve. Mar-
sikdo je že poskušal svoje učenje
in nauk prilagoditi zahtevam so-
dobnega sveta, misleč, da bo tako
napravil korak naprej, vendar pa
rezultati govorijo o nasprotnem
učinku. Govorimo seveda o refor-
miranih krščanskih skupnostih,
ki jim pravimo tudi protestantske
skupnosti, ki so precej olajšale
moralne zahteve, ki so popustile
feminizmu, sekularizmu, moral-
ni svobodomiselnosti, konzu-
mizmu, skratka, ki so se popol-
noma prilagodile toku današnje
družbe. To se je zgodilo seveda
tudi glede vsega tistega, kar moti
zlasti pri katoliški Cerkvi – imajo
ženske duhovnice in celo škofin-
je, nimajo duhovniškega celiba-
ta, nimajo nobenih zadržkov gle-
de istospolnih zvez in porok – ce-
lo njihovi duhovniki in škofi so
odkrito homoseksualci. Seveda si
ne belijo glave glede začetka in
konca življenja, saj so dovolili
splav in evtanazijo … V vsem so
se torej že prilagodili, vendar pa
številke, ko govorimo o evrop-
skem protestantizmu, ne lažejo
in kažejo, da ni prišlo do nobene
poživitve. “Nekateri statistični
podatki nas (žal) silijo k temu, da
se vprašamo, ali zgodovinski
evropski protestantizem (zlasti
luterani in kalvinisti) ne bo kma-
lu postal le nepomembna
manjšina. Podoben je položaj an-
glikancev. Kljub temu pa v kato-
liškem svetu ne manjka prime-
rov, ko kdo z bolj ali manj sveto
naivnostjo propagira recepte “od-
prtosti”, kljub poznavanju po-
ložaja protestantskih skupnosti,
ki je čedalje bolj skrb vzbujajoč”,
beremo na strani rossoporpora.
org izpod peresa Giuseppeja Ru-
sconija. Prihodnjič si bomo po-
bliže ogledali te podatke, ozrli pa
se bomo tudi na položaj katoliške
Cerkve v Nemčiji, ki se trudi biti
zelo odprta in prilagojena svetu,
a njen položaj ni nič manj skrb
vzbujajoč, kot bomo lahko ugo-
tovili.
/ dalje prihodnjič
Andrej Vončina
Goriška26. februarja 20156
Pogovor / Prof. Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole 
V korist slovenske šole!
  d 3. do 5. marca bodo
potekale volitve v t. i.
enotna sindikalna
predstavništva. O tem in sploh
o delovanju Sindikata sloven-
ske šole (SSŠ) smo se pogovorili
s prof. Joškom Prinčičem, ki je
pravkar stopil v deseto leto vo-
denja za naše šole pomembne-
ga združenja. Volitve v enotna
sindikalna predstavništva pote-
kajo vsaka tri leta, za vsak za-
vod pa so predvidena tri mesta,
nam je povedal. “Člani pred-
stavništva se pogajajo za do-
ločene zadeve, katerih obseg je
sicer vedno manjši, v glavnem
pa gre za delitev sredstev iz fi-
nančnega šolskega sklada, za
nagrajevanje določenih funkcij
in dela profesorjev poleg
poučevanja”. Sindikat sloven-
ske šole je doslej vedno imel
svoje zastopnike v omenjenem
predstavništvu. Na Goriškem
so tudi tokrat predstavili po
dva do štiri kandidate na vseh
zavodih. “Na volitvah so prisot-
ni tudi vsedržavni italijanski
sindikati z našimi profesorji in
učitelji; v Gorici smo doslej
imeli skoraj povsod večino mi,
da smo izvolili po dva ali celo
tri oz. le redkokdaj enega same-
ga predstavnika”.
Zakaj so te volitve tako po-
membne?
Tisti, ki bodo šli na volišča, naj
dobro premislijo, kajti vsak
glas je pomemben. Gre za nji-
hova delovna mesta. Volitve so
za SSŠ posebno važne; čeprav
smo deželno priznani, omen-
jeni v zaščitnem zakonu, z dru-
ge strani ne koristimo tega, kar
imajo možnost koristiti
O vsedržavni sindikati, kermi pač nismo navsedržavni ravni. Zato
npr. ne moremo imeti
osebja, ki bi bilo
oproščeno pouka in bi
lahko delalo za sindikat,
kot se je pred leti dogajalo
v Trstu. To je za nas velika
hiba, saj vse, kar delamo,
delamo na prostovoljni
ravni. Vemo pa, kako se
velikokrat končajo orga-
nizacije, ki slonijo iz-
ključno na prostovoljnem
delu: nihajo in ne morejo
dati tega, kar bi sicer lah-
ko dale. Z druge strani je
res škoda, da bi sindikat
prenehal delovati, saj de-
luje v koristi slovenske
šole že od povojnih let.
Kaj lahko doseže SSŠ
na teh volitvah?
Če bodo naši člani izvoljeni,
bomo predstavljeni in zato
smo lahko kot sindikat pover-
jeni, da nastopamo na poga-
janjih na pokrajinski in predv-
sem deželni ravni, in to pona-
vadi spomladi, ko se določa šte-
vilo razredov, učiteljev, profe-
sorjev, razredov itd. Če izgubi-
mo še to, izgubimo vsak adut,
da bi lahko nastopali na tej rav-
ni, ki je zelo pomembna. Zad-
nja leta je sicer nekoliko boljše,
ker prihaja naš organik že iz Ri-
ma, je ločen od italijanskih.
Pred nekaj leti je bil skupen na
deželni ravni in tam je bilo res
pomembno biti zraven, da
smo lahko kaj dosegli.
Zakaj je pomembno podpre-
ti Sindikat slovenske šole?
Zato, ker ta sindikat nudi iz-
ključno pozornost slovenski
šoli. Ne more biti vedno kos
problemom posameznikov, je
pa edini, ki ščiti slovensko šolo
kot celoto. Ne smemo pozabiti,
da naše delovanje poteka na
prostovoljni ravni, smo pa ved-
no prisotni, ko gre za opozar-
janje na naše raznovrstne pro-
bleme. Jeseni smo se srečali s
slovensko ministrico za izo-
braževanje, znanost in šport
Stanko Setnikar Cankar, ki
nam je obljubila svojo pomoč.
Čeprav imamo namreč deželni
urad s slovenskim oddelkom,
padajo odločitve še vedno v Ri-
mu. Kot je opozoril tudi vodja
Urada za slovenske šole pri
Deželnem šolskem uradu Igor
Giacomini, je naša avtonomija
prazna škatla. To je res, a mi bi
jo morali zapolniti, ker mora-
mo biti deležni stvari, ki zade-
vajo manjšino kot tako.
V Gorici smo na skrbništvu
skoraj izgubili našo izpostavo;
prej smo imeli dve oz. tri
osebe, ki so bile predvi-
dene po zakonu 932 iz
leta 1973. Zdaj čakamo
na odgovor državne ad-
vokature; po našem
mnenju nam to pritiče,
ker omenjeni zakon ni
bil preklican.
Sindikat torej ni državno
priznan …
Vsedržavnim sindika-
tom ne gre do našega
priznanja, ker se bojijo,
da bi se potem rojevali
avtonomni sindikati tu-
di drugod. Že dvakrat
smo dali pritožbo na
Državni svet, a iz tega ni
bilo še nič. Zato bi bilo
treba zadevo nekako za-
konsko urediti. Upamo,
da bo kaj z novo pred-
sednico paritetnega od-
bora Ksenijo Dobrila, ki
je prej bila ravnateljica.
Omenili ste slovensko mini-
strico. Kako pa ocenjujete
besede italijanske ministrice
Stefanie Giannini, ki je bila
nedavno v Gorici in Trstu?
V Gorici nismo bili vabljeni.
Bili smo prisotni na srečanju v
Trstu. Mi sicer nismo imeli be-
sede, lepo pa je povedala, kar
je bilo treba, Ksenija Dobrila
kot predsednica paritetnega
odbora. Omenila je naše
težave, med drugim je opozo-
rila na problem priznanja sin-
dikata. Za osebje, ki bi bilo
oproščeno pouka, je potrebno
imeti določene parametre; že
italijanski sindikati imajo
težave s tem, mi kot manjšin-
ska šola zato nimamo kaj dosti
upanja. Zato bi nam moralo bi-
  lovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel in Med-
narodni center za glasbo in
umetnost Arsatelier sta 21. fe-
bruarja, na rojstni dan prof. Silva-
na Kerševana, dolgoletnega rav-
natelja in duše glasbene šole, ki je
prerano umrl maja 2012, tretjič
organizirala glasbeni poklon ne-
pozabnemu vodji in prijatelju. Ta
je namreč s svojimi talenti zazna-
moval ne le glasbeno sceno na
Goriškem, ampak s svojo bogato
srčno kulturo tudi mnogo oseb, s
katerimi se je družil.
Prejšnjo soboto so v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž
nastopili - kot je po-
vedala sedanja rav-
nateljica prof. Ales-
sandra Schettino
(na sliki) - najboljši
gojenci šole in Silva-
novi prijatelji. Lan-
skoletni odmevni
spominski večer je
bil združen s praz-
novanjem 60-letni-
ce šole Komel, letos
so se pa odločili za
bolj intimen večer:
na njem so na plat-
nu za odrom prika-
zali raznorazne
utrinke iz življenja
osebe, “ki je verovala v mlade ge-
neracije in v glasbo, neprecenljivo
in povezovalno govorico med
ljudmi”. Eden izmed vrhuncev
večera je gotovo bil krajši video-
posnetek, na katerem je prof.
Kerševan v nekaj preprostih stav-
kih povzel smisel ustanove, ki ji
S je posvetil svoje najbolj žlahtnemoči, in svoje želje za njeno pri-hodnost. Dejal je, da je center Ko-
mel nastal z zdravimi in plemeni-
timi principi in nameni, ki
družijo mladino ob glasbi. Ta
načela naj ostanejo trdna tudi da-
nes! “Ne bi hotel, da bi šola, kot
se včasih zgodi, postala kot mar-
ket, kjer se plačuje za to, kar se
prejme, in konec ... Želimo biti
skupnost mladih, staršev in
učiteljev, ki se srečujemo v glasbi,
da bi ustvarili prijetnejše življenje
in boljši svet”. Tako naj bo tudi v
prihodnje!
Na odru so se zvrstili nadarjeni in-
strumentalisti: pianist Alessandro
Villalva, duo harmonik Manuel
Persoglia-Jure Bužinel, čelist Jurij
Lavrenčič ob klavirski spremljavi
očeta Hilarija; prikazali so lepoto
skozi skladbe različnih slogov raz-
nih avtorjev, takih, ki bi bile prof.
Kerševanu gotovo všeč. Pod vod-
stvom Davida Bandlja je na kon-
certu odpel nekaj pesmi Mešani
pevski zbor Lojze Bratuž, v kate-
rem je pokojni ravnatelj - med
drugim soustanovitelj - vrsto let
zvesto pel. Na koncu je pod tak-
tirko Luigija Pistoreja nastopil šol-
ski orkester z dvema Händlovima
arijama; pri znani Lascia ch’io
pianga je zablestela odlična sopra-
nistka Polona Kante Pavlin.
Posebno mesto na glasbenem
večeru je imel Mladinski pevski
zbor Emil Komel (na sliki) , ki ga
je Kerševan spremljal z veliko lju-
beznijo od vsega začetka in ki je
tokrat samozavestno odpel tri pe-
smi pod vodstvom Davida Ban-
dlja. Ta sestav in Otroški zbor Ve-
seljaki sta letošnja prejemnika šti-
pendije iz Sklada Silvan Kerševan.
Gre za odlikovanje, ki ga odbor
Sklada in družina Kerševan podel-
jujeta gojencem, ki so v zadnjem
letu pokazali svoj talent, delav-
nost, marljivost in uspešnost pri
glasbenem študiju. MlPZ Emil Ko-
mel je že ob mentorstvu Damija-
ne Čevdek Jug in ob sprem-
ljavi pianistke Dalie Vodice
repertoarno prerasel šolski
okvir, so prebrali v utemel-
jitvi. Zbor združuje mlade
pevce iz vse goriške pokraji-
ne, iz Devina, Ogleja ter iz
sosednje Slovenije. Ob ak-
tivnem sodelovanju zbora
pri šolskih dejavnostih je
pomembna njegova prisot-
nost tudi v kulturnem do-
gajanju v širšem goriškem
prostoru. Večkrat se je ude-
ležil tekmovanja
Zlata grla v Gorici,
kjer je prejel zlato
priznanje. Aprila
2010 je kot otroški
zbor sodeloval na držav-
nem tekmovanju
otroških in mladinskih
zborov v Zagorju ob Sa-
vi, kjer se je uvrstil med
zlate slovenske zbore. Na
istem tekmovanju je
mladinski zbor lani pre-
jel zlato priznanje z odli-
ko ter nagrado za naj-
boljši mladinski zbor
tekmovanja, za najboljši
zbor debitant; zboro-
vodja David Bandelj, ki je vodstvo
zbora prevzel januarja 2013, pa je
prejel nagrado za najboljšega zbo-
rovodjo debitanta in za najboljšo
izbiro programa v kategoriji mla-
dinskih zborov. Na lanski izvedbi
Zlatih grl je zbor prejel zlato priz-
nanje z odliko, posebno nagrado
ti tako osebje zagotovljeno.
Kot sindikat smo vedno v stiku
s poslanko Tamaro Blažina, ko
gre za specifične probleme;
manj z deželnimi svetovalci,
ker itak nimajo kompetenc na
področju šolstva.
Kakšne odnose pa imate z
Giacominijem?
Odnosi so zelo uradni. Imeli
smo eno srečanje. Novemu rav-
natelju smo posredovali doku-
ment, upamo, da se bo iz tega
kaj izcimilo. Predstavili smo
mu razne probleme, ki gredo
od delovanja šol do priznanj
diplom, pridobljenih v Slove-
niji. Ogromno je odprtih
vprašanj, ki se počasi rešujejo.
Postopki so pač zelo dolgi.
Odnosi so torej normalni; do-
bro, da so, a na uradu se mora-
jo očitno držati določenih pra-
vil, ki so več ali manj vsedržav-
na.
Kakšna je bila vloga Sindika-
ta slovenske šole v preteklo-
sti in kakšna je danes?
Do 90. let prejšnjega stoletja je
bilo delovanje nekako neorga-
nizirano. Nato je sindikat prišel
do svojega sedeža in statuta,
prišlo je do enotnih sindikal-
nih predstavništev itd. Vse se je
lepo razvijalo približno do leta
2010, tudi s finančnega vidika.
Sedaj opažamo določeno krizo
glede prispevkov. Kar se tiče fi-
nančnih sredstev, smo zelo
ohromljeni. Bistveno se je
zmanjšal prispevek iz Ljublja-
ne, z druge strani od Dežele
prejemamo tudi prispevke, to
pa na 70% tega, kar porabimo
v korist slovenske šole. Veliko
smo prispevali šolam, smo
namreč tisti, ki financiramo
promocijo slovenskih šol ob
vpisovanju itd. Tudi tu bomo
imeli vedno več težav, ker je de-
narja vedno manj. Med drugim
dajemo - v spomin na prof. Iva-
na Sirka - priznanja dijakom
srednje šole, ki se izkazujejo v
poznavanju slovenskega jezika.
Niso velike vsote, je pa le po-
membno priznanje. Kar se tiče
društvene dejavnosti, na
občnem zboru podeljujemo
priznanja članom, ki so se upo-
kojili. Delovanje torej niha. V
Gorici še skušamo narediti, kar
moremo. Lahko bi veliko več
naredili in še marsikaj organi-
zirali, a žal nimamo ljudi.
DD
za najboljšo izvedbo
slovenske umetne pe-
smi, korepetitorka Ni-
ka Kovačič pa posebno
nagrado za najboljšo
klavirsko spremljavo.
Zbor je izvedel že nekaj novitet
slovenskih skladateljev in izdal
dve zgoščenki. Člani zbora imajo
vsako leto v avgustu pevski teden
v hribih z intenzivnimi vajami ter
razvedrilnimi in družabnimi de-
javnostmi. V zadnjem času se je
zbor odzval prestižnim povabi-
lom: nastopil je v dvorani sloven-
ske Filharmonije, v koncertni se-
zoni KC Lojze Bratuž ob spremlja-
vi orkestra in na vsakoletnem
srečanju najboljših slovenskih
zborov v Taboru nad Dornber-
kom.
Otroški pevski zbor Veseljaki, ki
ga vodi Lucia Lavrenčič Terpin ob
klavirski spremljavi Zulejke Deve-
tak, deluje v Doberdobu in
združuje osnovnošolske in sred-
nješolske otroke, ki delujejo pod
okriljem SCGV Emil Komel in ki
jim je pri srcu slovenska pesem.
Je stalen gost revij v zamejstvu in
Sloveniji. Večkrat je bil deležen
zlatih priznanj in pohval na raz-
nih tekmovanjih otroških in mla-
dinskih zborov. Uvrščen je bil
med najboljše otroške in mladin-
ske zbore Primorske in vključen v
ploščo Naša pomlad, ki jo je izda-
la Zveza pevskih zborov Primor-
ske v Novi Gorici. Zbor si šteje v
čast, da ga je italijansko pev-
sko združenje USCI že štiri-
krat zaporedoma uvrstilo
med najbojše otroške zbore
dežele FJK, dirigentki Luciji
Lavrenčič pa podelilo priz-
nanje na glasbeno-peda-
goškem področju. Kot član
USCI je lani nastopil na po-
krajinski reviji Primavera di
voci in bil izbran za najboljši
zbor. Tako je kot edini zbor
iz pokrajine pel na gala kon-
certu najboljših zborov FJK,
ki je potekal junija v Sacileju.
Zbor Veseljaki je bil tudi sou-
stvarjalec večjih projektov, ki
so zadnja leta potekali v Go-
rici. Naj omenimo le prosla-
vo ob 50-lenici KC Lojze Bratuž,
božične koncerte z orkestrom,
opereti Grofica Marica ter Pomla-
danska parada. Pred leti je skupno
z otroškimi zbori iz Slovenije v
Kopru sooblikoval skupno prosla-
vo ob priključitvi Primorske ma-
tični domovini. Pred dvema leto-
ma je nastopil na koncertu v vi-
demskem gledališču Citta' di Udi-
ne s pevcem Giannijem Rijavcem
ter s flavtistko Luiso Sello ob
spremljavi državnega orkestra iz
Zagreba. Tudi otroški zbor Vesel-
jaki je doslej posnel dve zgoščen-
ki. Njegov zadnji podvig je prvo
mesto na mednarodnem pev-
skem tekmovanju Praga Allegro
2015, ki je potekal januarja letos
v Pragi.
DD
SCGV Komel in Arsatelier / Glasbeni poklon “Silvanu … z ljubeznijo”
“Skupnost ljudi, ki se srečujejo v glasbi”
Foto dpd
Foto dpd
ŽePZ IZ RONK ter DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ
vabijo na večer slovenske kulture
Kjer se glasba in pesmi prepletajo
nastopajo:
MePZ Divača - vodi Matej Penko
MePZ Lipa iz Bazovice - vodi Tamara Ražem Locatelli
orgelska spremljava Ana Velikanje
slavnostni govornik Janez Povše
napovedovalca Nataša Ferletič in Michele Petruz
ob skupnem nastopu pri Missa brevis bo instrumentalna spremljava 
profesorjev Glasbene šole Sežana
sobota, 28. februarja 2015, ob 19. uri
cerkev sv. Lovrenca, Ronke
Goriška 26. februarja 2015 7
  adnje izmed srečanj pod li-
pami, ki jih za poglabljanje
naše ožje pa tudi vseslo-
venske družbene in kulturnopo-
litične stvarnosti prirejata Kultur-
ni center Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič iz Gorice, je v
četrtek, 19. februarja
2015, izzvenelo kot hva-
ležen poklon profesorici
Lojzki Bratuž ob okro-
glem življenjskem jubile-
ju, ki ga je praznovala v
lanskem juniju. Ob pro-
fesorskem poklicu, naj-
prej na višjih šolah v Go-
rici, nato kot docentka
na slavističnem oddelku
univerze v Vidmu,
občasno pa kot predava-
teljica tudi v Trstu in No-
vi Gorici, je kot neutrud-
na raziskovalka in poznavalka li-
terarne zgodovine svoje strokov-
no znanje namenjala predvsem
odkrivanju in potrjevanju sloven-
ske prisotnosti in seveda jezika tu
pri nas na Goriškem že v daljni
preteklosti. Večkrat je bilo to nje-
no delo prav pionirsko. Ker je bila
veliko let dejavna in je še članica
Slavističnega društva Trst – Gori-
ca - Videm, kateremu je tudi
predsedovala sedem let, sta na
četrtkovem večeru pogled v nje-
no življenjsko in ustvarjalno pot
odstrli sedanja predsednica tega
društva prof. Marija Pirjevec in
članici profesorici Neva Zaghet in
Olga Lupinc, ki je prebrala nekaj
izsekov iz njenih dragocenih ra-
ziskovalnih del, nastalih v dol-
gem obdobju vznesene študijske
vneme. Po naključju je bil večer
prav na rojstni dan njene ljublje-
ne mame, pesnice Ljubke Šorli
(1910 – 1993); prav ob njej je že v
rosni mladosti spoznavala lepoto
slovenskega jezika in književno-
sti.
Pozdravne besede je na večeru
izrekla predsednica KCLB Lojze
Bratuž Franka Žgavec, ki se je go-
stji v imenu naše goriške skupno-
sti zahvalila za vse opravljeno de-
lo in ji iskreno zaželela še veliko
zdravja, Božjega blagoslova in
Z ustvarjalnih moči. Prijeten gla-sbeni intermezzo sta na harmo-niki številnemu občinstvu (nav-
zoči so bili predstavniki družbe-
nopolitičnih, kulturnih in šol-
skih krogov na Goriškem in
Tržaškem, med drugimi deželni
predsednik SSO Drago Štoka,
predsednik Slovenske prosvete
Marij Maver, predsednica ZSKP in
števerjanska županja Franka Pa-
dovan, predsednik ZCPZ Dario
Bertinazzi, dr. Karel Bonutti in se-
veda Vera in Igor Tuta (predsed-
nik ZSKD), sestrična in bratranec
prof. Bratuževe) podarila Manuel
Persoglia in Jure Bužinel, obetav-
na gojenca SCGV Emil Komel. Ko
je potihnil “glas harmonik”, je
besedo povzela prof. Neva Zaghet
in jedrnato, a prisrčno orisala bo-
gato življenjsko pot gostje. Spo-
min jo je pri tem popeljal v
otroška leta, ko je prof. Lojzko
Bratuž prvič videla pred goriško
cerkvijo sv. Ignacija po nedeljski
slovenski sv. maši in ji je njena
mama povedala, da je to profeso-
rica in organistka. Prav ta beseda
‘organist’ ji je ostala najbolj v spo-
minu, saj zaobjema skrito,
požrtvovalno delo nekoga, ki je
vedno malce v ozadju in opravlja
to v Božjo slavo ali narodov bla-
gor in tako ohranja pomemben
del slovenske kulture in jo preda-
ja naprej. “Označiti Lojzko Bratuž
kot organistko je pomenilo ji iz-
kazati globoko spoštovanje in ji
dati največje priznanje, ker je ob
odmevnejši univerzitetni razisko-
valni dejavnosti kot organistka
imela posluh tudi za spremljavo
cerkvenega petja, brez katerega bi
bila slovenska kultura bistveno si-
romašnejša. Prešeren, Vinko Vo-
dopivec ali Mirko Filej so kot ste-
bri iste hiše, ki se ji pravi sloven-
ska kultura, ki na več načinov
odraža dušo slovenskega človeka
in veličino njegovega izrazja”, je
poudarila Zaghetova. “Za profe-
sorico Bratuž je kultura širok po-
jem, ki zajema več plati, razisko-
valno, prosvetno in pedagoško
delo, ki se medsebojno dopolnju-
jejo. Z objavo slovenskih pridig
K. M. Attemsa, prvega goriškega
knezoškofa, je npr. osvetlila poz-
navanje slovenskega jezika v pre-
teklosti, tudi med višjimi sloji,
kar je bilo do tedaj neznano ali
sporno vsaj do 80. let 20. stoletja.
Kulturni pomen Goriške in širše
Primorske je Bratuževa podčrtala
v obsežnih monografijah, Iz go-
riške preteklosti, Iz primorske
kulturne dediščine, predvsem pa
v temeljni Goriški knjigi, v kateri
najdejo mesto znane in manj
znane slovenske osebnosti, ki so
oblikovale značaj obsoškega me-
sta in Goriške nasploh. Pisala je
o slovenskih rokopisih iz 18. sto-
letja, o Simonu Gregorčiču, Jane-
zu Svetokriškem in drugih ba-
ročnih pridigarjih, o Ivanu Pre-
glju, Franu Erjavcu, Stanislavu
Škrabcu in mnogih drugih. “Ra-
ziskovalna dejavnost Lojzke Bra-
tuž ni osvetlila le posameznih li-
kov v literarnozgodovinski gale-
riji, temveč je izpostavila boga-
stvo in večplastnost goriške kul-
ture, od najbolj oddaljenih
obdobij do današnjih dni. S
temi temami je sodelovala
tudi na raznih strokovnih
srečanjih in simpozijih. Ne-
kaj tega gradiva je tudi v ita-
lijanskem prevodu, kar
odraža željo prof. Bratuževe
po prepoznavanju sloven-
ske kulture tudi v nesloven-
skem okolju”. Njen raziskovalni
pogled sega sicer tudi na Tržaško,
saj je v razpravah obravnavala tu-
di Borisa Pahorja, Alojza Rebulo
… O njem je uredila tudi zbornik
ob njegovi osemdesetletnici.
Prof. Zaghetova je omenila tudi
didaktično delo prof.
Lojzke Bratuž. Na vi-
demski univerzi, kjer je
sodelovala z Martinom
Jevnikarjem, so študen-
tje spremljali njena pre-
davanja o slovenski
književnosti in ob nje-
nem mentorstvu tudi
diplomirali. Z Marijo
Pirjevec je uredila učbe-
nik o slovenskih avtor-
jih v času realizma in
moderne, ki ga v neka-
terih šolah še vedno
uporabljajo. Ob vseh teh službe-
nih dolžnostih, je poudarila Za-
ghetova, je Bratuževa živela in
ustvarjala kulturo: bila je organi-
stka, pevovodja, dejavna v
Združenju cerkvenih pevskih
zborov, kateremu je veliko let
predsedovala, in sodelavka Go-
riške Mohorjeve družbe. Prispev-
ke je pisala v revialni tisk in v Slo-
venskem biografskem leksikonu
obdelala več kot 40 gesel. Je tudi
avtorica orisov znanih osebnosti,
o katerih so poimenovane slo-
venske šole. To je živ dokaz pre-
danosti kulturnemu poslanstvu.
“To so le utrinki iz njenega vse-
stranskega raziskovalnega in po-
svetnega dela, ampak ob tej samo
nakazani razvejenosti ne prese-
nečajo priznanja, ki jih je bila de-
ležna: častno članstvo Slavistične-
ga društva Slovenije, nagrada
Vstajenje za življenjsko delo, priz-
nanje ‘Pro Ecclesia et Pontifice”
in naslov komendnik Republike
Italije. Tudi v Sloveniji jih je do-
bila kar nekaj, npr. častno občan-
stvo Nove Gorice, predvsem pa
red za zasluge, “pri uveljavljanju,
razvijanju in širjenju slovenske
kulture in jezika v Italiji ter za
znanstveno-strokovno delo”.
/ str. 14
Iva Koršič
Obvestila
V župnijski dvorani Anton Gre -
gorčič v Štandrežu bo v soboto, 28.
februarja 2015, ob 20. uri Spom -
ladanski koncert. Na njem bosta
nastopila Akademski pevski zbor
Univerze na Primor skem in
Primorski akademski zbor Vinko
Vodopivec. Večer spada v pra -
znovanja 50-letnice te dvorane.
Maša v spomin na Igorja Povšeta -
17. leto - bo v nedeljo, 1. marca, ob
18. uri v cerkvi sv. Ignacija na
Travniku.
SKRD Jadro in ŽePZ iz Ronk ter
društvo Tržič iz Tržiča vabijo na ve -
čer slovenske pesmi in besede, ki
bo v Ronkah, v cerkvi sv. Lo vren ca,
v soboto, 28. februarja, ob 19. uri.
Oblikovali ga bodo MePZ Lipa iz
Bazovice, MePZ Divača in učen ci
Glasbene šole iz Sežane. Govor nik
bo Janez Povše.
Ob 50-letnici slovenskega gori ške -
ga skavtizma se pripravlja
spominska razstava. Prosimo vse
aktivne in nekdanje člane, ki hra nijo
in bi lahko ponudili zanimivo
skavtsko gradivo, da to javijo pri -
pravljalnemu odboru na tel. št. 338-
7501181 (Tamara) ali 347-
5329299 (Marko). Zahvaljujemo se
za sodelovanje.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja praznovanje
dneva žena v nedeljo, 8. marca, z
izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled
posebnosti od potresa do obnovitve
mesteca dalje. Opoldne se bodo
udeleženci peljali v bližnji
hotel/restavracijo “CARNIA”, kjer bo
kosilo. Vpisujejo po tel. 0481
884156 (Andrej F.), 0481 20801
(Sonja K.), 0481 882183 (Dragica
V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Na račun
25 evrov.
Vabilo na 7-dnevno potovanje z
Novim Glasom v Nemčijo, v doli no
reke Ren in Vestfalijo. Potova nje bo
od 9. do 15. junija letos. Od hod iz
Trsta in Gorice z avto bu som do leta -
lišča Brnik, nato z leta lom za Zürich
do Frankfurta ob Maj ni, nato z av to -
busom obisk zna menitih in zgodo -
vinskih mest Frankfurt ob Maj ni,
Köln, Aachen, Bonn in druga mesta.
Za poto va nje je potrebna veljavna
osebna iz kaznica za ino zem stvo.
Vpis do konca marca na sedežu
Novega glasa v Gorici in Trstu ter pri
g. Markuži (040/229166).
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko na-
kažete na bančni tekoči račun: Banca di
Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30
C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Resna in zanesljiva gospa z več let -
no izkušnjo nudi pomoč pri likanju,
či ščenju in drugih gospo dinjskih
opra vilih ter 24-urno nego in oskrbo
sta rejšim osebam. Tel.
0038653051446 ali
0038641848064.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v gos -
po dinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
Resna gospa nudi pomoč v gos -
podinjstvu in nego starejšim ose -
bam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev.
0038641390244.
Mlajša gospa z izkušnjami pri negi
starejših oseb in gospodinjskih
opravilih nudi pomoč na domu. Tel.
št. 00386 41390244.
Mlajša gospa z večletnimi izkuš nja -
mi kot pomočnik v kuhinji nudi po -
moč v gostinjskih obratih in resta -
vra cijah ter pri gospodinjskih in hiš -
nih opravilih. Tel. št. 00386
40120919.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks, pro ti -
bo lečinska, refleksna masaža sto -
pal, tajska masaža itd. Zelo ugodno,
blizu meje. Pokličite na 00386 40
575805.
Resna gospa s petnajstletno iz kuš -
njo nudi nego in pomoč starejšim
osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev.
0038640484339.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč sta rej šim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči po treb -
ne osebe, in sicer 24 ur ali pa sa mo
čez dan ali varstvo ponoči. Sem člo -
vek dobrega srca in imam ne kaj let -
ne izkušnje! Sem upo ko jen ka, vse
ostalo (vrednotnice) in vprašanja na
štev. 040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Darovi
Ob nabirki za katoliški tisk za Novi
glas: župnija Jazbine 40 evrov,
župnija Štmaver 35 evrov in župnija
Pevma 55 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 27.2.2015 do 5.3.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 27. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 28. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 1. marca (vodi Ilaria Ban chig):
Okno v Benečijo: oddaja v be -
nečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 2. marca (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Iz krščanskega sveta - Novice iz
naših krajev - Obvestila.
Torek, 3. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 4. marca (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Ris,
naša največja mačka - Izbor melodij.
Četrtek, 5. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
Nakup vstopnic je možen vsak dan med 8.30 in 12.30 
ali po domeni na tel. št. 0039 0481 531445 ali po e-mailu info@centerbratuz.org 
www.centerbratuz.org
KCLB - Krožek A. Gregorčič: Srečanja pod lipami / Gostja prof. Lojzka Bratuž
Vneta raziskovalka literarne
preteklosti sončne Goriške
Ob odhodu na spokojne nebeške poljane 
ljubljene mame
ZDRAVKE BENSA
izrekajo Tamari Kosič in vsem svojcem
iskreno sožalje
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA-GORICA
Na sporedu: W. A. Mozart, B. Smetana, C. Debussy,
S. Rachmaninov, J. Brahms, G. Rossini
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
PETEK, 6. MARCA 2015, OB 20.30
Štirje pianisti za dva klavirja - Sijavuš Gadžijev,
Massimo Gon, Aleksander Gadžijev in
Giuseppe Guarrera
Zanimiv naslov napovedanega koncerta 4 pianisti za 2 klavirja prinaša
v svod klasične glasbe prijetno novost, ki združuje glasbeni in
mehanski potencial instrumenta, ki se je z zlatimi črkami zapisal v
zgodovino glasbe z virtuozističnim pristopom štirih uveljavljenih
solistov, ki predstavljajo dve različni pianistični generaciji iz naše
dežele. Sijavuš Gadžijev in Massimo Gon sta že preverjeno
mednarodno znana pianista in klavirska pedagoga in bosta svoje moči
združila z dvema mlajšima, a nič manj uveljavljenima solistoma, ki si
utirata pot na mednarodne koncertne odre in sta bila že večkrat
nagrajena na državnih in mednarodnih tekmovanjih, to sta Aleksander
Gadžijev in Giuseppe Guarrera, ki sta tudi glasbeno zrasla v Gorici
prav v okviru klavirskega razreda Sijavuša Gadžijeva na Slovenskem
centru za glasbeno vzgojo Emil Komel.
V tem zanimivem in obetavnem kvartetu se bosta oglasila dva klavirja
štiriročno, kar je pravzaprav nenavadna, a prikladna kombinacija. V
taki zasedbi je zvočna paleta namreč tako široka, da omogoča
izvajanje vsakršne glasbe. Tudi repertoar za tako zasedbo je še
neraziskan in obsega v glavnem priredbe pretežno orkestrskih skladb.
Tako se bodo tudi na nocojšnjem koncertu v novi preobleki oglasili
znani skladatelji kot so Mozart, Smetana, Debussy, Rahmaninov,
Brahms in Rossini.
Izziv, pred katerega so postavljeni štirje pianisti je čudovit pokazatelj
tega, kako so v enaindvasjetem stoletju še odprte raziskovalne
možnosti zvoka in glasbe in prav gotovo bo koncert izvrsten način, da
se lahko vzpostavi nova oblika muziciranja, ki klavir iz solističnega
spremeni v »komorni« instrument in bo morda tudi to dovolj velika
spodbuda, da bodo tudi za tako zasedbo lahko nastala nova dela, ki
jo bodo še primerneje valorizirala.
Zato si lahko le želimo, da bi isto valorizacijo na širši mednarodni ravni,
kakor so je bili štirje pianisti deležni kot solisti, doživeli tudi skupinsko.
Koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Prof. Olga Lupinc, prof. Marija Pirjevec in slavljenka prof. Lojzka Bratuž
Kultura26. februarja 20158
Ustvarjalni pogovor z legendo slovenskega založništva Zdravkom Dušo
Niso vse knjige Sveto pismo!
  dravko Duša (letnik 1950,
v krstni knjigi Valentin) je
leta 1968 končal peda-
goško smer gimnazije Tolmin in
šolanje nadaljeval na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, kjer se je leta
1969 vpisal na anglistiko ter pri-
merjalno književnost in literarno
teorijo. V mladosti je sodeloval s
Tribuno, Mladino, Anteno in Ra-
diom Študent. Leta 1975 se je za-
poslil kot novinar pri časniku De-
lo, pozneje pa kot prodajni refe-
rent in korektor. Uveljavil se je kot
briljanten in ploden prevajalec
knjižnih in gledaliških del ter sce-
narist za film in televizijo. Kariero
tekstopisca in snovalca v Studiu
marketing Delo je leta 1987 za-
menjal za mesto urednika na
Cankarjevi založbi. Nekaj let je ob
tem urejal zbirko Rob pri koprski
založbi Lipa. Na prelomu tisočlet-
ja je vodil scenaristično šolo Po-
kaži jezik. Med samostojnimi ob-
javami omenjamo Jaslice (1989)
in Kje so doma dobri možje
(2008) . Bil je svetovalec za po-
dročje literature pri Evropski pre-
stolnici kulture Maribor 2012,
novembra 2014 je za pomemben
prispevek k slovenskemu za-
ložništvu in knjigotrštvu prejel
Schwentnerjevo nagrado. Ob
upokojitvi se njegovo življenjsko
poslanstvo ni končalo...
Skozi Čiginj se peljemo na poti
ob Soči navzgor. Kateri delček
mladosti, vrednotni ali nazor-
ski, ste vzeli v culico in ga pre-
nesli v svoje delo?
Sem še tista generacija, ki je
ogromno vzela s sabo in se težko
aklimatizirala, kljub vsemu pa bi
zdaj veliko pogrešal, če bi moral
še živeti tam.
Tolmin je poln ustvarjalnih
duš, pravih modernih puntar-
jev!
Identifikacija kraja je močna: mit
punta, kulinarične dobrote, deta-
jli, druženje, tudi jezik: v vseh teh
letih sem spoznal samo eno de-
kle, ki je v prestolnici spremenila
dialekt. Za Tolmince je značilna
močna lokalna identiteta. Poglej-
te režiserja Jana Cvitkoviča, po-
kojnega Iva Volariča Fea iz Koba-
rida ... Ena bistvenih karakteristik
Tolmincev je obmejnost, življenje
na meji.
Ste v mladosti slišali glas Slo-
vencev izza Kolovrata in Mata-
jurja?
Beneške Slovence sem itak poz-
nal. V generaciji mojih staršev so
naši čez nosili koruzno moko in
se vračali s kostanji. Mi smo tja
nosili meso, nazaj pa bunde in
‘škafarote’. Na Radiu Koper smo
poslušali oddajo o zamejcih. Ko
sem prišel v Ljubljano, sem kma-
lu spoznal Jole Namor, ne morem
onkraj legendarnega fajmoštra
Pasquala Guiona, ki je bil za Be-
nečijo to, kar je Pahor za tržaške
Slovence. Pridigal je slovensko v
cerkvi v Matajurju pod fašizmom,
tudi ko je bila slovenščina prepo-
vedana. “Sem bil previsoko in se
jim ni dalo laziti gor”, je nekoč
dejal. Kulturno povezovanje Tol-
mincev z Benečani na institucio-
nalni ravni se je sicer močno
okrepilo z Zdravkom Likarjem.
Eno svojih prvih reportaž za Delo
sem napisal o Reziji in Benečiji.
Konec januarja letos smo doživeli
45. tradicionalno srečanje Slo-
vencev Videmske pokrajine in
Posočja v Kobaridu. Vedno se mi
je zdelo, da smo eni in isti ljudje.
Ali danes opažate razlike med
podeželskim in meščanskim
etosom pri nas? Ali Slovenija
sploh pozna sociološko in zgo-
dovinsko vlogo meščana?
Bližina Italije lahko na tej točki
Z “odpira obzorja” ...To smo čutili že v mladosti, kosmo hodili v Gorico. Tlačili smo
se med ljudmi, ki so pobasali me-
so in stali na pločniku, da bi ga
prodali, še kar poniževalno … Go-
ričani pa so bili meščani, tudi Slo-
venci. Pri nas so zametke trškega
meščanstva najprej brisali fašisti.
Poskus tvorjenja trškega meščan-
stva, saj veliko pravih mest v Slo-
veniji nismo imeli, je vodila ne-
kakšna elita inteligence: sodniki,
zdravniki, odvetniki. V drugi po-
lovici 19. stoletja so orga-
nizirali narodnobudniške
tabore, bésede … v Tolmi-
nu je bila tradicija tako
močna, da so še v 60. letih
prejšnjega stoletja imeli
eno najboljših amaterskih
gledališč v Jugoslaviji. Po-
tem pride val povojne in-
dustrializacije. Breginjski
kot, Baška grapa, planota
Šentviške Gore, Trebuša,
Bovška in Trenta se po voj-
ni izpraznijo in kmetje po-
stanejo dolinski delavci.
Kakšno besedo o štu-
dentskih letih. Leta
1969 ste se vpisali na an-
glistiko, primerjalno
književnost in literarno
teorijo na ljubljanski Fi-
lozofski ... Kaj je takrat
pomenila provokacija
dolgih las in jeansov, danes
povsem banalno normalizira-
na gesta?
Ko si mlad, je vse pomešano. Po-
menilo je osebno uveljavljanje
svobode, pa tudi tek za svetovni-
mi modnimi težnjami, ki je plju-
sknil. Prišla je televizija, zabavna
glasba je postala kulturna indu-
strija. Doživljali smo mediatizaci-
jo sveta! Marshalla MacLuhana
smo imeli veliko bolj na jeziku
kot Herberta Marcuseja.
Ljudje rabimo idole. Se vam
zdi, da rokerjem in študentom
tiste generacije dajemo v usta
gesla svobode, demokracije,
tolerantnosti? Je morda real-
nost bolj banalna, kot se zdi, in
je vendarle šlo tudi za prepro-
sto zabavo?
Seveda je šlo za to, ampak ti klici
mladih so bili iskreni. Šlo je za za-
menjavo generacije, ki je doživela
vojno in njen pritisk, z novo. Vse
se je podrlo in prišel je čas ek-
spanzije: obnovitev Evrope, pozi-
tivna energija, baby boom. Ener-
gija svobode in sreče mora nekje
izbruhniti!
Leta 1975 se kot časnikar zapo-
slite pri Delu ... Bo časnikarski
poklic preživel dobo interneta
2.0.?
A je danes profesionalni časnikar
sploh v dialektiki z glasom ljud-
stva? Novinarstvo je trenutno
eden najbolj deplasiranih pokli-
cev, ker ni več pomembna infor-
macija, temveč le hitra in močna
reakcija. Ni časa pogledati okrog
sebe, posledično se novice temel-
jito ne razčiščujejo. Le furanje
adrenalina in iskanje hitrih učin-
kov: kjerkoli se kaj pojavi, je po-
trebno najti krivca, odstraniti
krivca, dobiti žrtve. Pika. Nobe-
nega konteksta, raziskovanja, in-
terpretacije. Problem tega novi-
narstva je pomanjkanje širšega
konteksta.
Na FDV učijo tehnične spret-
nosti, ne gojijo pa intelektual-
nega ozadja.
Na neki ameriški ekonomski fa-
kulteti so izvedli raziskavo. Vzeli
so dve skupini študentov in eni
izmed dveh v predmetnik
vključili umetnostno vzgojo v
najširšem smislu. Ti so boljše in
širše razumevali vsebine, tudi na
drugih področjih. Problem
našega časa je pomanjkanje kon-
teksta. Instrumentalno gledano,
gre za vprašanje kapitala, ki mu
ni mar za vsebino. In znašli smo
se v situaciji, ki je še ne obvladu-
jemo. Hitra pretočnost informacij
v globaliziranem svetu nam polzi
iz rok.
Imeli smo pravila, mehaniz-
me, strukturo, hierarhijo, si-
stem ...
Zdaj pa tega ni in smo zbegani.
Eden nekdanjih slovenskih mini-
strov mi je zadnjič rekel, da zato
potrebujemo svetovno vlado. Jaz
v to ne verjamem, mislim, da vla-
de ne rešujejo stvari.
Greva k problemu kulturne
produkcije v Sloveniji. Pro-
blem so seveda številke, kaj pa
glede vsebine? Kje vidite danes
progresivnost, kje pa konserva-
tivnost v kulturi? Ta koncepta
se v času in prostoru spremin-
jata ...
V Sloveniji sedaj poteka bitka
med dvema konceptoma. Prvi
pravi, da je zaradi majhnosti kul-
turnega trga potrebno ohraniti
neke vsebinsko in organizacijsko
močne pobude in organizacije,
deniva Cankarjev dom, nacional-
ne teatre ipd. Večino sredstev je
potrebno nameniti njim, ker, če
še tega ne bomo imeli, se bo vse
sesulo. To seveda otežuje obsta-
nek in rast drobnega, sprotnega
dogajanja, ki živi iz ozadja.
Obstaja torej nekaj, čemur pra-
vimo javno dobro.
O tem, da mora biti kultura javno
dobro, sploh ne dvomim. No,
drugi koncept pa pravi, da na
račun velikih ne smemo zanema-
riti prihajajočih in eksperimenti-
rajočih. Vedno znova se pojavlja
tudi koncept povezovanja javne-
ga in zasebnega v kulturi: mi vam
damo osnovni zagonski denar,
prispevamo, da ne crknete, ostalo
si dajte zaslužiti sami. Dobra za-
misel, a navadno zasebnik vdre v
ta sistem zato, da posrka še javni
denar.
Kaj pa vprašanje rednega fi-
nanciranja in projektov?
Težnja gre v smeri rezanja projek-
tov. Če si stalen, imaš možnost,
da pelješ stvari dalje, s projekti pa
boš kmalu prišel do zaprtih vrat.
Recimo, pri kulturnem društvu v
Volčah bi rad izdal kako knjigo
specifičnih, manj mainstreamov-
skih ali pa tudi nekaterih vrhun-
skih avtorjev, a ne prideš skozi bi-
rokracijo, tu ne pomagajo ne ime
ne izkušnje. Drug primer: ravno
včeraj sem v Pogledih bral Drago-
ta Bajta, ki pravi, da je bil v dveh
komisijah na ministrstvu in pre-
den so lahko karkoli naredili, se
je vlada zamenjala. Druga bole-
zen tega prostora je torej, da za-
menjuje kompletno upravljalsko
ekipo, tudi strokovni del, ne pa
samo političnega dela.
Ali opažate med ljudmi val ne-
zadovoljstva in nezaupanja do
upraviteljev?
Družbene kaste so danes obenem
obsijane in hkrati nevidne, neo-
tipljive ... Vsi ti nevidni nekje
med nami živijo, reakcije nanje
so burne, vendar nemočne in
nergaške. Občutek nemoči je gro-
zen, ko ljudje gledajo, kako ne-
kakšne nevidne in neimenovane
sile prosto plenijo med njimi. A
veste, kako je to nevarno?
Združena levica je pri zadnjih vo-
litvah vsaj približno politično
kondenzirala in artikulirala to,
kar tako in tako vsi govorijo.
(telefon spet zazvoni, tokrat
načelnik UE Tolmin Zdravko
Likar)
... marca pripravljamo proslavo
na trgu Evrope v Gorici za projekt
Pot miru. Arhitekt Boris Podrecca
bo govoril, poslati mu moram
svoja scenaristična izhodišča.
Če se vrneva, je korupcija res
ključni problem današnjih po-
litikov?
Korupcija je vedno sistemski pro-
blem. Problem politikov pa je, da
ne obvladujejo zadeve. Politika je
javnost, kapitalska težnja pa pra-
vi, da naj se javnost ukinja. Para-
doks: politiki, ki se zavzemajo za
ukinjanje javnega, se pravzaprav
borijo za ukinjanje sebe.
Vaše založniško urednikovanje
se začne leta 1987 pri Cankar-
jevi založbi, urejali ste zbirko
Rob za koprsko Lipo, nato pa
dolga leta delali v okviru Mla-
dinske knjige. Ali se res udejan-
ja nekakšna mcdonaldizacija
ali hollywoodizacija slovenske-
ga knjižnega trga?
Pot vsake založbe je odvisna od
lastnika. V Sloveniji so bili trije
veliki založniški sistemi. Državna
založba Slovenije, Mladinska knji-
ga in Cankarjeva založba. Prvi dve
sta prevzela privatnika, Bojan Pe-
tan in Milan Matos. Prvega za-
ložništvo ni zanimalo, pobral je
resurse in DZS tako rekoč ni več.
Matos se je odločil za založniško
ekspanzijo po Balkanu, kar se je
izkazalo za neupravičeno investi-
cijo. Ko je prodajal delnice, se je
zaradi politične preference
odločil za mariborski Zvon. Seve-
da je z njihovim propadom
zgrmela tudi Mladinska knjiga.
Cankarjeva založba je ostala ne-
kakšen plen v boju privatizacije
prvih dveh podjetij, hvala Bogu
jo je dobila Mladinska.
Mladinska knjiga se je pre-
strukturirala v sodobno me-
nedžersko podjetje...
... posledično se spremeni sistem
odločanja. Večjo vlogo ima upra-
va s predsednikom, nato navzdol
po področni hierarhiji. Deli te
strukture, kot so npr. marketing,
odnosi z javnostjo in prodaja, se
osamosvojijo. Njihova pogajalska
moč postaja vse večja. Nikoli ni-
sem bil proti komercialnemu vi-
diku, založništvo je vendar posel
in tako je prav. Niso vse knjige
Sveto pismo! Kljub vsemu pa gre
v strukturiranju ponudbe preveč
v smer diktata neuredniških
služb.
V svojem urednikovanju ste
objavljali alternativo, hkrati pa
vedno razmišljali o uspešni-
cah. Kakšne številke dokazuje-
jo uspeh?
Če gremo po običajni poti, je
uspešna prva naklada v Sloveniji
tisoč izvodov, kar je za današnje
tehnološke razmere razumno. Če
dovolj hitro reagiraš,
lahko dodatne izvode
tiskaš v nekaj dneh.
Bral sem, da ste tudi
vi uživali v tragični
zgodbi romana Ga-
briela Garcie Marque-
za Sto let samote. Pri
“nas” ga dobiš med
sendviči in čokoladi-
cami na vsaki ben-
cinski črpalki ali su-
permarketu, v Lju-
bljani pa sem knjigo
želel podariti prijatel-
ju in ni bilo mogoče
najti niti enega same-
ga izvoda, v vsej pre-
stolnici!
Hm … Mislim, da se
ponatis dobi pri
Učilih. Učila oziroma
odziv na to založbo
so zanimiv fenomen v Sloveniji.
Ustanovitelju in direktorju Srečku
Mrvarju vsi očitajo cenenost, jaz
pa mislim, da se temu človeku de-
la nekoliko krivica, verjetno iz
konkurenčnih razlogov. Knjigi je
prvi odprl pot, kot se je prej reklo,
do bencinske pumpe in do zad-
njega marketa. Za Slovence se je
kar naprej trdilo, da nismo bili
psihološko pripravljeni na žepno
knjigo, dokler ni on rekel: odprl
bom trg zato, da bom od
množične produkcije dobival na-
zaj. Klasična slovenska založniška
miselnost je bila varna, od države
subvencionirana miselnost.
Za navadne upokojence velja,
da imajo več opravkov in manj
časa kot prej. Vi se že vse
življenje zbujate ob štirih zju-
traj ...
Mreža povezav in opravil me je
vse življenje držala pokonci, na-
petega, razpetega in priključene-
ga na vse mogoče konce. Povsod
tam je bila moja vloga. Ko greš (v
pokoj, op. ur.), bi moral napraviti
načrt: to pa to pa to bom naredil,
če želiš ostati v tej mreži. Jaz tega
nisem storil. Eno leto sem še za-
ključeval svoj program pri Can-
karjevi založbi in zdaj sem
končno samo Zdravko.
Če ste Zdravko, ste aktivni.
Trenutno prevajam roman bo-
sanskega pisatelja Faruka Šehića
Knjiga o Uni. V Volčah bomo
obeležili tisočletnico prve omem-
be vasi. Če bi bil malo bolj samo-
organiziran, bi lahko iz svoje do-
mačije naredil fajn blagovno
znamko, a ne vem, če se mi bo
ljubilo. Zbiram gradivo za literar-
ni leksikon Tolminske, pripravlja-
mo monografijo skladatelja Mar-
ka Muniha. Doma pišem scena-
rije, ljudje se še vedno obračajo
name z vsemi mogočimi rokopi-
si, saj imajo še psihološko pred-
stavo, da jih lahko nekam dam.
To bo kmalu odpadlo. Nisem člo-
vek organizacije, vse življenje so
sodelavci noreli ob meni.
Za marketinški studio Dela ste
leta 1983 izdali slogan “Slove-
nija, moja dežela”, ki je postal
subverzivno geslo osamosvo-
jitve, pravi krik nastajajoče
države, s Križajem vred. V ne-
kem intervjuju sem bral, da ga
bi danes zamenjali za “Marija,
pomagaj!”
Mah ... Ko po krizi leta 2008 gle-
dam na širši kontekst padca ber-
linskega zidu in železne zavese, se
mi zdi, da zgodovino drugače
vrednotim. Vzhod ni bil pripra-
vljen na trdo realnost Zahoda, za-
hodnjaki pa, ki so vedeli, da ne
živijo prave demokracije, so para-
doksalno pričakovali osvežitev
demokracije iz pokrajin komu-
nizma. Ogromno ekonomsko bo-
gastvo, ki se je tu “akumuliralo”
štirideset let, se je izpraznilo in
odteklo drugam. Zgodba tega slo-
gana je idealno tipski primer. Na-
stal je za neko turistično akcijo,
potem je postal stvar nacionalne-
ga interesa in ponosa. Danes je
Slovenija, moja dežela slogan av-
strijske firme.
Da končava ob zalivu. Nekaj
besed o sodelovanju s sloven-
skimi literati in založbami iz
Italije. Ne moremo mimo Bo-
risa Pahorja, kritičarke Tatjane
Rojc ...
Do buma z Borisom Pahorjem, ki
smo ga na založbi premišljeno
gradili pet let, sem z zamejskimi
ustvarjalci sodeloval občasno. Iz-
dal sem, recimo, Mirana Košuto,
Čuk in drugi so sicer moja gene-
racija, a do zadnjega desetletja ni-
sem veliko delal na poeziji in tudi
se niso kaj dosti obračali na nas.
Do literature tega konca sem bil
vedno naklonjen, tudi intimno.
Trst je bil za Jugoslavijo, in je še
danes za Slovenijo, korektiv slo-
venske mentalitete. Bili so študij-
ski dnevi Draga, ko jih tu ni sme-
lo biti, po osamosvojitvi pa pri
nas ni smelo biti delavskih in par-
tizanskih proslav, medtem ko na
Opčinah nad ulico visijo rdeči
transparenti “Živel 1. maj”!
Pluralnost?
Pluralnost je stvar zdravega razu-
ma. Drugi bo vedno del naše na-
rodne in kulturne tradicije. Do-
bro poznam odporništvo in sem
mu intimno zavezan, strica so kot
sedemnajstletnega partizana ubi-
li Italijani, mama je bila interni-
rana. Jugoslavija je marsikaj za-
molčala, režim je kulturno izbri-
sal izseljene Slovence. Sicer pa so
bile razmere trde in zapletene tu-
di za mejo. Leta 1996 sta duhov-
nika Marino Qualizza in Božo
(Natalino) Zuanella v knjigi Anni
bui della Slavia razkrila doku-
mente, ki so razgalili delovanje
Gladia v Benečiji. Dve leti zatem
sem jo objavil pod naslovom
Mračna leta Benečije: Dejavnost
tajnih organizacij v vzhodni Fur-
laniji in slovenskim bralcem
odškrnil pogled v odnos Italije do
Beneških Slovencev tudi po kon-
cu fašizma.
Za konec spodbuda Zdravka
Duše k branju, h knjigi!
Bodimo pošteni: koliko časa pre-
sedimo s knjigo v rokah, odkar
imamo računalnike, digitalno
glasbo, telefonijo? Knjiga se kot
fizični pojem izgublja in razta-
plja. Še do pred sto leti smo bili
utemeljeni na Knjigi: Svetem pi-
smu, Koranu. Tisto, kar smo, je
bilo Zapisano. Danes, ko vse in-
formacije bežijo narazen, se
sprašujem: kje je jedro v nas, ki se
mu ne smemo odpovedati? Biti
knjiga je nekoč bil zakon učlo-
večenja, zavezanosti človeštvu,
znanju, tudi etiki. Urednik mora
zato hoditi med ljudmi, na pred-
stavitve knjig. Kdor hoče knjigo,
išče v njej samega sebe, se samo-
spoznava skozi nekakšno osebno
metafiziko. Zato je treba še brati.
Zaradi celovitosti. Janez Sveto-
kriški bi rekel, da je treba najprej
povedati zgodbo, šele nato pride
razlaga. Proti kratkim in enostav-
nim zgodbicam, ki več vzamejo,
kot dajo, knjiga podpira občutek
za celovito zgodbo, za celovitega
človeka!
Jernej Šček
Kultura 26. februarja 2015 9
Pred 60 leti je preminil francoski
pesnik, dramatik in diplomat Paul
Claudel, ki še danes velja za
pomembnega avtorja. Nekateri ga
kujejo v zvezde, drugi v celoti
odklanjajo. Zagovornik katoliške
prenove je slovel po simbolističnih
dramah, v katerih je opeval Božji
red, v okviru katerega se odvija
usoda človeka in sveta. Claudel,
mlajši brat kiparke Camille
Claudel, se je rodil 6. avgusta
1868 v francoskem mestu
Villeneuve-sur-Fere. Študiral je
pravo in politične znanosti ter bil
strokovnjak za gospodarstvo. Leta
1898 je nastopil uspešno diplomatsko kariero.
Njegova lirika in lirično obarvane dramske
pesnitve so hvalnice stvarjenju in Božji milosti.
Med njegova najbolj znana dela
sodijo drame Satenasti čeveljček,
Talec, Marij ino oznanjenje,
Ponižani oče in Zamenjava. Umrl
je 23. februarja leta 1955 v
Parizu. Mnenja o Claudelovem
ustvarjanju so bila zaradi njegove
predanosti veri deljena že v času
njegovega ustvarjanja. Med
njegovimi slovenskimi podporniki
je bil Edvard Kocbek, ki je zapisal,
da je Claudel nesporno globok in
svojski krščanski mislec in
umetnik, “genij, velikan, podoben
gori”. Prevajalec Aleš Berger pa
ga je v 90. letih označil za
“umetnika besede, ki mu stavek teče tako, da
skuša biti prevajalec le ponižni sluga in dober
posrednik njegovih misli”.
Zadnje delo pesnika in prevajalca J. Ostija
Krmarjenje med čermi
vprašanj in odgovorov
  esnik in prevajalec Josip
Osti bo v drugi polovici
marca praznoval svoj 70.
življenjski jubilej. Ob tej priložno-
sti bomo objavili daljši intervju z
njim, v naslednjih vrsticah pa
lahko naši bralci spoznajo vsebi-
no njegovega zadnjega dela, ki
nosi naslov Krmarjenje med čer-
mi vprašanj in odgovorov. Publi-
kacija je izšla pri mednarodni
kulturni ustanovi Blesok, ki de-
luje v Skopju. Težko jo bomo
iskali, še težje pa našli na knjižnih
policah, saj gre za brošuro ali bol-
je rečeno zbirko intervjujev, ki se
ne prodaja, ampak podarja. To-
vrstnim pobudam Osti ni nov.
Pred tremi leti je namreč v
knjižici z naslovom Vse je pesem
zbral najpomembnejše literarne
zapise pesnika Srečka Kosovela,
izvode publikacije pa je podaril
svojim sovaščanom v Tomaju na
Krasu, kjer si je v zadnjem dvaj-
setletju ustvaril novi dom.
Za tiste bralce, ki Josipa Ostija ne
poznajo, naj zapišemo, da se je
pesnik pred skoraj sedemdesetimi
leti rodil v Sarajevu, kjer je
preživel svojo mladost. V mladih
letih je bil uspešen telovadec, že
v času univerzitetnega študija pa
je začel objavljati, kar ga je stalo
preganjanja s strani tedanjih obla-
sti. Na prelomu med osemdeseti-
mi in devetdesetimi leti je Slove-
nijo polagoma privzel za svoj no-
P vi dom. Naravnost neprecenljivoje delo, ki ga je opravil na po-dročju medkulturnih stikov med
našo domovino ter jeziki oziroma
državami, ki so nastale na razva-
linah nekdanje Jugoslavije, pred
propadom in po propadu skupne
države. V letih balkanske morije
je bil, čeprav od zunaj, pričevalec
trpljenja sarajevskih ljudi. Sodob-
na literarna kritika ga uvršča v
sam vrh slovenskega pesništva s
posebnostjo, da je naš jezik tako
rekoč vzel za svojega in v njem iz-
dal vsa pomembnejša dela zad-
njih dveh desetletij. Izdal je nam-
reč že preko dvajset pesniških
zbirk.
Zbirka Krmarjenje med čermi
vprašanj in odgovorov v dolžino
meri kakih tristo petdeset strani,
z njo pa se je avtor želel od-
dolžiti tistim, ki so v prete-
klih letih skrbeli za njegov
literarni imidž. V spremni
besedi, ki jo je naslovil Na-
mesto predgovora, se nam-
reč sprašuje, kaj pisca sploh
sili k temu, da se namesto z
delom književnika ukvarja z
njegovo osebo. V nadalje-
vanju avtor niza možne od-
govore na to vprašanje, pri
sebi pa pravi, da ima inter-
vjuje pač za neko nujno zlo.
Velikokrat si je namreč re-
kel, da na te ne bo več pri-
stajal, končuje pa z mislijo,
da se po navadi zarečenega
kruha največ poje.
Sama vsebina knjige je raz-
deljena na tri neenake sklo-
pe, prvi nosi naslov Iz-
prašanec, drugi Izpraševalec, tretji
pa Izprašanec in izpraševalec
hkrati. Količinsko je prvi seveda
najdaljši, v drugem bomo zapise
prešteli na prste ene roke, v zad-
njem pa je objavljen literarni po-
govor med avtorjem in dramatur-
gom Evaldom Flisarjem, ki je izšel
v reviji Sodobnost. Če se omejimo
na intervjuje, v katerih je bil Osti
izprašanec, jih je večina izšla v
dnevnem časopisju (Delo, Dnev-
nik, Primorske novice, Republika,
Slovenec itd.), nekaj pa tudi v li-
terarnih revijah (Literatura, Poe-
tikon, Air Beletrina, Nova Revija,
Primorska srečanja ipd.). Njihova
vsebina se seveda razlikuje predv-
sem glede na čas nastanka. Prvi
namreč sega v začetek osemdese-
tih let, ko je avtor še veljal za ju-
goslovanskega oziroma sarajev-
skega pisca in je svoje kulturne sti-
ke s Slovenijo komaj začenjal na-
vezovati. Pogovori iz prve polovi-
ce devetdesetih let so uglašeni na
vojno v Bosni in Hercegovini ter
obleganje Ostijevega rojstnega
mesta Sarajeva (Skušam ohraniti
dušo tistih, ki so še ohranili živo
glavo; S Sarajevom zaznamovan,
med Slovence vraščen; Človek
ima le eno rojstno mesto). Na-
slednja polovica desetletja je v
znamenju Krasa in Srečka Koso-
vela, čigar opusu se je avtor tedaj
tudi približal (Kosovel me je na-
govoril kot brat po nespečnosti;
Narcis, navdihnjen s Krasom;
Kraški zrak v mreži jezika). V zad-
njem poldrugem desetletju pa so
pogovori z Ostijem potekali
predvsem v znamenju jezika in
ljubezni. To je namreč čas, ko si
je avtor dokončno izbral sloven-
ski jezik za svojega ter začel, če se
lahko tako izrazimo, pospešeno
pisati o ljubezni.
Drugi sklop, v katerem avtor na-
stopa kot izpraševalec, objavlja
pogovore z nekaterimi pesniki, ki
so mu tako ali drugače blizu. To
so slovenski pesnik Boris A. No-
vak, avtorjev bosanski sodobnik
Kolja Mićević, ki se je rodil v Ban-
ja Luki leta 1941, Milan Đorđević,
beograjski pesnik, pripovednik in
prevajalec, ter Mirko Kovač, Črno-
gorec, ki se je nekaj časa ustalil v
Beogradu, umrl pa je pred dvema
letoma v istrskem obalnem me-
stecu Rovinj. Zanimivo je, da se v
nekaterih intervjujih pojavljajo
ne samo odgovori na vprašanja,
ampak tudi citati iz slovenskega
pesništva.
Na zadnji platnici sinje barve je
avtor poleg svoje fotografije obja-
vil tudi besedilo ene svojih pesmi,
ki jih je posvetil Krasu in Tomaju.
Takole se glasi: “Noči so, ko sem
sam. Ko je nebo popolnoma
črno. Brez mesečine in zvezd. Ko
je vse, z mano vred, v objemu ne-
presojnega mraka. Ko se ne vidi
prst pred očesom. Steza med vi-
nogradi, ki pelje do vaškega po-
kopališča. Rdeča vrtnica, ki pleza
ob zidu. Črn grozd na brajdi pred
hišo … Ko oslepe okna. Ko duša
tipajoč tava naokrog. In ko le
blisk z jasnega, kot z ostro sabljo,
za kratek hip razkolje gosto temo
in nad mano obvisi velik zlat
vprašaj”.
Primož Sturman
  Heidelbergu v Nemčiji
je v soboto, 21. t. m., po
dolgi bolezni preminil
romanist, filozof in publicist
Jošt Žabkar. Rodil se je pred 83
leti v Ljubljani, bil pa je tesno
povezan tudi z našimi kraji,
na Goriškem je imel več prija-
teljev. Njegov oče je bil iz Do-
lenjske, mati pa Justa Sardoč,
sestra tigrovskega voditelja
V Dorčeta Sardoča. Njegov sta-rejši brat Jože je bil nadškof invisok vatikanski diplomat.
Med vojno se je njegova
družina zatekla z Jesenic v Go-
rico, po vojni je Jošt Žabkar v
Gorici študiral in maturiral na
klasični gimnaziji ter dobil
ženo Ano Šturm. Filozofijo in
romanistiko je Jošt Žabkar štu-
diral v Rimu in Innsbrucku, s
svojo družino pa se je
ustalil v Heidelbergu v
Nemčiji, kjer je bil na uni-
verzi lektor italijanščine.
O filozofiji in italijanski
književnosti je objavljal v
Nemčiji, Avstriji in Španiji.
Kot publicist se je oglašal v re-
vijah Meddobje in Sij sloven-
ske svobode v Argentini, nato
je plodno sodeloval s pisatel-
jem Borisom Pahorjem pri re-
viji Zaliv. Redno je obiskoval
študijske dneve v Dragi in Go-
riško, od koder je bila njegova
soproga.
Dvojezična pravljica
Ana Jud: Pazi se lisice
   elja po lažjem
življenju nas lahko
zaslepi, da verjame-
mo tudi, česar ne bi smeli”, je
nauk lepo ilustrirane pravljične
knjige z naslovom Pazi se lisice,
ki jo je v Sloveniji izdala v slo-
venskem in angleškem jeziku
Alpemedia, napisala pa znana
slovenska novinarka in na-
sploh polemično, a resnicol-
jubno pero Ana Jud.
“Pazi se lisice je poučna pravlji-
“Ž ca, primerna tako za osnov-nošolske otroke kot za odrasle,saj bralce nauči/pouči o ne-
katerih poslovnih, ekonom-
skih in gospodarskih izra-
zih, s katerimi se v življenju
srečujemo vse pogosteje. Pa
jih tudi razumemo? Za piko
na i je pravljica dvojezična,
tako v slovenščini kot v an-
gleščini, saj je poznavanje
tujih jezikov vse bolj po-
membno. Knjiga je v vseh
pogledih zelo
vzgojna in izo-
braževalna.
Ilustrirala jo je Sil-
via Plavša, prizna-
na slovenska aka-
demska slikarka,
spremni besedi pa
sta napisala poli-
tičarka dr. Roma-
na Jordan in ame-
riški veleposlanik
v Sloveniji Joseph
A. Mussomeli. Av-
torja knjige sta si-
cer menedžer in
poslovnež Kri-
stjan Lapuh in pu-
blicistka Ana Jud, ki je javnost
najbolj razburila s knjigama
Operacija Direkt in Dosje Ro-
komavhi”, so zapisali pri za-
ložbi, sam pa bi vseeno rad po-
vedal, da to ni pravljica za otro-
ke, ampak za odrasle, saj je je-
zik vse prej kot otroški, dejan-
sko je to pravljica za odrasle,
pravljica, ki to ni, če hočete. Ko
jo bodo starši brali svojemu
otroku, mu bodo morali razla-
gati različne pojme, pri tem pa
jim bodo v pomoč izjemno le-
pe ilustracije Silvie Plavše.
Da je osel vedno osel, smo že
vedeli, da je lisica vedno lisica,
smo tudi vedeli, da pa mora
osel vse življenje dolgove od-
plačevati lisici, nam je poveda-
la Ana Jud s svojo pravljico.
JUP
In memoriam
Umrl je prof. Jošt Žabkar
60. obletnica smrti Paula Claudela
Tržaška26. februarja 201510
Demokratizacija in osamosvajanje
Bliža se 8. april, ko bo minilo 25 let od prvih povojnih večstrankarskih
volitev v Sloveniji. Z zmago koalicije Demos je “slovenska pomlad”
dobila možnost, da začne utrjevati procese demokratizacije in
osamosvajanja, za katere se je odločila glavnina slovenskega naroda.
Tri izmed novih strank, ki so nastajale od 12. maja 1988, ko je bila
ustanovljena Slovenska kmečka zveza, do konca leta 1989, so 4.
decembra 1989 podpisale “Sporazum o ustanovitvi DEMOS -
Demokratične opozicije Slovenije”. Januarja in februarja 1990 so se
jim pridružile še tri politične skupine. Brez te povezave bi
nekomunistične sile ne zmagale na volitvah, brez zmage na volitvah
pa bi ne bilo neodvisne države.
O burnem dogajanju pred 25 leti govori knjiga direktorice Študijskega
centra za narodno spravo v Ljubljani, zgodovinarke dr. Andreje Valič
Zver Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija.
O knjigi in o takratnih prelomnih dogodkih ter njihovih odmevih v
našem zamejstvu bo govor na rednem ponedeljkovem večeru v
Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, ki ga v ponedeljek, 2.
marca, prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana
Černeta. Ob okrogli mizi bodo spregovorili dva zgodovinarja - avtorica
Andreja Valič Zver in Renato Podbersič ml. - ter časnikarja in zamejska
javna delavca Martin Brecelj in Ivo Jevnikar, ki bo večer tudi povezoval.
Začetek ob 20.30.
SDD bo izročilo Flajbanove nagrade
Slovensko dobrodelno društvo bo v petek, 6. marca, na svojem sedežu
v ul. Mazzini 46 v Trstu ob 18. uri izročilo študijske nagrade v spomin
na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana in pa nagrado v
spomin na dolgoletno odbornico SDD Ireno Srebotnjak.
Gre za redne (1.500 evrov) in enkratne (500 evrov) nagrade, ki jih
SDD že 28 let razpisuje za uspešne in potrebne univerzitetne
študentke in študente slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine,
ter za enkratno večletno nagrado (1.500 evrov), ki je namenjena
študentom oz. študentkam likovne ali glasbene umetnosti.
Letos je komisija pregledala 27 prošenj in bo spričo vse bolj omejenih
denarnih sredstev, ki jih ima SDD na razpolago, desetim prosilcem
porazdelila 8.000 evrov.
Lani je Slovensko dobrodelno društvo poleg Flajbanovih nagrad in
Nagrade Irena Srebotnjak porazdelilo vrsto manjših prispevkov za
potrebne slovenske šolarje in dijake iz tržaške, goriške in videmske
pokrajine, in sicer v skupnem znesku 8.300 evrov za osnovne in
srednje šole ter 1.200 evrov za višje srednje šole.
Župnija Žalostne Matere Božje pri Sv. Ani
S hvaležnostjo se bomo spomnili velikega moža in neutrudnega
delavca v božjem vinogradu, g. Dušana Jakomina, vedno
pripravljenega za vse dobro in vselej na razpolago vsakemu človeku v
potrebi. 20 let je hodil maševat vsako nedeljo in praznik k Sv. Ani.
Spomnili se ga bomo pri sv. maši v nedeljo, 8. marca, ob 9.30. Po
maši bomo šli na njegov grob na škedenjsko pokopališče.
Milje / Odprtje razstave Vladimirja Klanjščka
V petek, 27. februarja, ob 18. uri bo v Muzeju moderne umetnosti Ugo
Cara' v Miljah, ul. Roma 9, odprtje razstave slikarja Vladimirja Klanjščka
z naslovom “Težnje – Tendenze”, ki jo bo predstavil goriški kritik Joško
Vetrih.
Razstava, ki jo prireja Odborništvo za kulturo Občine Milje v
sodelovanju z Občino Števerjan, Društvom Juliet in Društvom
Slovencev miljske občine “Kiljan Ferluga”, se vključuje v program
PRACC 2015, ki ga občinska uprava izvaja skupaj s kulturnimi društvi
Photo-Imago, Gruppo 78 in Juliet s ciljem, da bi se spodbujale in
ovrednotile sodobne umetniške pobude na nacionalni in mednarodni
ravni.
Uveljavljeni umetnik iz Števerjana ima za sabo preko petdeset osebnih
in več kot osemdeset skupinskih razstav. Njegova dela odražajo
nedvomno veliko navezanost na naravo in pokrajino v širšem
geografskem prostoru, ki ne pozna meja, med Goriškimi Brdi in
tržaškim Krasom.
Joško Vetrih je o njegovem delu zapisal,
da “se avtobiografska komponenta
pretaka v kromatično - kompozicijsko
strukturo slike. In prav v tej njegovi srčni
navezanosti na domače okolje se
kažejo vrline izobraženega in
občutljivega krajinarja, ki je v prirodni
in človeški stvarnosti, v kateri živi, našel
neusahljiv vir spominov, občutkov in
sugestij, ki dajejo vsebino njegovi
umetniški viziji... Klanjšček prepusti
barvi nalogo, da ustvarja in daje
otipljivost slikarskemu prostoru, ki ni
več samo neke vrste prizorišče, na
katero namestimo predmete in dogodke, temveč postane sestavni in
pomensko učinkovit del celotne kompozicije... V njegovih krajinskih
vtisih se barve spajajo v neskončnem številu potez čopiča, ki se zgostijo
in oblikujejo obrise gričev, vzpetine z vinogradi, vrtinčaste jate ptičev,
počasne premike globokih voda... Barva nakaže obrise rastlin, sadežev
in predmetov, katerih je avtor v svojem spominu ohranil globok
kromatski spomin, ki aktivno spodbuja naša čutila”.
V soboto, 14. marca, ob 17.30, bo na sporedu voden obisk razstave v
spremstvu samega slikarja ter pesnika Marka Kravosa. Poseben
dogodek razstave bo kronala degustacija, na kateri bodo mladi člani
Vinoteke “Colli di San Floriano - Števerjanski griči” predstavili
kakovostna briška vina in praznik “Števerjanski likof”.
Razstava, ki jo je omogočilo tudi sodelovanje Kmetije Bruno Lenardon
iz Milj in društva Vinoteka “Colli di San Floriano - Števerjanski griči”,
bo na ogled s prostim vstopom vse do nedelje, 22. marca 2015, z
naslednjim urnikom: od torka do petka, od 17. do 19. ure; v soboto od
10. do 12. ure in od 17. do 19. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure; v
ponedeljek zaprto.
Kratke
  okrat se je Društvo sloven-
skih izobražencev posveti-
lo športu, in sicer pogledu
v preteklost in sedanjost s prof.
Ivanom Peterlinom in trenerjem
Frankom Drasičem, ki sta občin-
stvu predstavila svoj pogled na
vlogo športa kot sredstvo, ki krepi
in ohranja narodno zavest. Zami-
sel se je porodila po pozitivnem
obračunu letošnje Prešernove
proslave, ki jo je priredilo ZSŠDI.
Pred posegi obeh gostov se je
predsednik DSI Sergij Pahor
spomnil treh preminulih zaved-
nih Slovencev: delavnega in po
duši vedno mladega duhovnika
Dušana Jakomina, kulturne de-
lavke in raziskovalke slovenske
zgodovine Lide Debeljak Turk ter
redne obiskovalke ponedeljkovih
večerov v Peterlinovi dvorani
Nadje Birsa Dolhar.
Ivan Peterlin je najprej osvetlil
zgodovino našega športa od na-
stanka prvih slovenskih športnih
društev ob neizmernem nav-
dušenju, da nastaja nekaj živega,
slovenskega, predvsem pa
našega, namenjeno mladim, pa
do zlate dobe vsestranskega razc-
veta s “templjem slovenstva” oz.
Narodnim domom in Sokoli ter
T prvimi koraki v svet italijanskegaolimpizma. Spomnil se je krivice,ki je doletela Primorje, saj se ita-
lijanski igralci niso hoteli včlaniti
prav zaradi njenega slovenskega
imena. Peterlin je še dejal, da je
šport nekaj družbenega, kar mo-
ra iti vštric z drugimi dejavno-
stmi. Biti Slovenec v Trstu je ne-
kaj lepega, na kar smo lahko po-
nosni. Izrazil je tudi kritično no-
to, saj se po njegovem mnenju ta-
kratna vodstva niso zavedala, da
je začetni zagon prevzel mlade in
jim nudil prijetno okolje za iskan-
je skupnih ciljev; tega niso znala
izkoristiti, ker niso imela vpogle-
da v prihodnja desetletja. Še ved-
no premalo gledamo v prihod-
nost, prevečkrat smo zazrti v pre-
teklost, kar privede do stagnaci-
je.
Glede prihodnosti je z občin-
stvom delil rezultate zadnje razi-
skave, ki sta jo pripravila ZSŠDI
in SLORI; iz te je razvidno, da
imamo 56 slovenskih športnih
društev in približno 2650 špor-
tnikov, izmed katerih je 70%
mlajših od 18 let, 80% pa je slo-
vensko govorečih. To je bil
vprašalnik za šolsko populacijo
od Milj do Benečije, v katerem so
spraševali o popoldanskih dejav-
nostih, saj je po mnenju
strokovnjakov jutranji šolski
pouk premalo za utrjevanje
jezika. Iz raziskave je razvid-
no, da se je narodnostni se-
stav družin popolnoma
spremenil. Slika je klavrna, saj je
pogovorni jezik v družinah
otrok, ki obiskujejo slovenske
šole, slovenski le za 32%,
mešani za 53%, neslovenski pa
za 15%.
Franko Drasič je z občinstvom
delil svoje spomine na povoj-
na leta, ko je bilo izredno nae-
lektreno ozračje, saj zaradi
groženj in prezira niso smeli
govoriti slovensko. Če hočemo
biti slovenska manjšina, mora-
mo najprej skrbeti za slovenski
jezik. Po vojni so se hoteli špor-
tno uveljaviti pred italijansko
večino: medtem ko so bili prej
zaprti v svojih krogih, se jim je
uspelo s slovenskim športom
vriniti v italijanske vrste. Danes
imamo slovenske kadre v italijan-
skih organizacijah in večinski na-
rod nas je sprejel: počasi so se tu-
di italijanski igralci pridružili slo-
venskim društvom, predvsem za-
radi kakovosti in dobre organizi-
ranosti. Svoj poseg je končal z ne-
gativno noto, saj se redki
italijanski igralci, ki trenirajo v
naših društvih, naučijo sloven-
skega jezika, zato je pogovorni je-
zik na treningih italijanščina.
Šin
V DSI gosta Ivan Peterlin in Franko Drasič
Šport pri nas včeraj in danes
  eprav je bil Boris Pahor
založbi Bompiani znana
literarna osebnost (pri
milanski založbi je namreč izšla
njegova biografija Cosi’ ho vissu-
to), se je urednica založniške hiše
Elisabetta Sgarbi najbrž odločila
objaviti Pahorjev roman Mesto v
zalivu tudi zaradi laskavih ocen,
ki ga je bilo delo v francoskem
prevodu deležno na straneh
časopisov Le Figaro in Le Monde.
“Ko je bila hkrati seznanjena, da
je italijanski prevod romana, ki
ga je pisatelj izdal leta 1955, že
nared, se je takoj odločila za to
založniško potezo”, je dejala prof.
Tatjana Rojc na predstavitvi itali-
janske različice romana, naslov
katerega v italijanščini zveni La
citta’ nel golfo. Srečanje je bilo v
četrtek, 19. februarja, v knjigarni
Lovat.
Kot je pravilno ugotavljala prof.
Rojčeva, avtorica omenjene pisa-
teljeve biografije, bodo italijanski
bralci imeli priložnost spoznati
to temeljno zgodbo Pahorjevega
opusa celih 60 let po izidu slo-
venskega izvirnika: kar je ned-
vomno preveč! Podobnega
mnenja je bil tudi Walter Chiere-
ghin, ki je srečanje uvedel in
občinstvu predstavil osrednje
vsebinske koordinate romana, ki
ima za glavnega junaka Rudija
Lebana, mladega italijanskega
Č podčastnika slovenskega rodu. Tase po kapitulaciji Italije 8. sep-tembra vrača v Trst, da bi se pri-
ključil partizanskemu gibanju.
Na straneh se razpreda tridnevni
dnevnik protagonista, pisatelje-
vega alter ega, čigar premikanje
na proseško-kontovelskem po-
dročju in občevanje s tamkajšnji-
mi klenimi ljudmi se postopno
vrednoti kot pravo laično roman-
je do srčike slovenske kra-
jevne biti in njenega boja
za obstoj. Povednost Pa-
horjevega junaka je v pre-
sežnosti samega sebe, to
pomeni, da Rudi v stiku s
sogovorniki podoživlja nji-
hovo težko izkušnjo in jo
posreduje bralcu: osebne
zgodbe, politična in eksi-
stencialna razmišljanja se-
stavljajo tako širok mozaik
tedanjega čutenja. “Na
enak način je Pahor v osta-
lih taboriščnikih videl se
zrcaliti svojo usodo”, je de-
jala Rojčeva, ki je hkrati
poudarila zahtevnost Pa-
horjevega besedišča, prepojenega
z narečnimi izrazi, in sloga, kar
predstavlja za vsakega njegovega
prevajalca pravi izziv. Tako je bilo
tudi za prof. Marijo Kacin, ki je
to delo prevedla.
Prof. Kacinova se je v svojem iz-
vajanju najprej zaustavila pri ana-
lizi ‘Pahorjevih toposov’, ki se v
romanu Mesto v zalivu tako na-
zorno vrstijo. V delo je pisatelj
vključil čut za pravico do enako-
pravnega državljanstva tržaške
slovenske komponente, odklon
vsakršnega nasilja in tlačenja
sočloveka, človeško solidarnost,
ljubezen do nežnega spola. Vse
to je sestavil na podlagi proniclji-
ve psihološke analize junakov,
med katerimi izstopajo preprosti,
sicer pokončni in ponosni ljudje,
hranitelji in branitelji krajevne
slovenske dediščine, ki predsta-
vljajo tiho, odporniško dušo,
kakršno je v času nacifašizma
znal izpričevati predvsem pri-
morski človek. Pahor v tem vidi-
ku ni prezrl človeških pad-
cev in sijajnih primerov.
Negativnost in pozitivnost
narodnega čutenja je v
tem primeru poveril na-
sprotujočima ženskima li-
koma, odpadnici Vidi in
premočrtni Majdi, ki poo-
seblja tudi končno ljubezen. Pre-
vajalka je poudarila še pisateljevo
temeljito zgodovinsko pričevanje
in njegovo sposobnost globoke
analize zla, kar pa nikdar ne
zdrkne na nivo revanšizma.
Boris Pahor se je prof. Rojčevi in
prof. Kacinovi zahvalil za njuno
dragoceno prizadevanje. Pisatelj
je množičnemu občinstvu,
kakršnega je navadno vajen na
svojih nastopih, spregovoril
predvsem o zgodovinski teži svo-
jih del, zlasti romana, o katerem
je tekla beseda v knjigarni Lovat.
“Imaginacije ne potrebujem, do-
volj je, da opisujem to, kar sem
doživel”, je dejal.
IG
  Mesto v zalivu končno v italijanskem prevodu
“Imaginacije ne potrebujem, dovolj je,
da opisujem to, kar sem doživel!”
KNJIGARNA LOVAT 
Sv. Križ
P. Slejko odslej župnik
  upnija Svetega Križa ima novega žup-
nijskega upravitelja. To je pater
frančiškan Rafael Slejko. Službo je na-
stopil v nedeljo, 22. februarja, v župnijski cer-
kvi Povišanja sv. Križa ob prisotnosti provin-
ciala ljubljanske frančiškanske province p.
Marjana Čudna ter openskega dekana in ško-
fovega vikarja za Slovence g. Toneta Be-
denčiča. G. Bedenčič je po tragični smrti g.
Maksa Suarda začasno upravljal župnijo in
službo je tako v nedeljo simbolno predal na-
sledniku. P. Slejko, ki
prihaja iz frančiškan-
skega svetišča na Sveti
Gori, je svojim novim
župljanom namenil
prisrčen pozdrav, v svo-
ji homiliji pa je sprego-
voril o postnem ob-
dobju, zlasti pa je izpostavil potrebo po čim
večjem sodelovanju med duhovnikom in ver-
sko skupnostjo: to je mogoče graditi le s skup-
nim delom. P. Slejku zamejski prostor ni pov-
sem novo okolje, saj je pred mnogimi leti že
služboval na Proseku, v Dolini in Mačkoljah.
Ž
Ivan Peterlin in Franko Drasič (foto Damj@n)
Marija Kacin, Walter Chiereghin, Boris Pahor in Tatjana Rojc (foto IG)
Tržaška 26. februarja 2015 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev
in Knjižnica Dušana Černeta
vabita v ponedeljek, 2. marca, na
večer v Peterlinovi dvorani v ul.
Donizetti 3 v Trstu, ki bo posvečen
25-letnici prelomnih dogodkov za
Slovenijo. Ob knjigi Demos,
Slovenska osamosvojitev in
demokratizacija se bodo
pogovarjali zgodovinarja, avtorica
Andreja Valič Zver in Renato
Podbersič ml., ter časnikarja
Martin Brecelj in Ivo Jevnikar.
Začetek ob 20.30.
Slovensko dobrodelno društvo
vabi v petek, 6. marca, na
podelitev rednih in enkratnih
študijskih nagrad Mihael Flajban
ter nagrade Irena Srebotnjak.
Začetek ob 18. uri na sedežu v ul.
Mazzini 46 v Trstu.
Vabilo na 7-dnevno potovanje z
Novim glasom v Nemčijo, v dolino
reke Ren in Vestfalijo. Potovanje
bo od 9. do 15. junija letos. Odhod
iz Trsta in Gorice z avtobusom do
letališča Brnik, nato z letalom za
Zürich do Frankfurta ob Majni,
nato z avtobusom obisk
znamenitih in zgodovinskih mest
Frankfurt ob Majni, Köln, Aachen,
Bonn in druga mesta. Za
potovanje je potrebna veljavna
osebna izkaznica za inozemstvo.
Vpis do konca marca na sedežu
Novega glasa v Gorici in Trstu ter
pri g. Markuži (040/229166).
Darovi
V spomin na članico Julko
Štrancar daruje N. N. 50 evrov za
Slovensko Vincencijevo kon fe -
renco.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
daruje Anita Perič 40 evrov.
Za Novi glas: Šolske sestre iz
Boršta 25 evrov.
S 1. strani
“Vsak večer ...”
  o so v prezbiterij končno
vstopili tržaški škof,
nadškof Giampaolo Cre-
paldi, upokojeni nadškof Alojzij
Uran in častni tržaški škof Evgen
Ravignani, katerim sta stala ob
strani g. Klemen Zalar,
ki skrbi za slovenske
vernike pri Sv. Jakobu,
in škofov vikar za Slo-
vence in openski dekan
g. Tone Bedenčič, sta se
krajevna verska skup-
nost in celotna tržaška
Cerkev lahko s pogreb-
no daritvijo v soboto,
21. februarja, poslovili
od škedenjskega kapla-
na g. Dušana Jakomina.
Še kako dragocen je bil
zaradi pokojnikove nek-
danje zborovodske de-
javnosti doprinos
Združenega zbora ZCPZ
pod vodstvom Edija Ra-
ceta in ob orgelski
spremljavi Tomaža
Simčiča, katerim so se
pridružili tudi drugi
pevci, med temi tudi solistka Ta-
mara Stanese.
Dejansko je bil pogreb tak, kot
ga je bilo mogoče pričakovati:
mogočen in občuten! Prisotna
je bila namreč taka množica lju-
di, kakršne je v Škednju ob po-
dobni priložnosti najbrž ne bo-
K mo nikoli več videli. Nekateri sosobotno udeležbo primerjali s ti-sto, ki je pred 44 leti prav tako v
Škednju pospremila k večnemu
počitku velikega Jakoba Ukmar-
ja: vsi so si bili edini, da sta si bili
množici po obsegu zelo podob-
ni.
“Naše srce je polno žalosti in
obupa, saj se zaradi smrti ljublje-
ne osebe, še zlasti take, kot je bil
g. Dušan Jakomin, počutimo iz-
gubljene in revne”, je v svoji ho-
miliji dejal nadškof Crepaldi.
Vernike je povabil, naj se zato
poglobijo v sporočilnost besed,
ki so jih pravkar slišali v berilu
apostola Pavla Timoteju in Ma-
tejevem evangeliju. G. Jakomin
se je namreč hrabro loteval šte-
vilnih prizadevanj in vselej znal
ohraniti svojo vero, duhovniško
poslanstvo in človečnost. Bil je
človek, ki je vedno živel nese-
bično, daroval se je z ljubeznijo
in širokodušnostjo: bil je oseba,
polna globokih čustev. Smisel
njegovega življenja sta bila člo-
vek in Bog. Nadškof Crepaldi je
nato orisal tri človeške lastnosti,
ki jih je pri pokojnem zelo cenil.
Prvič: kot duhovnik je bil velik
zagovornik večkulturne in
večjezične podobe našega pro-
stora: “Mene in sobrate je učil,
da je potrebno te razlike ovred-
notiti v sklopu enotnega okvira
naše škofije”. Drugič: nadškof se
je spomnil tudi razumne in in-
telektualne prožnosti g. Jakomi-
na, ki se je udejanjila med dru-
gim v časnikarskem poklicu. To-
vrstna miselna razsežnost je za
duhovnike še kako pomembna,
saj omogoča odkritje novih
načinov evangelizacije. Tretjič:
“Presenečala me je njegova po-
končnost pri prenašanju težav,
zlasti zdravstvenih, kot sem lah-
ko neposredno spoznal predv-
sem v teh zadnjih mesecih, a v
njem je bilo tako življenjsko raz-
položenje vedno prisotno. To
nam je zaupal že sam njegov na-
smeh. In s tako evangeljsko lah-
kotnostjo, s prepričanjem, da
velja prepustiti se Gospodovim
načrtom, se je loteval tudi težkih
vprašanj. Ta Božji dar ga je
spremljal do zadnjega”.
Pred koncem pogrebne svete
maše se je sobrata s prisrčnimi
besedami spomnil openski de-
kan g. Tone Bedenčič, ki je po-
kojnega označil za “enega od
naših zadnjih čedermacev. Celih
65 let je bil neutrudljiv delavec
na Božji njivi, kot pripadnik pri-
morskega naroda je prestal
mnogo hudega. Globoko je bil
zavezan svoji kulturi, svojemu
jeziku in časnikarskemu pokli-
cu, ki je bil zanj sredstvo, s kate-
rim je oznanjal Jezusov nauk. G.
Metod Lampe, dušni pastir v
Mačkoljah, se je v imenu tam-
kajšnje verske skupnosti g. Jako-
minu zahvalil za vse, kar je na
verskem, pevskem in
kulturnem področju
storil v letu dni, kar ga
je kot duhovnik
preživel v brežanski va-
sici na začetku svoje
dušnopastirske poti
pred več kot 60 leti. O
istrskih koreninah g.
Jakomina in o dopri-
nosu, ki ga je s svojim
jezikoslovnim razisko-
vanjem prispeval za
ovrednotenje kulturne
dediščine rojstne vasi
Sv. Antona, je sprego-
vorila sovaščanka Al-
ferja Bržan: istrska pe-
snica je spomnila, da je
slovo od priljubljenega
gospoda ravno ob sve-
tovnem dnevu mate-
rinščine. Sestra Konci-
lija Cirila pa se je g. Jakominu
zahvalila za petkova evhari-
stična prizadevanja pri samo-
stanskih sestrah. V imenu žup-
nije sv. Anton pa je msgr. Franc
Prelc najavil, da je s seboj prine-
sel presajeno, žegnano zemljo iz
Jakominove rojstne vasi, da bi ga
lahko spremljala pri večnem
počitku na škedenjskem poko-
pališču.
Po sveti maši se je pogrebni spre-
vod vil po osrednji škedenjski
ulici do pokopališča te mestne
četrti. V znak spoštovanja je bar,
v katerega je g. Jakomin redno
zahajal, ob prehodu sprevoda
trenutno prekinil dejavnost: za-
nimiv podatek je ta, da so upra-
vitelji lokala kitajskega porekla
…
G. Zalar se je po maši zahvalil
občinskim oblastem, da so izje-
moma privolile na pokop prilju-
bljenega kaplana na škeden-
jskem pokopališču, ki je že dalj
časa neuporabljeno zaradi na-
sičenosti. V navzočih, ki so na
pokopališču izrekli kaplanu še
poslednje slovo, so še odmevale
besede njegovega poslednjega
pozdrava, ki ga je narekoval le
nekaj dni pred smrtjo. Prebral ga
je v slovenščini in italijanščini
g. Carlo, škedenjski župnik.
“Zadnjič pozdravljam sobrate, s
posebno pozornostjo don Carla,
sorodnike, Škedenjce, prijatelje,
znance. Vsak večer, preden sem
legel, sem blagoslovil vas, vaše
družine, otroke, vaše želje in
načrte. Naj vas Bog spremlja. Vaš
duhovnik Dušan”.
Na Dušana Jakomina me vežejo spomini, ki segajo že v daljno leto
1949. Po tistem letu je bilo najinih srečanj ničkoliko, na sejah, sestankih,
pri raznih prireditvah. A tisto prvo srečanje pred 66 leti je bilo takšno,
da ga res ne morem pozabiti.
Bilo je nekega vročega dne v avgustu in kip Fatimske Marije je romal
od vasi do vasi, od župnije do župnije, od predmestja do predmestja
našega Trsta. Kar naenkrat zagledam na manjšem kamiončku, ki je
prihajal v vas, mladega duhovnika, ob kipu Matere božje, kako z nas -
me hom na ustih poje, vodi petje vernikov, ki so se zbrali ob kamiončku,
in blagoslavlja vernike, preden so z Marijinim kipom na čelu vstopili v
cerkev. To je naš novomašnik Dušan, so me kot mladega, dva najst let -
nega fantiča poučili tisti, ki so Dušana že poznali. Jaz sem ga prvič
videl in potem videval neštetokrat ob neštetih dogodkih. Tisti avgust
1949 pa je bil nekaj posebnega, ker so bili časi vse prej kot lepi in sre -
čni. Revščina okrog nas, politično sovraštvo na višku svoje moči, slo -
vensko ljudstvo smrtno ranjeno od pravkar minule svetovne vojne.
Potem mi gre utrinek spomina v leto 1997, na skupno romanje v Sveto
de želo pod duhovnim vodstvom g. Dušana Jakomina in g. Žarka Škerlja.
Po pristanku na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, prva prenočitev v
Nazaretu, tik ob baziliki Marijinega oznanjenja. Po skupni večerji nas
tržaških romarjev me Dušan povabi na krajši večerni sprehod. Vabilo
rad sprejmem. Na najinih korakih po zemlji mesteca, po katerem se je
v otroških in fantovskih letih podil tudi On, Jezus, po čigar stopinjah
smo želeli hoditi tudi mi, je bilo slišati vriskanje otrok, ki so se podili za
žogo, in klicanje sosedov med seboj, nad nami vsemi pa široko nebo s
svetlimi zvezdami in spokojnostjo v večernem mraku oljčnih nasadov,
visokih mandeljnov in vinskih trt. Z Dušanom sva se pogovarjala o
vsem, tudi o naših ljudeh, slovenskih ljudeh v zamejstvu in njihovih
problemih. Pa o našem narodu, o naši družbi, našem človeku. Prijetno,
zelo prijetno je bilo biti v družbi z Jakominom v tisti zvezdnati noči v
Nazaretu.
Tretji utrinek.
Januar 2015. Dušan leži v bolnišnici v Nabrežini. Bolničarka me pusti,
da grem k njemu, a le za nekaj minut. Sedel je na stolu ob postelji.
“Bila je težka operacija. Ne vem, kako bo z mano. Smo na vse
pripravljeni”. Seveda, saj je vedel, da v boju s smrtjo ni sam, da nas je
mnogo, zelo mnogo z njim in ob njem.
Zdaj Dušan Jakomin uživa večni mir in mi smo tu zbrani na njegovi po -
sled nji zemski poti. Zbrani v molitvi, v pesmi, v besedi. Predvsem pa z
veliko sreče v sebi, da nam je bilo dano imeti takega človeka ob sebi.
Tu v Škednju sem se pred 44 leti poslovil od msgr. Jakoba Ukmarja.
Da na mi je bila milost, da sem osebno poznal oba: Jakoba Ukmarja in
Dušana Jakomina. Tudi to je v življenju velika milost.
Dragi Dušan, v imenu celotne naše slovenske narodne skupnosti, srčna
hvala Ti za vse!
Dr. Drago Štoka
Predsednik SSO
Pogreb g. Dušana Jakomina
Žalna seja v spomin na g. Dušana Jakomina je potekala v Domu
Jakoba Ukmarja v Škednju. Udeležilo se je je veliko ljudi, predstavnikov
krajevnih javnih oblasti in tudi sekretarka Urada za Slovence v
zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal ter generalna konzulka Republike
Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš. Vrstila so se pričevanja o delu in
osebnosti priljubljenega dušnega pastirja, kakršna so se izrisala v
pričevanjih njegovih sodelavcev, prijateljev in znancev, župljanov,
članov krajevnega društva Ivan Grbec in Doma Jakoba Ukmarja.
Večkrat je bila poudarjena srčnost človeka, zlasti pa njegov doprinos
na kulturnem, jezikoslovnem, etnografskem in časnikarskem
področju. Nekateri so bili celo mnenja, da je bil g. Jakomin
s svojimi odprtimi stališči predhodnik papeža Frančiška, drugi pa so
ga postavljali ob bok bogati dediščini nepozabnega msgr. Jakoba
Ukmarja. Prisrčen večer je obogatilo petje komornega zbora Stane
Malič z Opčin.
Žalna seja za g. Jakomina
Drama o p. Placidu Corteseju
Oktobra in novembra se je v Trstu in Padovi zvrstilo več spominskih
prireditev ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja
(1907-1944). Ta minoritski duhovnik in časnikar, ki je med vojno
pomagal slovenskim internirancem v Chiesanuovi (Padova), nato
pa pobeglim internirancem in vojnim ujetnikom, Judom,
odpornikom in preganjancem, je na sedežu gestapa v Trstu izdihnil
med mučenjem, s katerim so zasliševalci brezuspešno skušali iz
njega izvleči imena in podatke, ki bi povzročili še nove žrtve.
Ta molk svetniškega kandidata p. Placida je navdihnil naslov
drame v dveh dejanjih Olocausto del silenzio (Žrtev molka), ki jo je
pred desetimi leti napisal plodni pisec in kulturni organizator p.
Luigi Francesco Ruffato iz minoritskega samostana sv. Antona v
Padovi.
Po desetih letih so to delo, ki je takrat izšlo tudi v gledališkem
listu, v Padovi ponovno postavili na oder, vendar kot bralno
uprizoritev. Na pobudo tržaške župnije sv. Frančiška Asiškega bo
gledališka skupina, ki jo vodi režiser Filippo Crispo, v nedeljo, 1.
marca, s tem delom gostovala v Trstu, in sicer ob 16.30 v
kinodvorani župnije Marije Morske zvezde v ul. Don Sturzo 4.
Po pozdravu prirediteljev bo uvod v razumevanje dela podal tržaški
raziskovalec Cortesejevega življenja časnikar Ivo Jevnikar, nato bo
dramo izvedlo šest igralcev ob spremljavi violinistke.
V nedeljo, 1. marca, v Trstu
ZVEZA CERKVNIH PEVSKIH ZBOROV - TRST 
v sodelovanju z ZSKP - GORICA, ZSKD TRST-GORICA-VIDEM,
ZVEZO PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
in JSKD REPUBLIKE SLOVENIJE
vabi na revijo
PRIMORSKA POJE 2015
nastopili bodo: MePZ Georgios, ŽePZ Pristan, 
Pevci ljudskih pesmi Val, MoPZ Janez Svetokriški,
MoPZ Kazimir Nanut, MePZ Maestral in Portoroški zbor
sobota, 28. februarja 2015, ob 20.30 
Marijin dom v ul. Risorta, Trst
OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO
vljudno vabi na
prireditev ob dnevu slovenske kulture
BRŠČICE GREDO ...
v petek, 27. februarja ob 20. uri
v dvorano občinskega gledališča 
F. Prešeren v Boljuncu.
Po zamisli Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje 
bodo program sooblikovali pevci okteta Aljaž, 
glasbenice Ansambla violončel NOVA, 
pesnik Boris Pangerc in govornica Loredana Gec.
Programskemu delu bo sledila še pokušnja proizvodov 
domače odličnosti.
Pobuda projekta “OKUSI IN VONJAVE V KRAJEVNIH NAVADAH SKOZI PODOBO BREŠKE ŽENE - BREŠČICE,
KOT SIMBOL OZEMLJA” s sofinanciranjem združenja GAL CARSO - LAS KRAS znotraj 
“Deželnega programa za razvoj kmetijstva 2007-2013”.
Letošnjima dobitnicama
nagrade Nadja Maganja
LJUBI SMOTLAK
in BERTI VREMEC
iz srca čestitamo 
in se z njima veselimo
vsi pri ZCPZ - TRST
Foto Damij@n
Foto IG
Beneška / Aktualno26. februarja 201512
www.kdajkam.eu
Nov izziv za medijsko
obveščanje
  a bi izvedeli, kaj se bo za-
nimivega dogajalo na
ozemlju od Trbiža do
Milj, kjer živi slovenska manjšina
v Italiji, je že nekaj mesecev na
razpolago spletna stran www.
kdajkam. eu. Na njej so napovedi
o najpomembnejših kulturnih
dogodkih na
območju FJK,
kjer je prisot-
na slovenska
manjšina. In
to v vseh šti-
rih jezikih, ki
jih govorijo v Furlaniji Julijski
krajini, se pravi v italijanščini,
slovenščini, furlanščini in
nemščini.
Projekt, ki je nastal leta 2012 pod
imenom InfoSplet, je zadruga
Most uresničila v sodelovanju z
društvom InfoNova. Dežela Fur-
lanija Julijska krajina mu je do-
delila dodatna sredstva iz sklada
za slovensko manjšino in bo lah-
ko nadaljeval do junija letos. Za
zbiranje dogodkov in njihovo
urejanje v vseh štirih jezikih
skrbi Luciano Lister v sodelovan-
ju z uredništvom Doma. Koordi-
natorka projekta je Ilaria Ban-
chig. S tehničnega vidika je stran
oblikovalo podjetje Zero. Net iz
kraja Pasian di Prato.
Uporabljanje spletne strani je
preprosto. Na glavni strani je sez-
nam dogodkov, ki so označeni s
posebnim logotipom. Ta logotip
pove, ali gre za gledališko pred-
D stavo, koncert, kulturno srečanjeitd. Poleg naslova dogodka so oz-načeni tudi kraj, datum in ura.
Ko kliknemo na dogodek, se
nam odpre stran z opisom do-
godka v vseh štirih jezikih, ki so
označeni z različno barvo: s črno
slovenski, z modro italijanski, z
zeleno furlanski in z oranžno
nemški jezik.
Zanimanje za to spletno stran
stalno narašča, saj šteje vse večje
število obiskovalcev, ki spremlja
dogodke po Facebooku ali Twit-
terju, predvsem kar zadeva vi-
demsko pokrajino. Radi pa bi ob-
javljali več novic z goriškega in s
tržaškega področja.
Vsi so vabljeni k sodelovanju.
Napoved o prireditvah in drugih
dogodkih lahko pošljete na e-na-
slov redazione@dom. it.
Vedno bolj narašča število ljudi,
ki uporabljajo svetovni splet (in-
ternet) za branje novic. Eurosta-
tova raziskava o rabi spleta v go-
spodinjstvih in pri posamezni-
kih v letu 2012 je pokazala, da v
Evropski uniji 61 odstotkov ljudi
išče dnevne novice na svetov-
nem medmrežju. V Italiji število
uporabnikov spletnih strani, ki
svetovni splet uporabljajo za pre-
biranje novic, znaša 55 odstot-
kov. V Sloveniji kar 69 odstotkov
in v Avstriji 57 odstotkov. Naj-
višji, 92-odstotni delež tovrstnih
spletnih uporabnikov so zaznali
v Litvi. Najnižji, 38-odstotni pa
v Franciji. To število kar naprej
narašča. Težnja je enaka tudi pri
Benečanih in na
sploh pri celotni
slovenski narodni
skupnosti v Italiji.
Novemu izzivu
morajo biti seveda
kos tudi manjšin-
ski mediji. Zato je že pred leti pet-
najstdnevnik Dom dobil svoje
spletne strani. Več let je obljavljal
le vsebine iz tiskanih izdaj pet-
najstdnevnika in biltena Slovit,
kar pa se je sčasoma izkazalo, da
je premalo. Ljudje namreč niso
več pripravljeni čakati na novice
teden ali dva. Jeseni 2011 je Dom
svoje spletne strani popolnoma
prenovil in od tedaj objavlja tudi
dnevne novice in vsebine, ki pre-
segajo okvir petnajstdnevnika.
Ima tudi svojo stran na Faceboo-
ku, ki iz dneva v dan postaja dra-
gocen kanal stikov predvsem z
mlajšo generacijo, in na Twitter-
ju. Preko novih tehnologij lažje
posreduje v širšo javnost vsebine
iz časopisa in s spletnih strani.
Odziv je bil in je kar naprej res
presenetljiv. Dejavnost na spletu
je zadruga Most nato še okrepila
s projektom KdajKam.
U. D.
Prejeli smo (7)
Odprto pismo Davidu Bandlju,
goriškemu pesniku in še marsikaj
  daj pa še eno “spravno” prošnjo ali... cenen
nasvetek - drugi in zadnji iz mojih ust, ki ne-
rada delijo komurkoli nasvete, jih rajši špa-
rajo zase, da jim ne zmanjkajo v sili in potrebi - in
po mojem mnenju najtežje dosegljiva spravna mi-
sija. Bolj težkega kalibra od narodne sprave, David,
a z njo nekako v žlahti, nekakšen njen daljni so-
rodnik.
Verjetno ti je znano, da so Istrani pred leti na po-
budo pisatelja Marjana Tomšiča ustanovili nagrado
Alojza Kocjančiča. Podeljujejo jo tri občine - Piran,
Izola in Koper - za posebne dosežke pri oblikovanju
podobe slovenske Istre. Do
leta 2007 so jih podelili že
desetim zaslužnikom, med
drugimi tudi Jakominu
(oglej si na spletu stran ko-
prskega Kulturnega kluba,
kateremu menda še vedno
predseduje zelo prizadevni
Ladislav Jelen). Leta 2010 jo
je prejela tudi ljubljanska
igralka in pesnica Saša
Pavček, čeprav ni Istranka,
vendar ker je kot igralka v
Tomšičevi enodejanki
Bužec on, bušca jaz, pa v
Krčmarici Mirandolini in v
Gospe ministrici, nato v svojem lastnem delu Al'
en al' dva nadvse uspešno promovirala podobo
Slovenske Istre. Nato leta 2011 nagrajen Študijski
krožek Beseda Slovenske Istre. Vse manjkajoče po-
datke o nagrajencih za leto 2008, 2009, 2012, 2013
in 2014 pa si boš moral poiskati sam, se mi zdi, da
niso povsem ažurirani, tudi zato, ker dvema dobit-
nikoma, ne kandidatoma za nagrado, in sicer pu-
blicistu Milanu Gregoriču in nato pesniku in pisa-
telju Bertu Pribcu je niso iz bržčas političnih moti-
vov in morda še drugih bolj zastrtih razlogov do-
volili podeliti. Brez vsake argumentirane, beri zares
utemeljene obrazložitve, le zaradi (smo brali v
časopisju) za lase privlečenih... občinsko obarva-
nih izgovorov, v stilu (primer navajam prosto): do-
kler bom jaz lahko odločal, je prvi dobitnik ne bo
dobil nikoli. Drugi pa - nič kriv in nič dolžen, le
zelo zaslužen, dodajam jaz, bo nastradal zaradi za-
mere med prvim in odločujočim občinarjem. Pa
še Alojz Kocjančič, po katerem nosi ime nekoč slo-
vita nagrada, bo kar nonstop na nekakšni natezal-
nici (temu ja, onemu ne, ne sodi v našo stajo). Nič
kaj zavidljiva situacija... v zvezi z lepimi soseskimi
odnosi. In skoraj vsa kulturna Istra z repkom med
nogami le molči. Ni za, ni proti, ne zavzema sta-
lišča; kdor je zadevščino zapletel, naj jo še razplete
in nato pove, kako naprej, nam je vseeno, ne
vmešavamo se v tuje “fate” (zadeve). Bravo!
David, ne prosim te, da spraviš
nespravljivce, ker so povečino-
ma težji od svinca (Jolka di-
xit!), ti pa bolj nežne konstitu-
cije, neprimeren za take pod-
vige, saj bi dobil še kilo, tudi
možgansko. Prosim te le, da
kulturnike in intelektualce po-
baraš (ti bom poslala seznam)
z dopisnico (povrnila ti bom
poštne stroške. Meni načelo-
ma ne odgovarjajo, nimajo
namreč nobenega tehtnega iz-
govora, vejo pa, da me s puhli-
cami ne odpravijo!) naslednje:
Še koliko časa mislijo nekater-
niki v Istri držati v karanteni ali “agli arresti domi-
ciliari” v zvezi z Gregoričem in Pribcem Kocjančiča
alias njegovo nagrado? Za vse večne čase? So si mar
določili rok? In po čigavi komandi? Kdo pravza-
prav vihti dirigentsko palico v Istri? Je upanje, da
za nagrado oropana ali prikrajšana avtorja, jo bosta
prejela... za živa? Ali se bo to zgodilo šele post mor-
tem, v blamažo tudi molčeče večine istrskih litera-
tov, prosvetarjev in kulturnikov, ki pohlevno pri-
stajajo na to nezaslišano obliko enoumja in jo s
svojim abstiniranjem celo omogočajo? Zaželen je
kot vedno odgovor. A tudi molk bo zelo zgovoren.
Prisrčno te pozdravlja
jolka (milič seveda)
Šele v nedeljo, 14. decembra 2014, ko je tej dolgi
epistoli postavila zadnjo piko.
Z
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (86) Mariza Perat
Log pri Vipavi
Dne 11. in 12. septembra 1923 je tu potekal evha-
ristični kongres. List Goriška straža je o njem po-
ročal, da je bil to “Evharistični triumph”.
List še piše:
“Zbrani so bili tisoči in tisoči, ki
so se prišli poklonit Evharistiji. S
svojim javnim nastopom je nad
12.000 ljudi glasno povedalo, da
smatrajo krščanska načela za ne-
premakljive smernice v vsem
svojem življen-
ju”.
Ob tej priložno-
sti so bila stanov-
ska zborovanja
duhovnikov, organistov in cerkovnikov.
V arhivu župnije Šembid (Podnanos) je v zvezi s
tem nekaj zanimivih podatkov. V pismu pripra-
vljalnega odbora na kongres namreč beremo:
“Marijine
družbe naj pri-
nesejo s seboj
družbene zasta-
ve. Če so pa zra-
ven kakšni na-
rodni trakovi,
naj se za tisti
dan odstranijo.
Dovoljene so tu-
di farne zastave.
Vse druge zasta-
ve in znaki so izključeni”.
Prav tako beremo, da je oblast prepovedala skup-
no zborovanje zvečer ob 8. uri. Tu je tudi pripo-
ročilo vernikom, naj se lepo in dostojno vedejo,
ker jih bodo opazovali.  (Dokumen-
tirana zbirka prof. Jurija Rose)
Naslednje leto so Marijine družbe
na Goriškem obhajale srebrn jubilej
svoje ustanovitve. V spomin na ta
dogodek so se zvrstili veliki marijan-
ski shodi v Dornbergu, Komnu, na
Mirenskem Gradu in v Tolminu,
kjer je bil tudi evharistični kongres.
Krona vseh teh slovesnosti pa je bilo
veliko marijansko slavje v Logu 2. in
3. septembra 1924. Koledar Goriške
Mohorjeve družbe za leto 1925 v zvezi s tem po-
roča:
“V dneh 2. in 3. septembra so se zbrale dekleta
Marijinih družb z vsega Primorja na versko slavje
v Logu pri Vipavi. Nad 5.000 mladenk je prišlo
ta dneva v svetišče pod Nanos. Tu je bil zbran
cvet deklet iz vse goriške dežele, z Notranjske in
celo s prelepih koroških gora nad Kanalsko doli-
no”.
Slavje je vodil go-
riški knezo-
nadškof F. B. Se-
dej. Prisotnih je
bilo približno 80
duhovnikov.
Oba shoda, evha-
ristični in mari-
janski, sta bila na
delavnik.
Tudi možje in
fantje so tu imeli svoje shode. Dne 15. in 16. sep-
tembra 1928 se je v Logu zbralo približno 4.000
fantov in mož, pa tudi pozneje so se tu še večkrat
sešli.
To so bila tudi leta, ko sta sloven-
ska beseda in slovenska pesem bili
v javnosti zatirani in preganjani.
Poleg tega, da so ti množični sho-
di krepili v ljudstvu vero v Boga in
v Božjo Mater, so istočasno nudili
tudi priložnost za sproščeno bese-
do in pesem v
domačem jezi-
ku in s tem tudi
za krepitev na-
rodne zavesti.
V tem času je v Vipavi deloval dekan Ignacij Brei-
tenberger, doma iz Idrije, kjer se je rodil leta
1885. Po opravljenem študiju v Ljubljani in na
Dunaju je poučeval na škofijski gimnaziji v Šen-
tvidu nad Ljubljano. Želel pa se je po-
svetiti dušnemu pastirstvu in tako je po-
stal kaplan v Spodnji Idriji. Po prvi sve-
tovni vojni je kot italijanski državljan
prešel v goriško nadškofijo in leta 1922
ga je nadškof Sedej prestavil v Vipavo,
kjer je čez dve leti postal župnik in de-
kan in tako nasledil g. Andreja Lavriča.
Postal je tudi častni kon-
zistorialni svetnik. Leta
1945 je bil imenovan še za
častnega kanonika go-
riškega stolnega kapitlja. Bil je tudi član nadzor-
nega odbora Goriške Mohorjeve družbe. Umrl je
v Vipavi leta 1961.
/ dalje
  bčinska uprava v
Špetru si prizadeva,
“da bi dokončala ob-
novo dvojezične šole in tako
zadostila potrebam šolske
populacije”, zagotavlja
župan Mariano Zufferli, ko
govori o zadnjih posegih v
zvezi z obnovo dvojezičnega
šolskega sedeža na drevoredu
Ažla.
Župan ni še določil datuma
za srečanja vseh zainteresira-
nih ustanov (Dežela, Deželni
šolski urad in Dvojezični
večstopenjski inštitut), da bi
lahko imeli vpogled v celoten
projekt in poiskali rešitve za fi-
nanciranje dodatnih del (nove
učilnice, preureditev cestnega
omrežja in realizacija parki-
rišča).
Iz tehnično-upravnih razlogov
O se ni dalo prenesti sredstev, kijih je Dežela namenila za posegna neki gorski cesti v prid po-
večanja dvojezične šole, pri
čemer bi se okoristili zaradi
padca vrednosti na dražbi za
dodelitev izvedbe del na osnovi
originalnega načrta (to razliko
v padcu cene naj bi namenili
gradbenim izboljšavam in spre-
membam). Sedaj gre za
načrtovanje novega fi-
nanciranja, ki naj bi bilo
izrecno namenjeno po-
večanju objekta, ki mora
odgovarjati prostorskim zahte-
vam, saj prijave k dvojezične-
mu pouku iz leta v leto na-
raščajo.
Občinska uprava v Špetru pa
medtem isče tudi druge
možnosti financiranja,
vključno z vsedržavnim načrto-
vanjem, ki predvideva poseben
sklad za šolske zavode.
Novice iz Špetra
Obnova dvojezične šole
Shod Marijinih
družb v Logu 2. in
3. septembra 1924
Dekan Ignacij
Breitenberger
Notranjščina
romarskega
svetišča v Logu
Družabni vikend na Petroniovi
Zadnji dogodek Meseca slovenske kulture v Trstu,
ki sta ga priredila Slovenski klub in Skupina 85, bo
v Kulturnem domu v soboto, 28., in nedeljo, 1.
marca. Šlo bo za dvodnevno praznovanje, ki bo na
najžlahtnejši način hkrati počastilo petdesetletnico
izgradnje tržaškega gledališkega hrama. Pester in
razvejen program družabnega vikenda bo ponudil
vrsto kulturnih utrinkov, ki bodo potekali na različnih
lokacijah gledališča, glede na sočasnost nekaterih
dogodkov pa bodo interesenti izbirali na podlagi
lastnega okusa in zanimanja. Sobotni spored, ki bo
v celoti brezplačen, bo sprva ponudil delavnice za
otroke (v organizaciji Društva Kons), glasbene
nastope, vodene obiske gledališke hiše, fotografske
utrinke Marija Magajne, ki je s svojim aparatom
pred pol stoletja posnel različne faze gradnje
Kulturnega doma, gledališke predstave (ob 20.30
bo v klubskih prostorih na vrsti predstava Zlati prah
v očeh, posvečena Miroslavu Košuti) in sklepni After-
party. Nedeljski program bo delno sovpadal z
letošnjo sezonsko ponudbo SSG. To pomeni, da se
bosta jutranja glasbena matineja in popoldanska
predstava z naslovom Boris, Milena, Radko (ki
nadomešča odpadlega Amfitriona) držali
abonmajskih pogojev gledališča. Sklepni dogodek
družabnega vikenda, to je koncert jazz glasbe
ansambla Gypsy Quintet, pa bo brezplačen.
Trst / Ob 50-letnici gradnje Kulturnega doma
Jolka Milič (foto JMP)
Slovenija 26. februarja 2015 13
Konec februarja gledališki predstavi 
v Pirničah in Kobjeglavi
V petek, 27. februarja 2015, ob 19.30 bo v Kulturnem domu v
Pirničah gledališka skupina KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu
uprizorila komedijo Marjana Tomšiča Češpe na figi. Režija
Sergej Verč in Minu Kjuder. Za abonma in izven.
V soboto, 28. februarja 2015, ob 20. uri pa bo omenjena
skupina imela v gosteh v Kulturnem domu v Kobjeglavi
gledališko skupino Teater KD Janez Jalen iz Notranjih Goric, ki
bo odigrala komedijo Feđe Šehovića Kurbe v režiji Jaše
Jamnika.
Za ljubitelje gledališča
  Sloveniji vlada deluje in opra-
vlja svoje poslanstvo skladno s
pravili držav s parlamentarno
demokracijo, torej na izvršilni ravni,
kjer izvaja program politične levice.
Največja koalicijska stranka, to je Stran-
ka Mira Cerarja, sicer zanika svoje le-
vičarstvo in napoveduje, da se bo na
bližnjem prvem rednem kongresu
stranka izrekla za sredinsko ideološko
in politično usmeritev. A za zdaj ostaja
vse tako, kot je bilo. Najhujša posledica
nezanesljivosti vlade je skoraj zagotovo
v tem, da se premier Miro Cerar hvali,
da je kriza v Slo-
veniji rešena in
da so jo prema-
gali tudi s pri-
spevkom in de-
ležem njegove,
to je sedanje vla-
de. Toda opozici-
ja trdi in dokazu-
je nasprotno,
namreč, da se
kriza nadaljuje.
Tudi popravljen
proračun za le-
tošnje leto pred-
videva skrajno
varčevanje na vseh področjih, pomem-
bnih za delovanje države in njenih usta-
nov. Obrambno ministrstvo je za iz-
boljšanje svojih finančnih virov začelo
prodajati svoje zaloge sicer zastarelega
orožja in vojaške opreme. Letos v Slo-
veniji ne bodo začeli izvajati nobene
nove naložbe. Zaposlenost naj bi sicer
spet začela postopno naraščati, vendar
zgolj na enostavnejših in slabo plačanih
delovnih mestih.
Na razmere v državi, posebej glede krize
in drugih težav, se je odzval tudi Janez
Janša, predsednik SDS, na slovesnosti
ob 26-letnici ustanovitve te stranke. Po-
lemično je ugotovil, “da SDS ni brez
moči in zato tudi ni brez odgovornosti”.
Po njegovem “je SDS opozicijsko vlogo
sprejela kot odgovorna stranka. Ko gre
za ukrepe, ki želijo izboljšati standard
ljudi, tudi to vlado podpiramo. Žal pa
je njenih ukrepov malo. SDS je kot opo-
zicijska stranka predlagala več zakonov
kot vlada in vse druge stranke koalicije
skupaj. Vladna koalicija se je prve me-
sece mandata ukvarjala najbolj s tem,
kako meni odvzeti poslanski mandat.
To je bil očitno njen glavni protikrizni
ukrep”.
Toda nov in v zadnjem času največji pri-
mer ter dokaz ideološke in politične raz-
deljenosti, in žal, da moramo tako ugo-
toviti, tudi sovraštva, v Sloveniji šele na-
staja. Kot so tudi bralci Novega glasa že
seznanjeni, gre za spremembe zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Z njimi bi zakonske skupnosti v Slove-
niji ne opredelili več kot življenjsko
skupnost moškega in ženske, ampak kot
življenjsko skupnost dveh oseb, ne gle-
de na njun spol. V Svetu katoliških lai-
kov Slovenije, ki združuje 39 civilnih
družbenih organizacij, so objavili po-
sebno izjavo, s katero protestirajo zoper
ignoriranje volje volivcev. Vlado nam-
reč spominjajo, “da smo slovenske vo-
livke in vo-
livci 25. mar-
ca 2012 po
triletnem
javnem raz-
pravljanju
javno zavrni-
li sporni
Družinski za-
konik. Neza-
slišano je, da
se sporna do-
polnitev, ki je
še veliko ra-
dikalnejša
kot omenjeni
zakonik, slaba tri leta kasneje sprejema
potiho in po skrajšanem postopku.
Čudimo se, da nekatere politične stran-
ke izkoriščajo trenutek, ko se kot narod
soočamo z veliko gospodarsko krizo in
raznimi socialnimi problemi, kot svojo
prvenstveno nalogo prepoznavajo
rušenje temeljnih naravnih in kultur-
nih danosti, ki omogočajo preživetje
naroda, in s tem odpirajo ideološke te-
me, ki nas bodo le še bolj delile med se-
boj”.
Če bo Zakon o zakonski zvezi in družin-
skih razmerjih spremenjen, v njem ne
bo več omenjeno, da v Sloveniji obsta-
jata dva spola, namreč moški in ženska;
ne bo dovoljen ugovor vesti; vse pravne
posledice, ki sedaj veljajo za skupnost
ženske in moškega, bodo prenesene tu-
di na istospolno skupnost dveh žensk
ali dveh moških (vključno s posvojitvijo
otrok in umetno oploditvijo); na po-
dročju vzgoje in izobraževanja bo
staršem preprečeno, da svoje otroke
vzgajajo v skladu s svojimi vrednotami
in prepričanjem, kar predstavlja kršitev
njihovih ustavnih pravic.
Spričo vsega navedenega “Svet kato-
liških laikov Slovenije vse kristjane, pri-
padnike drugih verskih skupnosti in vse
ljudi dobre volje vabi, da se ponovno
združimo v prizadevanju za ohranitev
temeljne vrednote zakonske skupnosti
moškega in ženske, ki edina moreta po-
sredovati novo življenje, in našim po-
slancem sporočimo, da predlagane
spremembe zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih odločno za-
vračamo”.
Aktualna in pomembna so tudi druga
razmišljanja o ideoloških namenih in
ozadjih spreminjanja družinske zakono-
daje. Teolog in publicist Ivan J. Štuhec
je v komentarju, objavljenem v novi šte-
vilki slovenskega katoliškega tednika
Družina, celotno zadevo soočil z grško
stranko Siriza. Po njegovem ta ni samo
problem Grčije, ampak celotne Evrope,
predvsem pa tudi Slovenije. “Pri nas se
država in javnost uporabljata za siste-
matično in dosledno širjenje novega
ateizma v njegovih najbolj iracionalnih
različicah. Imamo samo dve možnosti.
Da odločno zaustavimo slovensko Siri-
zo kot novo ideologijo totalitarizma, ali
pa pripravimo kovčke za pobeg v ame-
riški divji kapitalizem. Sicer pa bomo
brez kovčkov, kot že videno, končali v
gulagih oziroma v slovenskih breznih”.
Aleš Primc, znani zagovornik otrok v
Sloveniji, meni, da gre pri spreminjanju
družinske zakonodaje za uvajanje nove
oblike komunizma. Po njegovem so bili
nekdanji komunisti prepričani, da je
treba najprej odpraviti socialne razlike
med ljudmi in vsem zagotoviti nekako
enake možnosti v njihovi ideološko za-
mišljeni družbi. Zdajšnji zagovorniki
nove verzije komunizma pa naj bi si pri-
zadevali za popolno odpravo razlik med
moškim in ženskim spolom. Aleš Primc
zavrača takšne teorije in zamisli in
izraža prepričanje, “da samo odgovorno
starševstvo moškega in ženske pomeni
pravi pristop k družinskemu življenju
tudi v Sloveniji”. O tem, da je večkrat
govoril tudi papež Frančišek.
V Sloveniji se razen obravnavanega se-
veda dogaja še marsikaj drugega, kar je
bodisi aktualno, pomembno, ali pa vsaj
zanimivo. Tako je, denimo, Janez J.
Švajncer, predstojnik vojnega muzeja v
Logatcu, izdal knjigo o generalu Rudol-
fu Maistru. Gre za proslavljenega častni-
ka, ki je s svojimi ukrepi odločilno pri-
speval k temu, da je Maribor z okolico
po razpadu avstro-ogrske monarhije
oziroma po koncu prve svetovne vojne
pripadel Sloveniji in ne Avstriji, kot je
hotel tedaj v Mariboru poveljujoči av-
strijski častnik. Janez J. Švajncer, ki velja
za najboljšega poznavalca generalove
osebnosti, v svojem novem delu opisuje
tudi razloge, zakaj je bil Rudolf Maister
v prejšnjem komunističnem režimu za-
molčan in zanj ni bilo mesta v javnem,
zlasti pa ne v političnem življenju Slo-
venije.
Marijan Drobež
V
Naivnost, premetenost in bistroumni nesmisli
Plešasta pevka
  inister Peter Gašperšič
postaja vse bolj simpa-
tičen. Ali pa, če ravno
nočemo govoriti v okvirih (ne)
naklonjenosti politiku, minister
Gašperšič postaja vse bolj zaba-
ven. Peter Gašperšič ni med naj-
bolj prepoznavnimi obrazi Cerar-
jeve vladne ekipe, a vseeno si je
privoščil nekaj takih “izjemnih”
medijskih cvetk, da ga imajo no-
vinarji vse rajši in rajši. Eni hitijo
razlagati, da minister spušča bi-
stroumne domislice v medije,
ker ga je kaj v hlačah. Drugi, ki
so glede “ministrove moškosti”
bolj skeptični, pa pravijo, da je sa-
mo naiven in da svoje misli prej
izusti, kot jih obdela s sivimi ce-
licami.
Umestnost drugega tira
Recimo bobu bob. Minister za
infrastrukturo Peter Gašperšič je
bil v nekaterih izjavah vse prej
kot diplomatski in izrečene bese-
de so bile zelo nenavadne za mi-
nistra republike. A iz njih smo
lahko nekoliko bolj neposredno
razumeli, koliko je ura. Vse cvet-
ke ministra Gašperšiča so pove-
zane z najpomembnejšim
načrtovanim infrastrukturnim
projektom, drugim tirom Koper
– Divača. Zelo strnjeno, gre za
projekt, ki bi moral vzpostaviti
dodatno železniško povezavo
med omenjenima dvema lokaci-
jama in tako omogočiti hitrejši
in masovnejši odvoz blaga iz Lu-
ke Koper. Projekt naj bi stal 1,4
milijarde evrov, strateškega po-
mena pa bi bil predvsem za raz-
voj koprske luke in njene možno-
sti vse večjega pretovora.
Vrnimo se sedaj h Gašperšiču. Ko
se je septembra lani predstavljal
pred pristojno komisijo v vlogi
ministrskega kandidata, je med
drugim dejal: “Zavedamo se, da
je razvoj Luke Koper izrednega
pomena za Slovenijo, a v tem tre-
nutku ocenjujemo, da drugi tir,
M kot je zamišljen, verjetno ne boizvedljiv”. Svojo izjavo je sicer šepojasnil v tem smislu: prometni
tokovi so se preusmerili po Italiji
in Avstriji. Zato je vprašanje, ali
bo na novi železniški prometni
žili dovolj prometa, da bi bila in-
vesticija upravičena. A drugi tir si
je v Sloveniji pridobil že zdavnaj
oznako nujno potrebnega: o
njem ne gre več debatirati. In je
padalo po njem z vseh strani. Na-
padla ga je opozicija, napadli so
ga tudi koalicijski poslanci, na-
padli so ga iz Luke Koper in iz
Slovenskih železnic. Gašperšič pa
je dejansko, čeprav nediplomat-
sko in ministru neprimerno, sa-
mo izrazil pomisleke številnih.
Šlo je za kritiko na račun
počasnosti izvajanja projekta, ki
je za Slovenijo res zelo pomem-
ben, in ugotovitev, da je leto
2015 prepozno za njegov
začetek. Vlak je že odpeljal.
Prebliski princa Miškina
Ja, Gašperšič... kot bi poslušali
princa Miškina, idiota Dostojev-
skega. Pač, povedal je to, kar si je
mislil, ne da bi ob tem razmišljal
na filtre racionalnosti in družbe-
no pogojenih obnašanj.  (p. s. na-
menoma karikiram, da ne bo po-
mote. Svetega in posvetnega ne
gre nikoli združevati pod isti
skupni imenovalec, to mi je ja-
sno).
Ta preblisk je v prejšnjem tednu
spet prišel na dan. Dvakrat v
dveh dneh: tema je bila (že spet)
drugi tir. Visoki stroški realizacije
(1,4 milijarde evrov) narekujejo
namreč iskanje raznovrstnih vi-
rov financiranja. Tukaj so najprej
sredstva iz evropskih strukturnih
skladov, za katere je morala Slo-
venija vložiti prošnje v tem ted-
nu. Teh sredstev pa bo največ za
30 odstotkov vseh predvidenih
stroškov drugega tira (največ pri-
bližno 400 milijonov, bolj
možen pa je znesek okoli 260 mi-
lijonov evrov). Kje najti preostala
sredstva? Država nima milijarde
evrov za vlaganje. Pa je Gašperšič
spet “bleknil”: dajmo poskusiti z
javno-zasebnim partnerstvom.
In dotaknil se je še enega žgočega
vprašanja, o katerem “ne bi smel
spregovoriti” v vlogi ministra:
spustiti zasebni kapital v infra-
strukture. Večji del slovenske jav-
nosti (to postaja v
tem obdobju iz tedna
v teden bolj jasno) je
“alergičen” na proces
privatizacije. Železni-
ce, koprsko prista-
nišče in energetika so
bili iz tega procesa si-
cer izvzeti. No, pomi-
slite, kaj vse se je
sprožilo, ko je
Gašperšič predlagal
najprej pomoč zaseb-
nega kapitala pri
gradnji drugega tira
in le dan za tem ome-
nil možnost privati-
zacije Luke Koper ali
Slovenskih železnic.
Zadeva je postala
prva novica dneva,
glasno kričanje in nasprotovanje
tudi. Ni kaj, Cerarju ni preostalo
drugega, kot da je Gašperšičeve
besede lepo demantiral v smislu,
ne skrbite, ničesar ne bomo pro-
dali.
Tabu teme
Nihče se pri tem ni vprašal: zakaj
pa ne? Zakaj ne bi prodali enega
od dveh infrastrukturnih velika-
nov? Ja, že spet: to je eno od ti-
stih vprašanj, ki si jih (po prevla-
dujoči miselnosti v Sloveniji) člo-
vek sploh ne sme postaviti. Ne
prodamo, ker je naše in pika. To
smo pred 13 leti doživljali v
zgodbi s prodajo Uniona: lju-
bljanski pivovar takrat ni šel v ro-
ke belgijskega Interbrewa, “ker je
bil pač naš. In pika. In tujci naj
se ne vmešavajo”. Slovenija je v
vsem tem obdobju prodala zelo
malo... še več, precejšen del vse-
ga je ostal v državnih rokah. In
danes smo, kjer smo. A spet...
kljub temu da je tokrat privatiza-
cija eden od ključnih ukrepov,
dogovorjenih z Evropsko komi-
sijo za ponovni zagon gospodar-
stva, se stari rek “naše je... in pi-
ka” vrača. NKBM bi morala biti
po načrtu prodana lani, a še da-
nes ni znano, kdo bi sploh lahko
bil kupec: pogajanja za prodajo
so še zelo daleč. Prodaja Teleko-
ma, drugega ključnega podjetja,
se spet zavlačuje: kupci bi morali
oddati zavezujoče ponudbe ko-
nec januarja. A rok je bil po-
daljšan (za zdaj) do konca marca.
In spomnimo, da je prvi poskus
prodaje Telekoma padel v vodo
že leta 2008. NLB kot najpomem-
bnejša sistemska banka, ki je sko-
pala največjo luknjo, bo privati-
zirana šele do konca leta 2017.
Politika in javno mnenje hkrati
vse bolj črnita delovanje slabe
banke in zahtevata radikalne
menjave v vodstvu ravno v času,
ko so se začele prodajati terjatve
občutljivih podjetij (T-2, ACH,
Adria airways), kar je odločilnega
pomena za nadaljevanje procesa
privatizacije. In vse to se dogaja
za neko dimno zaveso, brez na-
tančnih pojasnil in ustreznega
razumevanja.
Teater absurda
Hkrati pa je tu še drugi vidik.
Glasni politiki v nabiranju pred-
volilnih točk povzročajo močne
Poziv za ohranitev temeljne vrednote zakonske skupnosti moškega in ženske
SDS kritična do vlade
komunikacijske šume, ki jih nato
prodajajo kot velike politične
zmage. Erjavec je konec prejšnje-
ga tedna tik pred sprejemom re-
balansa k proračunu zagnal vik
in krik zaradi pokojnin, ki da jih
je treba uskladiti z rastjo. Sprožil
je malodane koalicijsko krizo,
prekinil parlamentarno sejo in
prisilil vlado k novim pogajan-
jem. Rezultat pogajanj: pokojni-
ne se bodo usklajevale z rastjo
BDP od naslednjega leta dalje, če
je BDP že v lanskem dosegel rast
2,5 odstotka. Erjavčev uspeh? Kje
pa... to, kar je Erjavec “izsilil”, je
bilo že jasno zapisano v koalicij-
ski pogodbi, podpisani lani po-
leti. Predsednik Desusa je samo
še enkrat spravil temo pokojnin
na naslovnice: temu bi lahko re-
kli redundanca informiranja. Za-
kaj torej Erjavčev vik in krik za
zadevo, ki je bila že dogovorjena?
Najbrž zato, da bi predsednik De-
susa imel spet šov za svoje voliv-
ce. Erjavčeva poteza, za razliko od
prej omenjenih dogajanj, v jav-
nosti ni sprožila takega ogorčen-
ja. Kot bi šlo za nekaj normalne-
ga. Pa čeprav je bil zelo jasen po-
litični manever, ki z re-
alnimi politikami v ko-
rist upokojencev ni
imel veliko skupnega.
Če so bile Gašperšičeve
izjave nepredvidena
predstava za javnost,
kako bi morali oprede-
liti Erjavčevo zadržan-
je? Če bi se posluževali
istih vatlov, je bilo to,
kar je uprizoril Erjavec,
pravi teater absurda.
To je modus operandi
slovenske politike.
Zgražanje, ko nekdo
pove nekaj zdravora-
zumskega, kar ni mor-
da v skladu s prepričan-
jem prevladujočega de-
la. Bistroumni nesmi-
sli, ki se uporabljajo kot preme-
tena politična govorica. Ves ta
svet (ne) izrečenega, ves ta svet
nejasnosti in potuhnjenosti, ves
ta svet namišljenega leporečja je
velik teater absurda. Je poln ne-
smiselnih dialogov in situacij-
skih paradoksov. Kot bi gledali
na odru vsakdanjosti realno upri-
zoritev Plešaste pevke.
Andrej Černic
Peter Gašperšič
Aktualno26. februarja 201514
NATUROPATSKI NASVETI (57)Erika Brajnik
NATUROPAT IŠČE ZDRAVJE!
Pred dnevi me je presenetila reakcija gospe, ki
mi je pisala elektronsko sporočilo z vprašanjem,
ali odpravljam določeno bolezen (navedla je
ime točno določene bolezni). Odgovorila sem ji
pritrdilno.
Čez nekaj dni sem prejela odgovor, češ da re-
snično ne more verjeti, da to odpravljam. Od-
govorila sem ji, da kot naturopat pri človeku
iščem zdravje, ne pa bolezni.
Ko pride kdo k naturopatu, je obravnavan kot
človek in ne kot zgolj pacient ali
bolnik. Naturopat ima nalogo
slediti zakonom narave in ne za-
konom človeka.
Zakone, ki jih je postavil človek,
lahko kršimo, zakoni narave pa
napak ne priznavajo!
Človek je bolezni sistematiziral
in pri posamezniku išče zgolj le-
te. In ne samo to, veliko farma-
cevtskih družb najprej izumi zdravilo in šele
potem bolezen zanj!
V človeku je treba iskati zdravje, pri njegovi
obravnavi pa upoštevati posameznikovo edin-
stvenost in individualnost. Vsaka bolezen se pri
posamezniku kaža drugače in vsak jo doživlja
drugače.
Za koga predstavlja rakavo obolenje grozljivko
brez primera, človeku se življenje ustavi, občuti
samoto, sramoto, grozo. Nekdo drug (verjemite,
sem že doživela) občuti rakavo obolenje kot ovi-
ro, ki ga je ustavila za maksimalno trenutek ali
dva, vendar to doživlja kot nekakšen izziv.
Naturopat sodeluje z zdravnikom, ki bo opera-
tivno odstranil obolenje ali zakrpal poškodova-
ni del telesa, naloga naturopata pa je okrepitev
telesa.
Ljudje smo enkratna in neponovljiva bitja, zato
je zelo predrzno sistematizirati bolezni, kajti
vsaka bolezen predstavlja klic duše na pomoč in
je posledično zelo individualna. Zaradi tega ra-
zloga je naturopatska obravnava, ki je celostna,
zelo smiselna.
Človeka je vredno krepiti, v človeku moramo
iskati zdravje in do maksimuma okrepiti tisti
močni del, da je še močnejši, da se telo lažje bo-
ri proti bolezni!
Zato prisegam na pro-
bio terapijo!
Močnega telesa nič ne
prizadene, šibkega pa
vsaka malenkost!
Vprašajmo se, kako lah-
ko čim bolj okrepimo
svoje telo, ne iščimo
rešitve šele takrat, ko
imamo že postavljeno diagnozo bolezni.
Naturopatski nasvet za to obdobje: spomladi jej-
mo hrano, ki krepi jetra, tudi tako bomo nare-
dili nekaj zase, bomo spoštovali in izkazali lju-
bezen in pozornost do svojega telesa.
Vsak posameznik je veliko več kot samo fizično
telo, vendar je to telo, ki nam služi, da na svetu
delamo velike stvari, zato moramo skrbeti za
njegovo pravilno delovanje. Telo ni postranska
zadeva, telo smo tudi mi. Moramo ga pravilno
doživljati, torej ne moja noga, moj želodec me
bolita, temveč jaz ima težavo v predelu trebuha,
kako se lahko okrepim, da mi bo bolje!
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 24. februarja, ob 14. uri.
  tem jo je odlikoval predsednik RS dr. Janez
Drnovšek l. 2004. Zaghetova je še pristavila,
da je bila tudi v Slavističnem društvu zmeraj
dejavna: “Z občutljivo umirjenostjo, ki ji je lastna,
je vodila naše delovanje, nas spod-
bujala, a se vendar tako zelo nerada
izpostavljala v javnosti. To je
skromnost osebe, ki dojema vsak
svoj korak kot samoumevno gesto
kulture. Kot organistka pač redko v
ospredju, a nepogrešljiva”. Po tem
lepem uvodu prof. Zaghetove, iz
katerega so poslušalci spoznali bo-
gato poklicno pot vsestranske kul-
turne delavke Lojzke Bratuž, je
prof. Marija Pirjevec v pogovoru z
gostjo pobliže predstavila nekatera
njena dela, rekoč, da je strmela nad
vsem tem, “kar je Bratuževa nare-
dila”. Povedala je, da sta se spoznali
pred skoro pol stoletja v Ljubljani na poletnem se-
minarju slovenskega jezika literature in kulture, ka-
mor ju je ”zanesla pot iz ljubezni do slovenske
književnosti in jezika”. Prvič sta sodelovali ob pri-
pravi šolske knjige Od realizma do moderne in nato
se tesneje povezali. Iz pogovora so poslušalci izve-
deli, da je bila Gorica središče njenega raziskoval-
nega dela, pogled v preteklost, sedanjost in morda
tudi prihodnost. Pirjevčeva je opozorila. da je prav
to področje literarna zgodovina večkrat zanemar-
jala.
Pogovor se je nato sukal najprej okrog knjige K. M.
Attems – Slovenske pridige, ki je izšla l. 1993 in je
“edinstvena, izjemno pomembna tudi zato, ker do-
pušča novo pojmovanje vloge, ki jo je imela v pre-
teklosti slovenščina v tem etnično mešanem pro-
storu”. Prof. Bratuževa je dejala, da je povod za ra-
ziskovanje tega dela bilo srečanje v Tolminu z du-
hovnikom Luigijem Tavanom, ki je omenil, da se v
Gorici hranijo popolnoma neznani Attemsovi ro-
kopisi. Gotovo je Attems govoril slovensko na svo-
jih pastirskih obiskih, kakor pričajo pridige, ki se
kažejo kot enovita celota z nasveti, priporočili, sva-
rili. Po tej dragoceni publikacij je prof. Pirjevčeva
spregovorila o delu Gorica v slovenski književnosti,
iz l. 1996. “Tega monumentalnega dela se je prof.
Bratuževa lotila prav zaradi tega, ker je bila Gorica
v razsiskovalnem smislu zapostavljena”. V njem so
zbrana dela avtorjev, ki so pisali o tem obsoškem
mestu. Pirjevčeva je opomnila, da so bili npr. pe-
sniki s tega konca, s slogovnega vidika, zelo ambi-
ciozni, saj so uporabljali zelo zahtevno obliko, so-
net. Zaustavila se je tudi ob knjigi Iz goriške prete-
klosti, ki je bila izdana l. 2001 kot študija o rokopi-
sih religiozne in posvetne narave na Goriškem od
16. do 20. stoletja. Zelo zanimiv je npr. eden izmed
teh, in sicer prisega vdanosti goriških stanov gla-
varju v slovenskem, italijanskem in
nemškem jeziku, kar je še en jasen do-
kaz o prisotnosti slovenščine v tem pro-
storu, pri katerem že samo ime Gorica
priča o njenem slovenskem izvoru. V tej
knjigi, ki obsega vrsto študij o goriških jezikovnih
literarnih in kulturnozgodovinskih temah, je govor
tudi o Valentinu Staniču, ki je bil “primorski veli-
kan za svoj čas”, prevajalec, pesnik in povezovalec
tega prostora, saj je vzpostavil stik z drugimi inte-
lektualci. Ob tem je Pirjevčeva dejala, da je v študiji
prof. Bratuževa omenila tudi duhovnika, Matijo
Vertovca, Vipavca po rodu, čigar razprava o vinski
trti Vinske trte hvala je navdihnila Prešerna, da je
napisal Zdravljico. To gotovo malokdo ve. Bra-
tuževa je opozorila, da je na Goriškem še veliko ne-
raziskanega rokopisnega gradiva in prav bi bilo, da
bi se ga lotili kaki mladi raziskovalci, tudi študentje
za diplomsko nalogo. Pirjevčeva se je med pogovo-
rom navezala tudi na študijo prof. Bratuževe o ško-
fu Sedeju, ki je zelo strogo ocenil Pregljevi deli Mat-
kova Tina in Plebanus Joannes, strožje kot Mahnič
Gregorčičeve poezije. Bratuževa je to pripisala pre-
tirani škofovi vnemi.
Iz dela Iz primorske preteklosti je beseda stekla o
heretiku Petru Kupljeniku, ki je bil zažgan na trgu
Campo dei Fiori v Rimu pet let pred Giordanom
Brunom in bi si tudi on zaslužil spominsko ploščo
na kraju svoje tragične smrti, je dejala Bratuževa. V
študiji o tej bolj malo poznani, a zelo zanimivi
osebnosti je Alojz Rebula našel navdih za zbirko
novel Arhipelag. “Res redko je to, da literarni zgo-
dovinar spodbudi pisatelja”, je pripomnila Pir-
jevčeva in ob koncu pogovora z gostjo, ki je postavil
pod drobnogled nekaj vsebin iz njenih študij, je
omenila še Goriško knjigo, ki je “suma” raziskav
prof. Bratuževe o Gorici. Vanjo je vključila tudi ita-
lijanske avtorje, kot npr. Fulvio Tomizzo, Sergia Ta-
vana, Silvana Cavazzo, ker so se pač “ukvarjali s slo-
venstvom”, kar je “bolj redkost kot praksa”.
Ob koncu tega posebnega “srečanja pod lipami” se
je Pirjevčeva kot sedanja predsednica Slavističnega
društva Trst – Gorica – Videm zahvalila gostji za vse
njeno opravljeno delo, prof. Bratuževa pa je izrekla
zahvalo vsem, ki so ji pripravili ta zanjo tako po-
membni, nepozabni večer.
S
S 7. strani
Vneta raziskovalka ...
Neva Zaghet, prof. Marija Pirjevec, prof. Lojzka Bratuž
in v ospredju mlada harmonikarja (foto DP)
  omaž Šalamun je v svo-
jem življenju izdal okrog
štirideset pesniških knjig,
kar je res veliko. Bil je eden red-
kih pesnikov na Slovenskem, ki
so s svojo poezijo lahko živeli,
se pravi, da je lahko brez zagat-
nih izgovarjanj vselej trdil, da je
po poklicu pač pesnik: pesnik,
čigar verz je s svojo provokativ-
nostjo in z ikonoklastičnim za-
nosom predstavljal špico slo-
venske literarne avantgarde. O
vsem tem je bil govor na srečan-
ju, ki ga je Slovenski klub prire-
dil v sodelovanju s Skupino 85
in Postajo Rogers v četrtek, 12.
februarja, v sugestivnem, sicer
svojevrstnem sedežu Postaje, na
skrajnem robu tržaškega na-
brežja. Kot je v imenu prireditel-
jev poudaril Pierluigi Sabatti, je
Šalamun zaradi izvora svojih
staršev imel nekaj tržaške krvi v
sebi, saj je njegova družina spa-
dala k pripadnikom tiste emi-
gracije, ki je zaradi nastopa fašiz-
ma zapustila Primorsko (v tem
primeru Trst) in se nastanila v
sosednji Kraljevini. Rodil se je
zato v Zagrebu, odraščal je v Ko-
pru in se šolal v Ljubljani, kjer
je umrl 27. decembra lani.
Od tod dalje je Sabatti ponudil
besedo gostom, ki so s Šalamu-
nom delili posredno oziroma
neposredno pesniško usodo. Po-
sebno dragoceno je bilo
pričevanje Marka Kravosa, ki je
s Šalamunom dejansko delil
začetne pesniške korake. Kravos
je bil prvi kritik, ki je o njem in
njegovem prvencu Poker pisal
na Tržaškem v reviji Zaliv. Sve-
toivanski pesnik je izpostavil od-
klonilen odnos uradne sloven-
ske literarne scene, ki je Šalamu-
na zaradi njegovega provokativ-
T nega zanosa (v vsebinskem inoblikovnem vidiku) preprostoimela za 'književnega razuzdan-
ca'. Ni naključje, da je Šalamun
sodeloval z revijo Perspektive, ki
jo je režim ukinil (sicer zaradi
političnih razlogov po kri-
tičnem zapisu Jožeta Pučnika).
Bilo je najbrž še prezgodaj, da bi
se lahko zavedali,
kaj vsega bi Šala-
munova poezija s
svojo idejno pre-
močrtnostjo do-
prinesla slovenski
literaturi in jeziku, “ki ga je To-
maž znal razširiti na vse stili-
stične nivoje”. Šalamun je med
drugim začel svojo pesniško pu-
stolovščino sočasno z drugimi
pesniki slovenske književnosti,
ki so v času postali pravi klasiki:
Dominik Smole, Veno Taufer,
Gregor Strniša, Svetlana Maka-
rovič. Še prej so začeli ustvarjati
Dane Zajc, Kovič, Zlobec in dru-
gi. Skratka, izredno, morda ne-
ponovljivo umetniško polifon-
sko okolje.
Humorizem, asociativno meto-
do in nezanemarljivo dozo na-
drealizma je znal Šalamun spo-
jiti v izjemno osebno pesniško
govorico. Ta je bila po mnenju
pesnika Roberta Dedenara, ki je
spregovoril po Kravosu, za Šala-
muna mistično dejanje: “Nje-
gov verz je bil zame skrivnosten,
težko dojemljiv”, je dejal umet-
nik, ki si je prizadeval za to, da
bi italijanski svet spoznal Šala-
muna.
Zahtevnost njegovega verza je
bila za prevajalce vselej velik iz-
ziv. Darja Betocchi je leta 2002
prevedla Šalamunovo delo Il ra-
gazzo e il cervo. Za napotek ji je
pesnik svetoval, naj bo njen pre-
vod čim bolj dobeseden. “No-
tranji ritem njegovega verza je
namreč tako močan, da se ni-
sem mogla držati njegovega na-
sveta in sem raje izbrala neko
srednjo pot med 'dobesedno-
stjo' in 'ritmičnostjo'”, je dejala
prevajalka, ki hrani besednega
umetnika v lepem spominu: bil
je oseba, ki je delo-
vala uglajeno, sko-
rajda buržoazno,
gosposko, se pravi
nasprotno od tiste-
ga, kar navadno
pričakujemo od
osebe, katere poezi-
ja slovi po provoka-
tivnem naboju.
Spomnila se je še
na anekdoto, ki
priča o tem, kaj je
sploh bil Šalamun:
“S težavo sem se soočala z neka-
terimi njegovimi pesmimi, ki so
se mi zdele pravi nonsense”, je
dejala. “Vprašala sem ga po po-
menu teh njegovih verzov.
Gladko mi je odvrnil, da so zgolj
'Blitzkrieg zoper pomen'”! Go-
riški pesnik David Bandelj pa je
zaradi generacijske razlike spoz-
nal Šalamuna najprej v šolskih
klopeh. Izhajajoč iz celovitega
pogleda na Šalamunovo delo, je
Bandelj poudaril, da se avan-
tgardni pesnik le na prvi pogled
zdi zagovornik literarnega ludiz-
ma. Za to krinko pa je občutiti
osebo, ki se je soočala s toposi
večne poezije: “Ta vsebina ni le
njegov pesniški zaklad, je tudi
pesniška podoba njegovega
življenja”. Bandelj je hkrati pou-
daril vplivnost Šalamunovega
verza na pesnike kasnejših ge-
neracij, do katerih je vselej imel
naklonjeno, prizanesljivo bese-
do.
Skratka, Šalamun je imel izred-
no močno osebnost in kreme-
nito intelektualno samozavest:
“Bil je poln svojega ega, to že,
ampak ni bil nikoli egoist”, je
dejal Kravos.
IG
  Slovenski klub, Skupina 85 in Postaja Rogers
Tomaž Šalamun: Blitzkrieg
zoper pomen!
TRST 
Foto Damj@n
Tomaž Šalamun
Aktualno 26. februarja 2015 15
  si moji prijatelji vedo, da pusta
ne maram, redkokdaj sem si na-
dela masko, kot otrok nikoli, v
najstniških in študentskih letih nekaj-
krat. Tuje mi je bilo predvsem tisto pu-
stno norenje, ki je tako blizu Tr ža ča -
nom in ki je na meji med vulgarnostjo
in pijanim razgrajanjem. Tako sva z
možem že zdavnaj zaprla najina vrata
maskam in tudi v Kostanjevici, kjer sva
živela nekaj več kot deset let, sva se pu-
starjem raje vljudno umaknila, kot da
bi vihala nos nad preveč vulgarnimi in
opolzkimi šalami.
Tu, na meji med Brdi, Furlanijo in Be-
nečijo, pa so naju pripoved domačinov,
predvsem pa nekateri članki v Domu
in Novem Matajurju vendarle privabili
na plano. Sicer sva si, da se ne bi zdela
tako resna in štorasta, celo pripravila
klobuka z značilnimi pisanimi trakovi,
ker pa sva, kljub vsemu, nekoliko sra-
mežljiva, pa klobuka še vedno ležita v
avtomobilskem prtljažniku in čakata,
da si ju bova nadela morda drugo leto.
Prijateljica iz Kobarida, ki je sicer po ro-
du Benečanka, mi je svetovala, naj si
ogledava pustni sprevod v Svetem Le-
nartu (San Leonardo). Pa sva šla, čeprav
je bil tak neposrečen dan, da se nama
nikamor ni dalo in da sva bila nekako
ujeta med vsakdanjimi težavami in ti-
sto zoprno, težko zimsko otožnostjo.
Tako močno ujeta, da sva klobuka s pi-
sanimi trakovi pustila v avtomobilskem
prtljažniku in s sabo vzela samo fotoa-
parat in tisti občutek, da sploh ne veva,
koliko je v naju pustnega vzdušja
in če sploh spadava na ta trg med
te ljudi. Pravzaprav se zadnje čase
ne samo ob pustu, a praktično
vsak dan sprašujem, kdo sem in
kam pravzaprav spadam.
Pa sva se vseeno kmalu vživela v
manifestacijo, ki je bila po duši
čisto slovenska, pravzaprav be-
nečanska, pa čeprav je govornik
maske in skupine predstavljal sa-
mo v italijanskem jeziku. Pa da
ne bi kdo mislil, da je to tisti
pust, ki smo ga vajeni v Trstu ali
Gorici. Pust v Nadiških dolinah
je prej kulturni kot posvetni do-
godek, je, kot pravi prva stran
petnajstdnevnika Dom, spontano pre-
bujenje Benečije iz otopelosti. In pravi
praznik vseh dolin. Pust je tu zares ne-
kaj lepega. In nima nič skupnega s kar-
nevalom nekaj kilometrov stran v Fur-
laniji. To je benečanski pust, besede
“carnevale” v teh krajih skoraj ne poz-
najo. In ostal je tak, kot je bil v izvirni
obliki, ne da bi se ga potrošništvo sploh
dotaknilo. Preganjanje zime, prazno-
vanje pomladi. Veselje ob tistem, kar je
bilo doma, pri roki. Stare cunje, les, ne-
kaj živalskih kož in harmonika. In pri-
sten, preprost humor. In je Beneški pust
ravno zato lep, edinstven.
V Svetem Lenartu sva razumela, da ima
tu vsaka vas svoje maske, svoje pustarje.
Neverjetno, kako bogata je v teh doli-
nah pustna tradicija. Daleč naokoli so
najbolj znani Blumarji iz Čarnega Var-
ha, Montefosca. Bele moške maske s pi-
sanim pokrivalom, ki odganjajo zimo
tako, da tekajo, mislim celo štirideset-
krat, po travnikih in gmajnah okoli do-
mače vasi. Prijatelji iz Podbonesca so
nam povedali, da je ta njihov ples daleč
najlepše pustno dogajanje. Plapolanje
pomladnih barv v vetru, tek mladih
fantov, ki ponazarja moč novega
življenja. Okoli pasu opletajo zvonci, ki
s hipnotičnimi zvoki odganjajo to, kar
je starega, grdega, zimskega, celo hu-
dobnega, in kar drugod po Benečiji po-
nazarjajo s “ta gardimi” maskami.
Sprevod v Svetem Lenartu je tak, da te
popelje za desetletja nazaj, v čase, ko se
po mestnih ulicah še niso pehali razva-
jeni otroci, oblečeni v vile in superma-
ne, ko ni bilo vseh teh
plastičnih obrazov, lasulj
in vozov. V čase, ko so vse
delali iz lesa in starih
cunj, tako obleke kot klo-
buke, nosove, palice,
klešče in vse ostalo. Poleg
Blumarjev, ki s svojim te-
kom kličejo pomlad, so
najbolj očarljivi še mar-
sinski pustje. Tu nas po-
leg pozvanjanja začarajo
še barve, tisočeri pisani
platneni trakovi, ki pla-
polajo v zraku, medtem
ko živahne maske z lese-
nimi kleščami lovijo otro-
ke in dekleta. Nekateri etnografi trdijo,
da je ta marsinska maska predhodnica
italijanskega “arlecchina”. Morda pa
res, saj so barve iste, obe maski imata
okoli pasu zvonce, palica in lesene
klešče so si v sorodu... Poleg pisanih in
zlobnih pustov so v sprevodu še ta “lie-
pi”, ki ponazarjajo veselje, mir, barve
cvetja in pomlad, ki je pred vrati. Tudi
lepe maske, maske dobrega, imajo bar-
vane trakove, vendar je obleka bela; vse
se poleg tega ponašajo z velikimi klo-
buki, okrašenimi z barvanim cvetjem
iz krep papirja. Ob pogledu nanje si ne
moreš kaj, da ne bi pomislil, kako sila
sorodne so si z rezijanskimi lepimi be-
limi maskami. Torej je vendarle obstajal
neki kulturni stik med temi od nekdaj
osamljenimi dolinami.
Z možem ob koncu sprevoda nisva bila
več slabe volje, celo nasmejala sva se
preprostemu ljudskemu humorju, ki je
vedno pristen in iskren. In pustu, ki te
plahe in sramežljive doline, kjer tujec
lahko le redkokdaj prisluhne lepi, po-
joči beneški govorici, nekako popelje iz
otopelosti. Vsi vemo, da je pod masko
dejansko lažje biti to, kar si. Da je pod
pisano obleko lažje pokazati svoje ko-
renine. Občutek imam, da ob pustu Be-
nečija zaživi spontano, veselo in da je
vsakemu lažje biti ponosen na svojo
preteklost.
Sprevod na trgu v Svetem Lenartu je bil
seveda le uvod v praznične dni in z
možem sva za pustno nedeljo načrto-
vala ogled Blumarjev v domačem kraju.
Vreme pa nama je zagodlo, megla in
pršenje sta naju odvrnila od tega, da bi
stala na cesti po uro ali dve in samo gle-
dala tek nastopajočih. Preveč je bilo vla-
ge in mraza.
S prijateljema, ki sta sicer iz Ancone in
živita v teh krajih, tako kot midva, šele
nekaj mesecev, smo se zato odpravili v
Rezijo. Rezijanski pust me je namreč že
od mladih let privabljal, iz stotisočerih
razlogov pa nikoli nisem našla pri-
ložnosti, da bi si ga ogledala od blizu.
/ dalje
Suzi Pertot
V
Za naše nogometaše še dobra dva meseca truda 
Obeta se morda celo več
napredovanj
  red enotedenskim premorom in
dobra dva meseca pred koncem
rednega dela prvenstev je mo-
goče postreči z določenimi ugotovit-
vami glede naših članskih nogomet-
nih ekip v tej sezoni. Za spremembo
ne samo o Krasu, o katerem smo zaradi
pestrega dogajanja že veliko poročali,
pač pa tudi na račun ostalih, posebno
tistih, ki krojijo sam vrh lestvice v raz-
nih prvenstvih. Teh pa je tudi letos
ničkoliko.
Ob koncu februarja, torej ko je mimo
že pomenljiv del tekmovanja, se Ju-
ventina v promocijski ligi in Primorec
v prvi amaterski ligi borita s konkret-
nimi možnostmi za neposredno na-
predovanje v višje nadstropje. Omenili
smo ti dve enajsterici (čeprav bo
običajni očitek ta, da je v obeh sloven-
skih nogometašev v postavi le za vzo-
rec), ker sedaj oboji sami vodijo v skup-
ni razvrstitvi, četudi tesno. To pa, kot
rečeno, še ni vse. Ko manjka osem kro-
gov do konca, torej četrtina prvenstva,
je Vesna tretja v elitni ligi, Breg je ravno
tako tretji v prvi kategoriji, v drugi
amaterski ligi pa je celo Zarja druga,
Mladost tretja, Primorje pa peto. Ob
tem, da vemo, da se v vseh prvenstvih
v končnico za napredovanje, tako ime-
novani play-off, uvrstijo druga, tretja
in četrta na lestvici po koncu 30 tekem
rednega dela.
Drugačen režim velja za Kras v med-
deželni D ligi. Tu je v skupini 18 ekip,
do konca manjka še 11 tekem. Repenci
bodo skušali nadoknaditi 7 točk od
Giorgioneja, ki bi se rešil neposredno,
brez dodatnih obveznosti, ko bi se
prvenstvo končalo danes. Če pa bi jim
to ne uspelo, jih čaka podaljšek play-
outa za obstanek, v katerem pa je tudi
dobro imeti čim boljše izhodišče. Cilj
društva in trenerja Žlogarja pa je, tako
ali drugače, prebiti se do rešitve in
obdržati D ligo.
V elitni ligi, ki je nadvse ugledno, naj-
višje deželno tekmovanje, se Vesna po-
teguje za mesto v play-offu, kar bi bil
za novinca v ligi sijajen dosežek. Naj-
boljši dve ekipi, Tržič in Cjarlins/Mu-
zane, sta že preveč oddaljeni, Križani –
z res bogatim zastopstvom domačih
igralcev in nogometašev iz Slovenije v
ekipi – pa morajo meriti na tretjo stop-
ničko in nato na juriš v končnici.
Pri Juventini kujejo preskok (pravza-
prav vrnitev) iz promocijske v elitno
ligo že vrsto let. Vsakič se je nekje za-
lomilo, ali že med sezono ali pa v play-
offu. Letos se s homogeno igralsko za-
sedbo nasmiha zrela priložnost za
osvojitev končnega prvega mesta, ne
gre je zamuditi.
V prvi amaterski ligi Breg in Primorec
v bistvu nista načrtovala tako vne-
tega boja za napredovanje, toda
oboji so bili tudi lani v vrhu in za-
gotovo so si želeli sezone v vidni
vlogi. Rezultati pa so nad pričako-
vanji, posebej v Trebčah, kjer velja
v bistvu podobno kot za Juventi-
no. Vodilni položaj kaže izkoristi-
ti, odslej bo veliko odvisno od
konstantnosti do začetka maja in
morda od neposrednega dvoboja,
konec marca, z drugouvrščeno Si-
stiano, ekipo kluba, ki ima čedalje
več slovenskega in razmišlja, kot smo
brali, celo o prošnji za včlanitev v
Združenje slovenskih športnih društev
v Italiji. Breg pa tudi letos lovi mesto v
končnici, ki je lani Dolinčanom ostala
na želodcu. Se jim bo letos izšlo?
Play-off je čarobna besedica tudi v dru-
gi kategoriji. Zarja ima skorajda že za-
gotovljeno mesto v podaljšani končni-
ci, prvega mesta ne more več uloviti
(Pro Gorizia sodi v višjo ligo), v maj-
skih dvobojih pa bi lahko bili Bazovci
favoriti. Drugače je z Mladostjo in Pri-
morjem, ki bi play-off najbrž vzeli prej
kot nagrado kot pa kakor pravo
možnost za drugo zaporedno napre-
dovanje. Srečno vsem!
HC
P
  o nedelje je odprta v “Skladišču
idej”, lepem razstavnem prostoru
Pokrajine Trst, ki je za gledališčem
Mielo, nenavadna umetniška in dokumen-
tarna razstava Evropa v vojni. Sledi kratkega
stoletja. Drugi pomenljiv podnaslov razsta-
ve je: Sarajevo 28. junij 1914 in Sarajevo
1992-1996, saj je njen kustos, časnikar in
umetnostni zgodovinar Piero Del Giudice,
poskusil tvegano asociacijo in povezal de-
diščino grozot in travm vseevropske mori-
je, ki je uvedla “kratko”
stoletje, s prav tako
krvavo rihto, omejeno
na balkansko območje,
ki ga je končala. Ta po-
buda je gotovo ena od
najbolj dragocenih in
izvirnih priložnosti
med mnogimi, ki so
obeležile simbolično
stoletnico “velike voj-
ske”, saj je mimo samo-
dejne obrednosti in re-
torike skušala posredo-
vati tudi nekatere vidike
in vrzeli, ki jih druge ko-
memoracije niso. Po
tržaški postavitvi bo raz-
stava na ogled, od 28.
marca do 31. maja, v tri-
dentinskem gradu del
Buonconsiglio, saj je njen glavni pobudnik
Fundacija Museo Storico del Trentino skup-
no z našo Deželo, Avtonomno pokrajino
Trento, Pokrajino Trst in s socialno zadrugo
La Collina, ki je skrbela za organizacijo.
Del Giudice je bil vojni dopisnik v oblega-
nem Sarajevu in je pobudnik več doku-
mentarnih del, od reportažnih knjig I gior-
ni della Slovenia (1991) , Sarajevo Samiz-
dat (1993), Morire per Sarajevo (1994), Sa-
rajevo, Il libro dell’assedio (2012), do dvo-
jezičnih zbirk, posvečenih pesniku Abdu-
lahu Sidranu La bara di Sarajevo/Sarajevski
tabut (1995), Il cieco canta alla sua
citta’/Slijepac pjeva svome gradu (2006)
in “summe”, ki zaokroža Sidranov opus in
svet: Romanzo balcanico, il cinema, il tea-
tro, la poesia, la Storia (2009); pri tem so
sodelovali številni strokovnjaki, od Jožeta
Pirjevca in Marije Mitrović do Melite Ri-
chter in Stefana Luse in pomembni jugo-
slovanski pisci in protagonisti, od Kiša,
Tišme in Jergovića do Dedijerja in Djilasa.
Zato razumemo njegov posebno pogloblje-
ni in večstranski pristop k zasnovi razstave
in prav tako dragocenega kataloga na sko-
raj tisoč straneh, ki
poleg razstavljenih
slik in eksponatov
prinaša več študij in
antologijo spisov,
znanih in neznanih pričevalcev (kakih pet-
deset).
V glavnem zatemnjeni ali medlo osvetljeni
prostori ter hodniki, posejani z okrog 300
slikami, risbami, grafikami, dnevniškimi
zapisi in skicami, pismi, plakati, karikatu-
rami, knjigami in instalacijami, poustvar-
jajo nekakšno labirintsko galerijo, kjer je
obiskovalec priča mešanici občutkov in mi-
sli. Ne gre za enostavno, ceneno protivojno
in pacifistično stališče, ki ga skoraj rutinsko
izvajamo ob hi-
storiziranih do-
godkih, kot so
morije preteklo-
sti. Del Giudice
je izbral take
umetnine in do-
kumente, ki iz-
pričajo “trav-
mo”, “šok”,
vzhičenost ali
deziluzijo tako
imenovanih
“umetnikov-vo-
jakov” ob preiz-
kušnji vojne. Pie-
tro Morando in
Massimiliano
Guala zabeležita
opustošena fron-
tna prizorišča na
Oslavju (1917) in na Vrhu Sv. Mihaela
(1917), Otto Dix razdejanje po eksploziji
(Granatni krater s cvetjem, 1916), Giuseppe
Ravanelli trenutek zbranosti pred akcijo
(1917), Alberto Hailos Gagliardo srdit Na-
pad, morda pod omamo konjaka. Elio Ca-
stellucci uprizori mračnjaški “hrib lobanj”
(1915), znana slikarja Mario Sironi
mrtvaški sprevod zmage (Končna saraban-
da, 1918) in Gaetano Previati Vojne grozote
- Eksodus (1917), velik simbolistični po-
klon ubežnikom. Učinkoviti in sugestivni
so prizori vojnih spopadov kot npr. letalske
eskadrilje Giuseppeja Augusta Levisa (1917)
ali žarometov nad beneško laguno pri sv.
Marku Goričana Italica Brassa (1915).
Nemška slikarka Kaethe Kollwitz sočustvu-
je s svojci, ki zaman pričakujejo vrnitev um-
rlih vojakov (1919-20), Aldo Carpi pa pie-
tetno prikazuje delitev kruha revežem pri
Valunu v Albaniji (1915) ali pa umik srbske
vojske pri Draču v Dalmaciji (1916) …
Kot redek primer protivojne umetnosti so
na ogled risbe znanega karikaturista socia-
lističnega dnevnika L’Avanti! Giuseppeja
Scalarinija, npr. Pošast je na tem, da bo
ukročena (1915) in Voz zmage (1919), Del
Giudice pa je kratkomalo izključil iz izbora
vso ikonografijo, ki ni bila le v dometu pro-
pagandnih aparatov vseh držav v konfliktu,
a tudi številnih umetniških sredin od futu-
ristov dalje. Poglavje zase pa predstavlja ka-
talog, ki obsega oba vidika, za vojno in pro-
ti njej, v dnevniških zapisih mobiliziranih
pisateljev in pesnikov kot Palazzeschi, Ser-
ra, Gadda, Soffici, Saba, Malaparte, ki go-
vori o Kobaridu, da ne govorimo o Lussuju
in njegovem protivojnem klasiku Leto na
planoti, ki je navdihnil Rosijev film Uomi-
ni contro, in o drugih velikih evropskih av-
torjih - pričevalcih o veliki vojski, Francozu
Celineu, Nemcih Brechtu, Traklu, Junger-
ju, Musilu, tudi slovanskih, kot Krleža, Cer-
njanski, Andrić...
Posebno zgovorna in zanimiva so pisma
vojakov s fronte, ki jih je cenzura zadržala
in jih je Del Giudice odkril v državnem cen-
tralnem arhivu v Rimu. S tem razstava in
katalog skušata, meritorno, razgaliti tudi
manj znane in zakrite dogodke, od uši in
lakote, do uboja oficirjev, ki so ukazovali
samomorilske napade, in eksekucije števil-
nih vojakov, v vseh vojskah, ki niso hoteli
sodelovati v najbolj absurdnih vojskovan-
jih. Zlasti katalog, ki predstavlja pravzaprav
samostojno knjižno enoto (L’Europa in
guerra, Tracce del secolo breve, ur. Piero
Del Giudice, Edizioni E, Trst, 2014) in bi si
zaslužil ločeno obravnavo, ponuja bogato
spremljevalno fotografsko gradivo, ki pri-
haja iz številnih evropskih zgodovinskih
arhivov in zbirk, npr. krute posnetke ubitih
od plina, iznakaženih ranjencev, otrok, ci-
vilistov.
Ob omenjenih eksponatih Del Giudice
simbolično vzporeja instalacije Eda Nu-
mankadića, slike Mehmeda Zaimovića, fo-
tografije Danila Krstanovića in Milovira Ko-
vačevića, ki pričajo o razkrojenem in razžal-
jenem življenju v obleganem Sarajevu v 90.
letih, pa tudi posveča posebno sekcijo Srbi-
ji, prvi državi, ki jo je napadla avstro-ogrska
vojska 28. julija 1914.
Uradni plakat razstave povzema značilen
portret “melanholičnega avstrijskega voja-
ka” našega Piera Marussiga iz 1918, s sliko
Franca Jožefa v ozadju, ki naznanja konec
neke dobe. Škoda pa, da ni prišel v izbor
razstave še kakšen drug, vizualen ali pisen
pričevalec iz našega okolja, morda Ge-
gorčičeva prerokba o Soči ali pa Vorančeva
pretresljiva spominska literatura, ki je sicer
že prevedena v italijanščino.
Razstava je odprta, s prostim vstopom, v
četrtek od 9.30 do 17.00, v petek od 15.30
do 19.30, v soboto in nedeljo od 10.00 do
13.00 in od 15.30 do 19.30. Zadnji voden
brezplačen ogled bo v soboto, ob 16. uri.
Davorin Devetak
D
Pristno odganjanje zime in njenih nadlog (1)
Pustni turisti po Benečiji in Reziji
Razstava o “sledeh kratkega stoletja” v Trstu
Evropa v vojni
Ob Prešernovem dnevu26. februarja 201516
  Pesnik Miroslav Košuta gost goriških višješolcev
“Želel sem postati oblikovalec slovenske besede”
GORICA 
  udi goriški višješolci z
obeh licejskih polov se
vsako leto ob slovenskem
kulturnem prazniku poklonijo
našemu velikemu pesniku Fran-
cetu Prešernu, s tem da medse
povabijo enega izmed sloven-
skih besednih ustvarjalcev. To-
krat so v ponedeljek, 9. fe-
bruarja 2015, v prostornem,
natrpanem avditoriju italijan-
ske šole ITI Galilei imeli v go-
steh Miroslava Košuto (18. 3.
1936), pesnika, dramatika in
prevajalca, ki se ga dolgoletni
obiskovalci gledaliških dvoran
zelo radi spominjamo tudi kot
dramaturga v Slovenskem stal-
nem gledališču Trst, še bolj pa
kot preudarnega ravnatelja in
umetniškega vodjo, ki je znal
SSG utiriti v prave smernice.
Tisti, ki so nam mladostna leta
že topel spomin, se radi ozre-
mo nazaj v čas tudi ob njego-
vih pesmih, ki so zaslovele kot
spevne slovenske popevke.
Košuta je ostal po srcu in duši
vedno pristen Križan, obžarjen
od sonca, prevetren od kraške
burje in širok kot širno morje, ki
se lesketa pod njegovo domačo
vasjo, pa čeprav je več kot dese-
tletje preživel v Ljubljani, kjer je
l. 1962 diplomiral na Filozofski
fakulteti iz primerjalne književ-
nosti in literarne teorije. Ugled-
nega literarnega gosta, njegovo
življenjsko in študijsko pot, nje-
gova književna snovanja in mno-
gostranska zanimanja je v strnje-
nem slapu besed, ki so skušale
zajeti na čim boljši način vso nje-
govo raznoliko ustvarjalnost,
predstavila urednica založbe
Mladika Nadia Roncelli. Prav v
sodelovanju s to tržaško založbo
je prišlo namreč do uresničitve
tega srečanja z dijaki, ki se ga je
T udeležila tudi nekdanja ravnatel-jica Mihaela Pirih. Posameznetočke programa sta povezovali
dijakinji Sara Hoban in Lara La-
kovič. Kljub nadležnemu šumen-
ju naprave za ogrevanje je zelo
kakovosten glasbeni uvod, in si-
cer ganljivo izvedbo glavne teme
iz filma Schindler's list, ob kla-
virski spremljavi očeta Hilarija
podaril violinist Aleš Lavrenčič,
dijak tretjega razreda znanstve-
nega liceja Simon Gregorčič in
talentiran učenec na konservato-
riju Tomadini v Vidmu. Miroslav
Košuta je prijazno pozdravil dija-
ke in se zahvalil za povabilo ter
pohvalil mladega, nadarjenega
violinista. Roncellijeva je med
predstavitvijo povedala, da v
Košutovih pesmih lahko razbe-
remo več tematskih sklopov.
Eden izmed teh je mesto Trst in
njegov odnos do njega, drugi na-
vezanost na morje: prav ta se
kaže tudi v psevdonimu, ki si ga
je Košuta izbral pri objavi svojih
prvih pesmi, in sicer Miroslav
Morje. Ta njegova navezanost na
morje je razvidna tudi iz naslo-
vov njegovih pesniških zbirk,
npr. prve Morje brez obale iz l.
1963. V njegovih stihih je tudi
veliko svetlih, toplih podob, ve-
zanih na kraško pokrajino. Žal,
sta tudi vanjo kruto posegli doba
fašizma in vojna. Tudi Košuta je
že v zgodnjem otroštvu
doživel prepoved slo-
venščine, kar je vcepilo v
njegovo otroško dušo glo-
bok strah, tisti “prastrah”,
ki se izrisuje v nekaterih
pesmih. Celo krščen je mo-
ral biti kot Angelo Cossuta,
ne pa Miroslav, kot so starši
želeli. Vojna je globoko za-
rezala v njegovo družino.
Dva strica je izgubil v njej,
oče je bil kot član komuni-
stične partije najprej inter-
niran v Kalabriji, potem pa
je šel v partizane. Roncelli-
jeva je poudarila, da je
Košutov pesniški izraz zelo
jasen, bogat; v njegovih pe-
smih se čuti neka obram-
bna drža, kateri je podredil
tematike in oblike. Košuta je av-
tor nad trideset pesniških zbirk,
pisal pa je tudi radijske, gleda-
liške igre, prirejal gledališke tek-
ste, prevajal, predvsem iz itali-
janščine in španščine. Veliko se
je posvečal najmlajšim in spisal
zanje več pesniških zbirk. Prejel
je veliko nagrad in priznanj, med
drugim nagrado iz Prešernovega
sklada, Kajuhovo in Levstikovo
nagrado za dosežke otroške in
mladinske književnosti, literarno
nagrado vstajenje, veliko Prešer-
novo nagrado za življenjsko delo
l. 2011, nazadnje pa je bil v sredo,
11. februarja 2015, ovenčan s sre-
brnim pečatom Tržaške pokraji-
ne za zasluge iz rok predsednice
Pokrajine Trst Marie Terese Bassa
Poropat. Sedaj je v tisku izbor
njegovih pesmi v italijanščini v
prevodu Tatjane Rojc. Pri založbi
Mladika v Trstu je lani izšla ob-
sežna, dragocena knjiga Zapisi
na orošeno okno, ki zajema izbor
zapisov, člankov, esejev, govorov,
ki so bili doslej razpršeni v časo-
pisju, knjigah in revijah ali pre-
brani na prireditvah in po radiu.
Nastali so v širokem razdobju od
l. 1958 do 2014. Prav ta knjiga je
bila povod za srečanje z dijaki.
Knjiga se deli v štiri poglavja,
prvo, najobsežnejše, zaobjema
zapise o raznih osebnostih iz slo-
venskega in mednarodnega kul-
turnega prostora (npr. obisk Sal-
vatoreja Quasimoda v Ljubljani,
srečanje s pesnikom Umbertom
Sabo, 80-letnica Franceta Bevka,
smrt Pabla Neruda, 70. rojstni
dan Košutovega prijatelja Nika
Grafenauerja itd). V drugem
sklopu so knjižne ocene, sledi
poglavje odgovorov na vprašan-
ja, v zadnjem razdelku Odsevi in
odmevi pa so zbrani nekateri spi-
si, ki so nastali kot Košutov odziv
na sodobna dogajanja. “To je
svojevrstna enciklopedija sodob-
ne slovenske kulture, pričevanje
neke dobe in pogled na 40-letno
kulturno življenje slovenskega
življa tostran in onstran me-
je”. Knjigo je izoblikoval
Marko Kravos – Panči, ki je
večkrat sodeloval kot gra-
fični oblikovalec pri izdaji
Košutovih knjig. Knjiga Za-
pisi na orošeno okno je bila
iztočnica pogovora z Miro-
slavom Košuto, ki je dejal, da
se zaveda, kako je življenje
strašno kratko. “Ko sem bil
v vaših letih, sem bil pre-
pričan, da imam pred sabo
neizmerno časovno in pro-
storsko življenjsko obzorje.
Zgodilo pa se je, da sem ta-
koj po srednji šoli bil že za-
pisan smrti in so me iz prve-
ga letnika ljubljanske uni-
verze poslali domov umret.
To vam pravim ne zato, da bi
vam govoril o sebi, ampak, da
vam govorim o vas, da se zave-
date, kako čudovit čas živite, ka-
ko lepi ste, da bi vas človek gledal
še in še. Ponavadi se ne zaveda-
mo, kdo smo do trenutka, ko
smo postavljeni pred težko preiz-
kušnjo. Šel sem domov umret, a
kot vidite, nisem umrl. Od-
prlo se mi je drugo življenje
in sem potem živel zelo inten-
zivno. Vi se morate zavedati,
da je vsak dan vašega življenja
izredno dragocen”. Omenil je
svojega očeta mizarja, ki je bil
nanj zelo ponosen in je izre-
zoval in shranjeval v raznih
mapah pod naslovom Učko
spisi (doma so ga imenovali
Učko) njegove mladostne za-
pise. Sam je pri listanju vsega
tega odkril tudi tiste lepe
obraze, ki so ga spremljali sko-
zi življenje. Ob izbiri gradiva
za knjigo Zapisi na orošeno
okno je ugotovil, da je sam tudi
krivec za to, da imamo Feiglovo
knjižnico v Gorici, saj je on pre-
dlagal Založništvu tržaškega ti-
ska, naj izda izbor Feiglovih del,
prav zato “ker smo po vojni
izredno cenili tiste, ki so v času
fašizma v Gorici in Trstu pisali
slovenske knjige pod najra-
zličnejšimi imeni”. Feigel je bil
eden izmed teh in doma je
Košuta imel vse njegove knjige.
Kriški gost se je seveda zaustavil
ob velikem Francetu Prešernu,
“duhu enormnih razsežnosti, saj
je v svojem času postavil temelje
našemu slovenskemu jeziku;
opredelitev za Prešerna je opre-
delitev za slovenski narod, za slo-
venščino in za njeno usodo, ka-
tero vam polagam na srce, ker je
od vas odvisno, če bomo govorili
še lepo slovensko ali samo ‘ful
zanimivo’, ker je lahko zelo ‘kul’
govoriti tako, a nas vodi v jezi-
kovno globalizacijo, ki je ne bi
smeli sprejeti”. V knjigi bodo
bralci našli tudi zapis pogovora s
kontovelskim rojakom Bogomi-
lom Gerlancem, ki je zaslužen za
to, da Slovenci praznujemo dan
slovenske kulture 8. februarja. Ta
praznik so si zamislili v času na-
rodnoosvobodilnega boja.
Prešeren je bil namreč toliko vre-
den, da so ga proslavljali tudi v
gozdovih, kar pomeni, da je bil
zmeraj združevalen tudi po osvo-
boditvi”. V knjigi so zgodbe lju-
di, ki jih je Košuta spoznal in
srečal v svojem življenju. Prav
pred kratkim mu je njegov veliki
prijatelj Niko Grafenauer dejal,
da je iz nje izvedel veliko stvari,
ki jih prej ni vedel o raznih lju-
deh, predvsem tistih, ki so izo-
blikovali podobo primorskega
življa. V knjigi lahko namreč
spoznamo tiste, ki jih Košuta ni
spoznal ‘fizično’, od Prešerna do
Dragotina Ketteja - zaradi pesmi
o Trstu, Josipa Murna - zaradi
njegovih ‘barabinskih verzov’ –
bil je izredno fantovski pesnik,
tak si je želel biti tudi sam. Zra-
ven pa so še tisti, ki jih je spoznal
v Ljubljani: štirje pesniki, med
njimi Ciril Zlobec, Tone Pavček,
s katerimi so bili delovni kolegi
na radiu Ljubljana, pa še druge.
“Na radiu sem imel urednike nad
sabo, npr. Mitjo Mejaka, ki so bili
tako tovariški. Ko sem se po tri-
najstih letih vrnil v Trst, sem se
zato začudil, kako so tukaj ljudje,
ki so bili meni in mojemu znan-
ju nedorasli, ampak so se nena-
doma družbeno, po funkcijah,
znašli višji od mene, hoteli biti
moji šefi. V Ljubljani sem imel
nad sabo urednika, ki mi je bil
prijatelj. Tak sem hotel biti tudi
sam v odnosu do mladih. Žal
smo bili v zamejstvu precej bolj
zamejeni. V zamejstvu šefi
hočejo biti šefi, ravnatelji hočejo
biti ravnatelji. Res pa je tudi, da
je včasih v tej naši družbi, v ok-
viru italijanske države, treba biti
tudi taki. Ko sem hodil v Rim,
sem se moral imenovati ‘doktor’,
drugače mi še kave niso postregli
na ministrstvu. Družba je pač
drugače formirana in zahteva od
nas, da živimo drugače, po vzor-
cih, ki so nam lahko osebno tu-
ji”. Malce je ošvrknil tudi Cirila
Zlobca, ki ne v prvi ne v drugi
svoji knjigi ne omenja rodnega
Krasa. Takrat je bilo ‘nobel’ biti
ljubljanski pesnik. “Ne vem, če
bi bil Zlobec zadovoljen z mojo
ugotovitvijo, ampak jaz sem s
svojim pisanjem zelo”. Sam je
prevajal tudi nobelovce in koga
med njimi tudi osebno spoznal
in to zabeležil. “Posebno če delaš
v gledališču, nenadoma
vidiš, koliko genialnih
ljudi srečuješ, in si po-
nosen, da si sploh imel
z njimi kaj opraviti, kaj
šele, če so te šteli za pri-
jatelja”.
Ob koncu kar dolgega
pogovora je Roncellije-
va vprašala Košuto, ki
se je ukvarjal z marsika-
tero literarno zvrstjo,
katera izmed njih mu je
najbližja. “Zase bi izbral
le eno besedo: želel bi
biti pesnik. Posvečal
sem se poeziji. Želel
sem postati oblikovalec
slovenske besede. Do-
ma smo v času fašizma
in vojne skrivali knjige
Mohorjeve družbe, od sloven-
skih balad do romanc, od Gre-
gorčičevih poezij do legend
Aškerca, Župančiča, pa tudi dru-
gih. Želel sem biti pesnik kot
ohranjevalec besede, ki mi je bila
prepovedana. Moja
nona Alojzija Florenin,
doma iz Mirna, zelo
razgledana ženska,
čeprav le kuharica v fa-
rovžu, je bila naročni-
ca Mohorjevih knjig,
zato so v osnovi moje-
ga literarnega snovan-
ja zgodbe Sv. pisma.
Več kot polovica mojih
knjig je namenjenih
mladim in za prilju-
bljeno delo štejem
Kriško kraške. Že sam
naslov pove, kje je vir
mojega pesnikovanja:
v igranju z besedami, v žlahtno-
sti besed. Že dejstvo, da sem se v
Ljubljani moral privaditi slo-
venščini, ker so mi pravili, da je
moja poezija bolj uravnana po
italijanski melodiji, in sem se za-
to trudil pisati čim lepšo slo-
venščino, a nenadoma sem ugo-
tovil, da to, kar me lahko obarva
v primerjavi z Nikom Grafena-
uerjem in drugimi ljubljanskimi
pesniki, je predvsem kriško na-
rečje. Nanj sem navezan, saj sem
kot mulc živel na kraški gmajni
in preživel vojni čas skozi kozje
mleko, zato so bile moja na-
jljubša žival koze. Še danes jih
imam rad. Če bi imel milijarde,
bi skušal kupiti kako Picassovo
sliko, na kateri je upodobljena ta
žival”, je kot anekdoto povedal
Miroslav Košuta, ki so mu dijaki
za zelo prijetno srečanje, polno
življenjskih resnic, namenili dol-
gotrajno ploskanje.
Iva Koršič
Prejemniki nagrad
Po prisrčnem srečanju z literarnim ustvarjalcem Miroslavom
Košuto je prof. Damijana Devetak ob pomoči samega uglednega
gosta izročila nagrade prvega literarnega, fotografskega in
likovnega natečaja Pot do človeka, ki so si ga zamislili v spomin
na višješolko Živo
Srebrnič; v poletju l.
2013 je mnogo
prezgodaj vzela
slovo od tega sveta.
Knjižne nagrade za
natečaj so
prispevali Katoliška
knjigarna, založba
Mladika, Kulturni
center Lojze Bratuž,
Kulturni dom in
Kulturna zadruga
Maja iz Gorice.
Komisijo natečaja
Pot do človeka so sestavljali profesorji Damijana Devetak, Marija
Kostnapfel, Marta Lombardi in Ivan Žerjal. Prvo nagrado
literarnega natečaja je prejel Miha Kovic (na sliki) , drugo mesto
pa si delita Ester Berlot in Elena Marvin, na tretjem mestu je
pristala Ivana Cotič. Ivana Nanut je za svoj prispevek dobila
posebno pohvalo komisije. Prvonagrajenki na fotografskem
natečaju sta Ivana Fajt in Karin Vižintin, tretje nagrade pa je bil
deležen Manuel Persoglia. Zmagovalka likovnega natečaja je
Sanja Vogrič (na
sliki) .
Vsi nagrajenci so
seveda bil i
deležni čestitk.
Miroslav Košuta
pa je namenil
pohvalne besede
tudi profesorjem,
ki so si omislili ta
natečaj, katerega
nagrade so po
njegovem
mnenju mnogo
bolj pomembne kot kakšna druga priznanja, ki jih bodo morda
ti dijaki prejeli kdaj kasneje v življenju. Srčno jim je zaželel, da bi
se jim ta dogodek neizbrisno vtisnil v spomin.
Natečaj za višješolce Pot do človeka
Nadia Roncelli in Miroslav Košuta
Morje z brazdami kot roka,
morje ptič in morje zmaj,
morje školjka za otroka,
morje beg vrodni kraj,
morje plamen na jeziku,
morje gora iz strahu,
morje krči ob umiku –
morje zdaj in morje tu.
Videl sem, videl
jadro na morju,
ko je tonilo
v obzorju.
Videl sem, videl
oblaček na nebu:
bil je podoben
galebu.