ŠTEVILKA 162
LETO XV
31. MAREC 1981
brestov
iti
Szobzornik
glasilo delovne organizacije
Samoupravno oblikovanje cen
TUDI NA PODROČJU CEN VSE VEČJA ODGOVORNOST ZDRUŽENEGA DELA
Nekajkrat smo v Brestovem obzorniku že pisali, kako pri oblikovanju cen zadevamo ob različna vprašanja. V času od zadnjih pisanj se je tudi na tem področju marsikaj zgodilo. Toda, pojdimo pregledno — po vrsti.
Zakon o združenem delu daje pri oblikovanju cen glavno vlogo temeljnim oziroma delovnim organizacijam. Dosedanji izvedbeni predpisi o cenah so bili živo nasprotje tega, saj so vse cene določali državni administrativni organi. Da bi se to neskladje odpravilo, je bil sprejet nov zakon o cenah.
Ta. novi zakon, je nastajal z veliko muko. Zavedati se moramo, da so cene eden izmed pomembnih pogojev za pridobivanje dohodka, pa zato tudi preizkusni kamen v okviru vsakega tržno vsaj malo obarvanega gospodarstva. Prav ob cenah se-srečujejo in križajo interesi med Posameznimi organizacijami združenega dela, pa interesi med panogami in seveda celo med republikami. Zato ni samo naključje, da je bil zakon o cenah pred sprejemom pogosto spreminjan, dopolnjevan in končno, ko je bil sprejet, je bila odložena njegova Uporaba do 1. januarja letos.
. Glavni namen zakona o cenah Je, uresničiti omenieno izhodiščno določilo zakona o združenem uelu, po katerem naj bi samoupravni veter zavel tudi na pod-r°čje cen. Prehodno obdobje pa Upsi v sebi nevarnost za skoko-Vlt porast cen in s tem za rojstvo novih neskladij v splošni mflacijski spirali.
Novi zakon o cenah je prav ta-kot pred ostale proizvajalce Postavil tudi pred BRESTOVE kolektive nekaj nujnih nalog, jued katere sodi predvsem sprejo11! samoupravnega splošnega ukta za oblikovanje cen proizvodov in storitev. Pri tem smo na-.teli na precejšnje težave, saj Uisrno dobili predpisanih navo-ml, pa tudi teoretična strokovna tolmačenja si niso skladna.
Ostaja na dejstvo, da nobene nove cene ne moremo niti obsevati niti uporabljati, če ni-Samo splošnega akta, s kate-r,rn so ureiena glavna vprašanja tega področja. Sem štejejo zlati izhodišča za oblikovanje cen, Posamezna merila in njihova uporaba ter postopki in odgo-ornost pri oblikovanju cen.
. “oglejmo, kako smo se zadeve Stili na BRESTU.
Omenjene zadeve so predmet Posebnega samoupravnega spo-azuma o oblikovanju cen. Ta
samoupravni sporazum sprejmejo vse temeljne organizacije v enakem besedilu. Za takšno odločitev sta dva razloga. Prvi, da gre za pomembno področje, s katerim je možno vplivati na večji ali manjši dohodek posamezne temeljne organizacije in je prav, da imamo za enake zadeve enaka merila; in drugi, da je sprejeta merila v načelu potrebno upoštevati tudi pri oblikovanju medsebojnih — dogovorjenih cen v okviru delovne organizacije (oziroma celo sestavljene organizacije).
Osnovna načela za naš sporazum so povzeta po zakonu oziroma po temeljih našega družbe-no-gospodarskega sistema. To so opredelitve, da politika cen izhaja iz ekonomskih zakonitosti v socialističnem samoupravnem sistemu, da morajo biti cene odraz dobrega upravljanja in gospodarjenja z družbenimi produkcijskimi sredstvi in seveda da poslujemo v enotnem jugoslovanskem trgu.
Izhodišče pri oblikovanju cen naših posameznih izdelkov, skupin izdelkov oziroma proizvodov so cilji in naloge ter ukrepi, ki so opredeljeni v planskih listinah. Te okvirne elemente za izvajanje politike cen »izmerimo« za vsak izdelek oziroma za vsako storitev posebej z merili, določenimi v zakonu ter razčlenjenimi v našem sporazumu o oblikovanju cen. Tako naj bi nam cena izdelka, ugotovljena z vsemi okoliščinami, vplivi in pogoji, povedala višino družbeno priznanega dela in nam — povratno gledano — omogočala uresničenje z usklajenimi plani opredeljenih rezultatov.
To-le omenjeno merjenje pa ni lahko, saj gre za splet mnogih vplivov, ki narekujejo končno odločitev. Tudi ni čarobne formule, ki bi jo lahko uporabili v vseh primerih.
Zato naš sporazum povzema vsa štiri merila zakona o cenah in jih podrobneje razčlenjuje z ustreznimi elementi. Ta merila so:
1.	razmerje med ponudbo in povpraševanjem,
2.	vpliv svetovnih cen,
3.	gibanje povprečne produktivnosti dela in smotrnost izkoriščenosti proizvodnih sredstev,
4.	delitev celotnega dohodka družbe.
Ker bi bil goli avtomatizem strokovno, zlasti pa še družbeno gledano boleč, je v sporazumu vprašanje urejeno opisno — v smislu zakona o cenah. Za vsako merilo je opredeljen namen njegove uporabe, zatem njegova vsebina in nato še posamezni elementi ter dodatne instrukcij-ske norme. Tak način dopušča uporabo obveznih navodil, ki jih še pričakujemo in omogoča življenjsko uporabnost sporazuma za daljše obdobje — recimo, vsaj za kakšno leto. Temu velja dodati še določilo o tem, kako se vsa merila obravnavajo analitično, uporabljajo pa sumarno. S tem naj bi preprečili nevarnost pretirane enostranske uporabe posameznega merila.
Postopek za oblikovanje cenika je enak kot postopek za sprejem letnega plana, kar je glede na pomen in povezavo obeh listin logično. S tem pa naj bo dosežen tudi glavni družbeni premik, ki ga je po besedilu zakona in po splošni družbeni klimi sodeč želel doseči zakonodajalec. To pa je, da podružbimo tudi odločanje o cenah. Drugače povedano: že dopoldan kot proizvajalci naj bi bili obvešče-
ni o gospodarskih gibanjih in pogojih za oblikovanje cen, da bi pri tem nekoliko pomislili tudi na popoldan, ko bomo potrošniki — mogoče celo tistih proizvodov, za katere smo dopoldan pomagali oblikovati cene.
Seveda, zakonodajalec je bil tudi previden. In naš akt tudi. V našem samoupravnem sporazumu je predvideno, da lahko druge temeljne organizacije pokličejo na odgovornost vsako, ki bi pri oblikovanju cen proizvodov in storitev bistveno ogrozila
interese drugih oziroma če bo delovala v nasprotju z načeli, opredeljenimi v tem samoupravnem sporazumu. Bolj razumljivo povedano to pomeni, da morajo biti cene ravno pravšnje — ne previsoke, a tudi ne prenizke.
Zakonodajalec pa je v zakonu predvidel možnost administrativnih posegov države v primerih, ko le-ta oceni, da zakon o cenah skozi delovanje samoupravnega določanja cen le ne bo zagotavljal ali če se pričakuje, da ne bo zagotavljal nekaterih opredeljenih zadev.
Pričakujemo lahko, da bomo glede na pomembnost in zavoz-lanost zadeve še večkrat brali in razpravljali o oblikovanju cen. Tudi v našem Obzorniku.
Z. Zabukovec
Kdaj enotni sistem nagrajevanja?
DELO KOMISIJE ZA VREDNOTENJE ZAHTEVNOSTI DELA
V decembru leta 1977 smo sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. V sporazum smo zapisali, da bomo do konca leta 1980 poenotili sistem za ugotavljanje zahtevnosti dela. Dela in naloge naj bi vrednotili po me-
todi »vrednotenje zahtevnosti del« (VZD). Biro za industrijski ingeniring Iskra je metodo dopolnil in jo prilagodil tako, da je z njo možno oceniti vse delokroge v celotni delovni organizaciji.
To spremenjeno metodo smo poimenovali VZD-2. Metodologija je bila v javni razpravi. Bistvene pripombe v razpravi so bile v tem, da je treba bolje (Konec na 2. strani)
>■
' --
, «* ^
Kakor bomo sejali, tako bomo želi...
Predvsem o prihodnjih nalogah
OB PROGRAMSKO VOLILNI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI OBČINI
Občinska konferenca zveze komunistov bo 2. aprila imela programsko volilno konferenco, na kateri naj bi kritično ocenili delo v obdobju od zadnje takšne konference (junij 1980) ter sprejeli programske usmeritve za prihodnje delo.
V pripravah na konferenco je bila posebej poudarjena zahteva, da morajo sekretarji osnovnih organizacij sklicati razširjene seje osnovnih organizacij, na katere morajo poleg svojih članov vabiti še predsednike sindikata, socialistične zveze, združenj zveze borcev, mladine, predstavnike samoupravnih organov, individualne poslovodne organe in druge aktiviste po izboru sekretariata osnovne organizacije.
Gradivo, predloženo za sejo konference, so osnovne organizacije dolžne obravnavati na razširjenih sejah in. ga soočiti z razmerami, ki vladajo v posameznih delovnih okoljih. Pri tem je potrebno izhajati iz lastnih možnosti in pogojev za delovanje ter tako kritično razpravo izkoristiti za uveljavljanje diferenciacije znotraj zveze komunistov, za opredeljevanje odgovornosti slehernega komunista.
Treba je izostriti oceno o tem, kako smo komunisti usposobljeni za delovanje v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah ter skupnostih in skupščinskih organizacijah. Osnova za ocene morajo biti stališča in sklepi zadnjih sej centralnega komiteja ZKJ in ZKS ter sej občinskih konferenc. Pomembno je, da na tej osnovi opredelimo odgovornost pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in utrjevanju samo upravnega položaja delavca v
združenem delu. Ti dve programski izhodišči naj bi predstavljali osnovno smer v delovanju osnovnih organizacij.
Osnovne organizacije morajo kritično ovrednotiti delo občinske konference in njenih organov ter njene člane in funkcionarje. Še posebno zavzeto je potrebno oceniti delo člana občinske konference, ki zastopa posamezno osnovno organizacijo v konferenci oziroma člana konference, zadolženega za delo in neposredno povezavo v posamezni osnovni organizaciji.
Oceniti je treba, kako zadolženi člani konference sodelujejo v de lu osnovne organizacije, predvsem v pripravah na sejo občinskih konferenc ter pri uresničevanju teh stališč v osnovni organizaciji. Funkcija, vloga in mesto člana občnske konference je v političnem pogledu izredno pomem bna pri utrjevanju položaja in pri delovanju osnovne organizacije, pa tudi občinske konference.
V delovanju občinske organizacije zveze komunistov je mesto za svoje delovanje našel tudi aktiv komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev. Vendar z doseženim še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, saj tudi za delovanje in uspešnost aktiva ugotavljamo, da je to proces, ki se mora razvijati sproti z ostalimi procesi znotraj zveze komunistov.
Aktiv pomeni in mora z vso dejavnostjo predstavljati »vest« zveze komunistov kot avantgarde
Kdaj enotni sistem nagrajevanja?
(Nadaljevanje s 1. strani)
vrednotiti težko fizično delo in pogoje dela.
Za prehod na enoten sistem vrednotenja zahtevnosti dela je bilo poleg prilagajanja metodologije Brestovim pogojem potrebno izdelati tudi razvid ter opise del in nalog.
Razvid del in nalog je bil izdelan v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti Skupnih dejavnosti. Pred sprejetjem je bilo opravljeno usklajevanje med temeljnimi organizacijami. Usklajene so bile zahteve glede zahtevanega strokovnega znanja in potrebne prakse. Kljub temu pa ugotavljamo, da z razvidom nismo dosegli bistvenih izboljšav.
V	razvidu del smo opredelili dela in naloge oziroma delokroge, ki so popolnoma enaki kot po sistemizaciji. S tem smo zamudili priložnost, da bi razmejili naloge in odgovornosti ter jih oblikovali v najustreznejše delokroge. Opisi del in nalog jasno kažejo, da se nekatera dela podvajajo. V mnogih opisih je zaslediti težnjo, prikazati take naloge, ki bodo višje vrednotene.
V	želji, da bi vendar že enkrat pripravili vse potrebno gradivo za prehod na enoten sistem vrednotenja del, je bila imenovana posebna komisija za pripravo gradiva. V desetčlanski komisiji sodelujejo predstavniki vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti Skupnih dejavnosti.
Komisija je začela z delom in že na samem začetku naletela na precejšnje ovire. Ugotovljeno je bilo, da so razlike v opisih del in nalog, ki ne izvirajo iz razlik pri delu, pač pa iz želja po čim večjem vrednotenju dela. Komisija si je zadala nalogo, da bo
vse opise uskladila in sicer tako, da bodo iz opisov del razvidne vse razlike, ki dejansko obstajajo med deli in nalogami, ki so v razvidu del pod istimi imeni.
Ko bodo pregledani in usklajeni vsi opisi del in nalog, bo izdelana vzorčna ocenitev za vsako temeljno organizacijo posebej. Iz vzorčne ocenitve bo razvidna razvrstitev posameznih delokrogov. Če bo ta razvrstitev sprejemljiva za temeljne organizacije, bomo metodologijo ponovno dali v javno razpravo in v sprejem.
Zavedati pa se moramo, da sprememba ocenitve zahtevnosti del in nalog sama po sebi ne daje nobenih dodatnih sredstev za osebne dohodke. Pri sprejemanju novega sistema vrednotenja del in nalog gre za poenotenje sistema v vseh temeljnih organizacijah in za odpravljanje neskladij, ki so se pojavila v pretekih letih. Novo vrednotenje zahtevnosti del je samo ena izmed nalog v razreševanju sistema nagrajevanja. Nujno bo treba zgraditi sistem za ugotavljanje delovnega prispevka vsakega delavca.
Prav tako pa bomo morali več pozornosti posvetiti ustvarjalnosti pri delu in nagrajevanju minulega dela.
Zavedati se moramo, da spremembe sistema nagrajevanja niso niti preprost niti kratkotrajen postopek.
Komisija bo zastavila terminski načrt nalog, potrebnih za prehod na enoten sistem ocenitve del in nalog. Lahko pa že danes ugotovimo, da bo tudi delo te komisije zaman, če se ne bomo zavzeli in pomagali pri pripravah vsi, predvsem pa najodgovornejši delavci Bresta.
J. Opeka
delavskega razreda, predstavljati mora neločljivo povezanost delavskega razreda z njegovo avantgardo. Težave v delovanju aktiva se kažejo kot posledica dejstva, da komunisti delavci-neposredni proizvajalci že v svojih osnovnih organizacijah nimajo navade aktivno sodelovati v razpravi, ampak so bolj ali manj nemi opazo valci dogovorov in sprejemanja zaključkov. Seveda je toliko teže pričakovati, da bodo postali ustvarjalen dejavnik drugje.
V	družbenoekonomskem, idejnem in političnem pogledu bodo najpomembnejša vprašanja predmet razprav na sejah občinske konference in je zatorej nujno, da si te neposredne zadolžitve tudi natančneje opredelimo.
V	obdobju do februarja 1982. leta naj bi občinska organizacija zveze komunistov razpravljala o naslednjih pomembnejših zadevah:
—	o stanju v gradbeništvu in s tem v zvezi posebej o možnosti prihodnjega razvoja stanovanjske izgradnje. Potrebno bo opredeliti celovitost odnosov, ki vladajo pri izgradnji stanovanj, od urbanističnega urejanja prostora, komunalne infrastrukture do operativnega gradbeništva;
—	o vlogi in položaju mlade generacije v družbi, posebej pa o delovanju mladinske organizacije v naši. občini;
—	o nalogah zveze komunistov pri prihodnjem razvoju splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite;
—	o kritični oceni stanja na področju kmetijske proizvodnje in pridelave hrane z usmeritvijo na možnost pospeševanja z dolgoročnejšimi opredelitvami v naši občini;
—	o socialni politiki, kjer bi morali v ospredje postaviti vprašanje o socialni diferenciaciji in o vplivu povečanja življenjskih stroškov na padec realnega standarda delovnih ljudi in občanov;
—	o uresničevanju sklepov občinske konference komunistov na področju družbeno ekonomskih nalog, posebej pa politike pri uresničevanju gospodarske stabilizacije;
—	tvorno sodelovanje v razpravah o osnutkih kongresnih dokumentov ter organizacijsko kadrovske priprave na kongres.
Občinska organizacija zveze komunistov se seveda ne bo zadrževala zgolj ob opredeljenih nalogah, ampak se bo morala sproti soočati s celo vrsto pojavov in se do njih opredeljevati. Osnovne cilje družbeno politične dejavnosti komunistov, organov in orga nizacij zveze komunistov v občini bo programsko volilna konferenca sprejela v svojem predlogu prihodnjega dela.
Komite občinske konference je na predlog komisije za organiziranost, razvoj ter kadrovske za
Iz kotlovnice TOZD Pohištvo
deve sklenil, da bo programsko volilni konferenci predlagal, naj v naslednjem mandatnem obdobju opravlja funkcijo predsednika občinske konference tovariš Janez Praprotnik, ki je že do sedaj vestno in odgovorno opravljal
vrsto pomembnih družbeno političnih funkcij in si tako pridobil zaupanje in ugled med našimi delovnimi ljudmi. Sedaj opravlja dela in naloge ravnatelja osnovne šole v Novi vasi.
D. Fr lan
RAZSTAVA O VARNOSTI IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
Slovenska javnost je bila obveščena, da bo letos v različnih krajih Slovenije organizirana razstava »VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA«. V Postojni bo razstava v hotelu JAMA v času od 3. do 8. aprila.
Razstava ima jugoslovanski značaj in je od leta 1974 že obiskala oziroma je bila organizirana v vseh naših republikah in pokrajinah. Letos jo organiziramo v Sloveniji in je posvečena 40. obletnici ustanovitve varnostno obveščevalne službe, osvobodilne fronte in narodne zaščite ter začetka vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. V Postojni ta razstava sovpada tudi s praznovanjem občinskega praznika.
Doslej je razstavo obiskalo več kot dva milijona občanov. Organizator želi, da bi si razstavo ogledali vsi tisti delovni ljudje in občani, ki že sedaj delujejo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato bi bilo prav, da je obisk razstave organiziran. Organizator je občanom Cerknice namenil torek, 7. april, zato naj bi tudi obiske v glavnem tako organizirali. Prav bi tudi bilo, da bi pripravili skupinske in organizirane prevoze, kjer je to le mogoče.
L. Špitalar
Vendarle zelena luč
Delegatska bitka za lesarsko šolo v Postojni je v izobraževalni skupnosti lesarstva doživela poraz. Kot smo pisali že v februarski številki Brestovega obzornika, nismo mogli drugače kot zavrniti temelje planov 1981—1985 posebne izobraževalne skupnosti za lesarstvo.
Odločitev, da se v šolskem letu 1981—1982 izvajajo lesarski programi tudi v Postojni, pod mentorstvom tehniške šole iz Ljubljane, je bila sprejeta v izobraževalni skupnosti Slovenije, ko je upoštevala razvitost industrije na tem območju ter druge dejavnike, ki so pogoj za delovanje neke šole. Menimo, da je bila pri odločanju v posebni izobraževalni skupnosti za lesarstvo prisotna tudi nezdrava konkurenca.
Srečanje žena ob njihovem prazniku v TPC. Kljub dogovoru, da bodo praznovanja enaka, so bila različna ...
S tem, da smo odklonili temelje planov 1981—1985 PIŠ lesarstva, se nikakor ne nameravamo izogibati finančnim obveznostim do izobraževanja, temveč želimo s svobodno menjavo dela doseči takšno izobraževanje, ki bo zado voljevalo naše potrebe.
Obiskali smo že vse osmošolce na osnovnih šolah v občini in jim prikazali sistem srednjega usmerjenega izobraževanja — tesno po vezanost z delom, prihodnji raz voj avtomatizacije in modernizacije tehnoloških postopkov, odpravljanje težkega fizičnega dela, prizadevanje za boljše nagrajevanje delavcev v neposredni proizvodnji ter še vrsto drugih zadev, ki vplivajo na izbiro poklica. O tem nameravamo seznaniti tudi starše osmošolcev.
Po informativnih prijavah se je že 18 mladih odločilo za lesarske poklice, kar se ni zgodilo že vsa leta po vojni ,razen tedaj, ko smo odpirali dislocirane oddelke. Do jeseni pa pričakujemo vsaj še toliko prijav. Brestove kadrovske potrebe za lesarske poklice so ocenjene več kot 40 letno. To število pričakujemo v prihodnjih letih, ko se bosta ustrezno spremenili kadrovska politika in politika nagrajevanja.
Vsekakor bomo morali v prihodnje budno spremljati vključevanje mladine v lesarske poklice, pa tudi skrb za izvajanje proizvodnega dela za lesarje ter vključevanje v delo po končanem šolanju in napredovanju med delom-Skrbeti pa bomo morali tudi za kvalitetno izvajanje programov v Postojni, kar je povezano s kvalitetno opremo učilnic.
Prvi odziv mladine za naše osnovno delo nas opogumlja in potrjuje pravilnost naše odločitve.
F. Turšič
V ALPLESU si skoraj že dve leti intenzivno prizadevajo, da bi storili korak naprej iz proizvod nje transportnih naprav v proizvodnjo strojev za lesno industri jo. Končno so se odločili, da bodo začeli proizvajati dve različni vrsti strojev in sicer vertikalne raz-rezovalke ivernih plošč ter moz-ničarke v sodelovanju z zahodno-nemško firmo Weeke. Po teh strojih je pri nas zelo veliko povpra Sevanje.
V ELANU je bila lani živahna inventivna dejavnost. Sprejeli so nov pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlo gih, ob čemer se je tudi zanimanje za takšno dejavnost povečalo. Tako so delavci v Elanu lani prijavili kar 30 predlogov (leto poprej 10), od katerih jih je bilo 11 predlaganih za izplačilo skladno z določili pravilnika.
čiščenje opažnih plošč, transportne naprave in dvižne mize, ki so uporabne v različnih proizvodnih procesih, stiskalnice, ki jih ne uporabljajo samo v lesarstvu, temveč tudi v gumarski industriji, plastičarstvu in drugod.
STOL je v preteklem letu dosegel rekordni izvoz in sicer so izvozili za dobre štiri milijone in pol dolarjev izdelkov ali skoraj za milijon dolarjev več kot leto poprej. Glavnino njihovega izvoza predstavljajo leseni stoli ia fotelji, v okviru te skupine izdelkov pa seveda kolonialni stoli. Po vrednosti je na drugem mestu izvoz modul programa, zmanjšal pa se je izvoz lesenih miz. Še vedno je na prvem mestu izvoz v Združene države Amerike.
LESNINI je bila v času letošnjega pariškega sejma pohištva
Delo ob štiristranskem skobelnem stroju (TOZD Masiva)
TOVARNA MERIL je lani z raz ličnimi preventivnimi ukrepi zmanjšala število nezgod pri delu
kar za 21,6 odstotka v primerjavi z letom poprej. Ta uspeh so dosegli predvsem z nabavo novih varovalnih sredstev in naprav. Blizu polovice vseh nezgod je bilo zaradi osebnih razlogov (nepazljivost, malomarnost), kar četrtina pa se jih je zgodilo na poti na delo ali z dela.
V LIP Bled so zgradili novo sortirno in skladiščno lopo, ki
služi boljši pripravi lesa, predvsem za proizvodnjo stropnih in stenskih oblog ter ladijskega po da, pa tudi za trg. Pod njeno streho je tudi vzdolžna sortirna linija, ki so jo v celoti projektirali in zgradili sami.
MEBLO je odprl že svoj sedemnajsti salon pohištva in sicer v Celju. Razstavni prostor meri o-hrog 500 kvadratnih metrov, je pa 'i novi poslovni zgradbi Elektra Celje v središču mesta.
SLOVENIJALES — trgovina je v preteklem letu dosegla 96 odstotkov načrtovanega izvoza. Si
Cer je bila v njenem skupnem zunanj etrgovinskem prometu (iz-Y°z in uvoz) na prvem mestu Sovjetska zveza, sledijo pa Italija, Združene države Amerike, Zahodna Nemčija, Madžarska, Češkoslo-vaška in tako naprej.
.Iz SAVINJE je leta 1979 izsto-pda temeljna organizacija Lesna 'ndustrija Ptuj in se odločila za združitev z Marlesom. Ko pa so njihovi delavci dobili v sprejem Marlesove splošne akte, jih niso sprejeli. Tako so se ob koncu Preteklega leta spet vrnili v Savinjo. Le-ta je postala tudi njihov novi porok za sanacijski kredit v v'šini 15.000.000 dinarjev, ki ga je za Lesno industrijo Ptuj najel Marles.
JAVOROVA ?Preme
um sisiauiscne prostore v predelavi žaganega lesa, zgradili avtomehanično delavnico, zgradili prodajni paviljon v Celju, načrtujejo pa še nekaj manjših naložb.
Iz INLESOVEGA proizvodnega programa stavbnega pohištva naj omenimo novost — KOMBI-VAK okno. To je kombinirano vezano vakuumsko impregnirano okno, ki pomeni pomemben dosežek njihovih konstrukterjev in razvojno-tehnične službe. Tudi s tem izdelkom, ki ima izredne toplotno-izolacij ske lastnosti, se je Inles vključil v družbeno akcijo za zmanjšanje porabe energije vseh vrst.
LESNINA bo v naslednjem petletnem obdobju za naložbe v osnovna sredstva in za združevanje izven delovne organizacije
vložila 1,426,730.000 dinarjev. Od tega bo 30,6 odstotkov lastnih sredstev, 12,4 odstotka združenih sredstev znotraj delovne organizacije, 12,7 odstotka združenih sredstev drugih OZD, 39,4 odstotka bančnih kreditov ter 4,9 odstotka drugih sredstev.
MARLES se je že pred desetimi leti odločil za projektiranje in gradnjo otroških vrtcev. V teh
desetih letih so po vsej Jugoslaviji zgradili 180 objektov vzgojno var st venih zavodov, v katerih je dobilo varstvo nad 15 tisoč otrok. Samo v Sloveniji je Marles zgradil nad 50 odstotkov vseh vzgojnovarstvenih ustanov.
/-O
Z 7\ ^ i\h
/;PsPž. ^
podeljena mednarodna trofeja »Pohištvo Evrope 1980« — priznanje za napredek kvalitete oblikovanja in izvoza pohištva. Poleg Lesnine je to trofejo letos dobil tudi Oriolik. Doslej so od naših proizvajalcev pohištva dobili to priznanje že Brest, Meblo, Javo/ in Stol.
MARLES si je za prihodnje srednjeročno obdobje zastavil izredno napet naložbeni program, saj predvideva kar za 1,6 milijarde dinarjev naložb. Te naložbe naj bi pokrili s 34,4 odstotka ali 554 milijonov dinarjev lastnih sredstev temeljnih organizacij in z 18 odstotki ali 292 milijonov dinarjev združenih sredstev delovne organizacije; ostala sredstva naj bi pridobili predvsem s krediti.
INLES je v letošnjem marcu zabeležil kar tri pomembne delovne zmage — končali so z izgradnjo MELESA — mehaniziranega lupilnega skladišča oblovine iglavcev in kotlovnice ter razširili centralno skladišče gotovih izdelkov. Ti objekti so nadvse pomembni za prihodnjo rast proizvodnje, predstavljajo pa tudi osnovo za uresničevanje prihodnjega srednjeročnega načrta. Obenem pomenijo nov korak v poslovnem sodelovanju med gozdarstvom, lesno industrijo in nekaterimi dobavitelji pomembnejših vhodnih materialov za njihovo proizvodnjo.
V LIP Bled so sprejeli nov katalog del in nalog. S tem aktom in ocenami zahtevnosti želijo uresničiti načela, da se morajo težki vplivi okolice, fizično de-


Z otvoritve našega salona pohištva v Titovem Velesu
Nov Brestov salon pohištva
27. februarja smo v Titovem Velesu slovesno odprli novi Brestov salon pohištva. Ta dan je bil pomemben za Brest kot znano in pri nas uveljavljeno podjetje, pa tudi za mesto s približno 45.000 prebivalci, ki je tako dobilo lepo urejen salon s približno 180 kvadratnimi metri površine.
PRVOAPRILSKE NI
Letos boste na straneh našega glasila zaman iskali prvoaprilsko potegavščino. Pravijo pač, da delovnih ljudi in občanov ni lepo vleči za nos.
Skratka: vse, kar je zapisanega v tej številki, je mišljeno skrajno resno.
Salon je slovesno odprl predstavnik Bresta tovariš Franc Turk. Na otvoritvi so bili poleg Brestovih predstavnikov prisotni tudi številni družbeno politični in javni delavci iz mesta ter poslovni partnerji in drugi občani. V svojih otvoritvenih besedah je tovariš Turk na kratko prikazal hiter gospodarski razvoj Bresta, pa tudi razvoj lastne maloprodaje po vsej Jugoslaviji, pri čemer je poudaril, da je to nov korak v Brestovem osvajanju novih tržišč.
V začetku 19. stoletja je bil tedanji Veles največje naseljeno mesto na dveh bregovih Vardarja s približno dva tisoč gospodinjstev. Sredi 19. stoletja sta se v Velesu začela naglo razvijati trgovina in obrtništvo in je tedaj štel že okrog 20.000 prebivalcev. Trgovali so s surovim usnjem, vinom, žganjem, makom, keramiko in z mlečnimi izdelki, zvečine prek Soluna, saj tedaj med var-darsko, egejsko in pirinsko Makedonijo v otomanskem cesarstvu meja ni bilo.
Tedaj, zlasti pa kasneje, so si makedonski domoljubi vztrajno prizadevali za osvoboditev Makedonije izpod turškega suženjstva. Veleški tako imenovani »gemidi-
UO GTBOPAIMTO HA HOBHOT, COB.PEMEH CAAOH HA „BPECT“ CA UEPKHHIIA BO TMTOB BEAEC
3a „BPECT“ oa HepKimua, eam oa
lo in ključno delo v proizvodnji Boacmurre paCcrom opramearom bo bolje stimulirati in vrednotiti npOHsroacTBOTo Ha MeSea m cmo bo ter'da se ocene zahtevnosti eko- CP C	iv*v bo acMjara, ceKoja
,	,	, • .-i,	,,v HOea pavoma nooeaa c npasrooc oa ko.
nomsko-admimstralivnih del vk- _v.KrjlB(jr B0 Koi ro' aapvaivaaaT rpy.
.iur h cpp3.CTBE.iTa oRonv 2.400 paoor-imtiH — c.aMoynpaBvBa'tH.
ljučujejo v naloge v neposredni proizvodnji.
tovarna strojne a v letošnje leto z
VPienie stop;
Jasnimi cilji: še hitreje razvijati Proizvodnjo strojne opreme za lesno industrijo. Proizvodni program je že izoblikovan: stroji za
Tudi SAVINJA srednjeročno obdobje ne
. . Taita čeme h arome Kora na csegen za prihodnje H,mvn geme npeaaneH aa yn.0Tpe.5a hob, nacr- cobpcmch caaraa sa MeSea bo Tptob Be-
Rarne na citre bbhobh oSjemi, bo nps pea cranCemi n oSjes/nt n npocropt-m sa ominccrrtemt cnvoKon. a npuToa ce-Koram tipeosmaVBa npaBimoro: ga « upotciBcae Mečen „sa c6 n sa ceKoro”.
Ocjsen AteSen h npvra onpcMa sa ao-iivsaBC, „BPECT" npoa tBOTVBa vnrre n HBepecm n.icv-iii bo aGmua cvpoaa na. neaSa, Kako n oS.iaropoaeitn hbepkh bo pasHOBuamt maimrem n«™«'*”" • " Bemrs"-'
tuje večjih naložb. Z rekonstruk- jiec. btop na „BPECT" bo im maša P" cijo in nabavo nove opreme bo- nvfvima Tlmuior Seme npe~-do posodobili pohištveno proiz- vno-rpeča npea oko.tv vodnjo, dopolnili opremo in ure- Binrma. -
je«, mladi trgovci in dijaki, znani kot solunski atentatorji so v Solunu pripravili vrsto diverzantskih akcij. Z njimi so želeli svetovno javnost opozoriti, da ima tudi tako majhen narod kot je njihov, pravico do svoje svobode. V Velesu so bili rojeni znani pisci — socialdemokrati Vasi! Glavinov, Jordan Konstantinov-Dinot, Kočo Racin in drugi.
Na volitvah 1920. leta so zmagali komunisti, rodila se je »rdeča komuna«, organizirali so stavke in sabotaže, da bi si priborih boljše življenje in svobodo. Delavski razred in mladina sta bila trdno organizirana in tudi po Obznani in represalijah ljudstvo ni mirovalo. Leta 1939 je veliki makedonski pesnik Kočo Racin izdal v makedonskem jeziku zbirko Beli Mugri. Ta znani makedonski pesnik se je že v začetku 1941. leta med prvimi pridru žil narodnoosvobodilnemu boju proti nemškim in bolgarskim okupatorjem. Veles je imel med vojno zelo pomembno vlogo pri osvoboditvi makedonskega naroda, saj je dal tudi več narodnih herojev. Zato je po osvoboditvi tudi dobil ime Titov Veles.
Veles je bil pred vojno gospodarsko povsem nerazvit. Imeli so samo tovarno za obdelavo surovega tobaka s približno 1300 zaposlenimi in tovarno jedilnega olja z nekaj malega delavci. Po osvoboditvi pa so storili vse za hitrejši gospodarski razvoj tega mesta in njegove okolice.
Uspehi so več kot vidni. Sedaj ima mesto okrog 40 organizacij združenega dela s področja gospodarstva in okrog 45 organizacij negospodarske dejavnosti. Naj omenimo samo nekaj večjih delovnih organizacij: keramična industrija Boris Kidrič, svilarski kombinat Nonča Kamišova, keramično gradbena industrija Kiro Čučuk, »Brako« prikolice, topilnica za svinec in cink, kemična industrija za umetna gnojila, usnjarska industrija, tovarna za proizvodnjo jedilnega olja in ve lik kmetijski kombinat Lozar. V gospodarskih in negospodarskih organizacijah je zaposlenih okrog 14.000 delavcev. Titov Veles je tudi središče cestnega in železniškega prometa v Makedoniji. Če upoštevamo vse te nanizane podatke, lahko v naši novi prodajalni pohištva upravičeno pričakujemo uspešno prodajo. Doslej so kupci iz Titovega Velesa kupovali pohištvo predvsem v Skopju in drugih mestih, saj izbira pohištvenih izdelkov v njihovih trgovinah ni bila najbolj zavidljiva. V načrtu je tudi otvoritev skupnega skladiščnega prostora v Skopju ali priročnega v Titovem Velesu. Tako bi našo veleprodajo, zlasti pa maloprodajo, še povečali in izboljšali, saj imamo sedaj z dobavo blaga na razdalji 1200 kilometrov precejšnje zaplete in težave. K. Kostov
Iz drugih lesarskih kolektivov
Letni članski sestanki sindikatov
V tem mesecu naj bi bili po vseh osnovnih organizacijah sindikatov letni članski sestanki, ki naj bi predvsem kritično ocenili dosedanje delo, zlasti pa sprejeli delovne programe za prihodnjo dejavnost.
Odločili smo se, da v glasilu na kratko poročamo o vsebini teh sestankov, ki so lahko prepričljiv odraz celotnega dela. Kakršno je bilo, pa lahko presodite že ob pričujočih sestavkih.
Poročila smo žal dobili le iz Jelke (že v prejšnji številki), Tapetništva, Pohištva, Masive in Gabra. Kaj se je dogajalo po drugih osnovnih organizacijah, zdaj še ne vemo. Ali ni bilo sestankov ali pa o njih ni informacij (čeprav so prav sindikati prevzeli organizacijsko in vsebinsko skrb za obveščanje v združenem delu)...?
TOZD POHIŠTVO
Nedavno sta imeli obe naši osnovni organizaciji sindikatov članska sestanka, na katerih smo obravnavali delo sindikatov v preteklem letu in si zastavili program dela za prihodnje obdobje. V preteklem letu je delo potekalo po sprejetem programu. Izvršni odbori so si zadali veliko nalog, za katere pa ne moremo trditi, da so jih v celoti uresničili.
Če omenimo nekaj misli iz poročila predsednikov, ugotovimo, da je bilo tudi za področje produktivnosti zastavljenih veliko nalog; nekaj od teh smo izpolnili, ne pa vseh, čemur pa so botrovali tudi objektivni vzroki.
Veliko je bilo govora o nagrajevanju. Moram poudariti, da si je sindikat vseskozi prizadeval, kako bi nagrajevanje uredili enotno, vendar pa nam še do danes žal to ni uspelo. S temi prizadevanji moramo nadaljevati in vztrajati do konca.
Tudi za področje izobraževanja smo imeli svoje programe in nekaj tega je bilo napravljenega. Bili so organizirani seminarji za predsednike osnovnih organizacij, zaostajamo pa z izobraževanjem delavcev ob delu (interne kvalifikacije).
Naj omenim še rekreacijo in letovanja. Lani smo nabavili počitniške prikolice. Upam, da bodo letovanja letos bolj organizirana, predvsem pa si moramo še naprej prizadevati, da bi bila letovanja dostopna slehernemu delavcu.
Govora je bilo tudi o družbeni samozaščiti, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bili premiki na bolje, vendar pa ne moremo biti še zadovoljni.
Beseda je tekla tudi o izpolnjevanju lanskega proizvodnega načrta, ki ga nismo izpolnili. Ne bi navajal vzrokov zakaj, saj so več ali manj znani.
Vemo, da nas je v preteklem letu obiskal tudi predsednik republiških sindikatov. Ob tej priložnosti smo ga seznanili z našimi težavami, pa tudi z dosežki.
Nanizal sem le nekaj glavnih vprašanj z naših letošnjih članskih sestankov. Moram pa posebej poudariti, da prave razprave ni bilo. Mislim, da zato, ker so o gradivu za te sestanke razpravljali že prej izvršni odbori.
o podobnih vprašanjih pa so razpravljali tudi na zboru delavcev, ki je bil nekaj pred tem.
V. Žnidaršič
TOZD MASIVA
Na letnem članskem sestanku sindikata je bilo govora predvsem o nagrajevanju po delu, o novih dohodkovnih odnosih ter o disciplini.
Predvsem vprašanje nagrajevanja po delu še vedno ni rešeno, čeprav ie dolžnost nas vseh, da ta sistem sprejmemo. Delo na tem področju vse prepočasi napreduje, da bi sistem resnično zaživel, kar ima za posledico slabe medsebojne odnose, s tem pa tudi slabo produktivnost dela, odhajanje delavcev iz tovarne in težave z zaposlitvijo novih delavcev.
Težave v Masivi povzročajo tudi neurejeni dohodkovni odnosi v delovni organizaciji. Sedanji sistem dogovarjanj o cenah v kooperaciji znotraj Bresta je tak, da vsak gleda za tem, kako naj temeljna organizacija pokrije svoje obveznosti in nemalokrat na račun slabih rezultatov celotnega BRESTA.
Glede izvoza je pripomniti naslednje: v prihodnje naj bi izdelovali oziroma izvažali le tiste izdelke, s katerimi dosegamo dobre rezultate na tujem tržišču. Zato je nujno, da določila samoupravnega sporazuma o pospeševanju izvoza v delovni organizaciji dosledno in resnično izpolnjujemo. Do sedaj določeni odstotek pokrivanja izpadlega dohodka pri izvozu ni bil realen, ker je bil določen s planom v začetku leta in niso bili upoštevani povečani materialni stroški med letom.
Ob zaključku sestanka je bilo sprejetih nekaj sklepov. Najvažnejši je sicer ta, da se dosledno držimo sprejetih samoupravnih sporazumov, še posebno na področju pridobivanja ter delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Ravno v preteklem letu smo bili večkrat priča, da se posamezne Brestove temeljne organizacije niso držale sprejetih sklepov, marsikdaj niti samoupravnih sporazumov, kar pa se v prihodnje resnično ne bi smelo več ponavljati.
M. Dragolič
TOZD TAPETNIŠTVO
Letni članski sestanek sindikata je bil v naši temeljni organizaciji 21. februarja. Udeležba ni bila najboljša, verjetno zaradi proste sobote.
Na sestanku smo se pogovorili o delu v preteklem letu, ob čemer smo ugotovili, da je mnogo zadev ostalo le pri načrtih.
Tako smo bili premalo prizadevni pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela in pri povezovanju z delegacijami. V prizadevanju za ustvarjanje dohodka in čistega dohodka z zmanjševanjem stroškov proizvodnje, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in delovne discipline je bilo vloženih veliko naporov, saj je sindikat skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami izdelal program nalog za uresničevanje gospodarske stabilizacije.
Čeprav smo dosegli ugodne proizvodne rezultate, "pa smo ob spremljanju gospodarjenja posvečali premalo pozornosti reševanju nekaterih drugih vprašanj in medsebojnim odnosom. Od tod nekaj slabe volje in sporov, posebno v primerih, ko bi morali zavestno odločati in se nekaterim stvarem kot dober gospodar pri ustvarjanju in razporejanju dohodka za posamezne namene tudi odreči.
Med^ letom smo obravnavali vse važnejše zadeve iz družbenopolitičnega, upravnega in gospodarskega področja, s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter delovne discipline.
Iz razprave in programa za prihodnje obdobje ugotavljamo, da nas čaka še veliko dela pri uveljavljanju enotnega sistema nagrajevanja in sodelovanju z ostalimi družbeno političnimi organizacijami pri pripravah za kadrovanje delegatov v prihodnjem mandatnem obdobju.
Ob analizah gospodarjenja se moramo v prihodnje še bolj zavzemati za uresničevanje dogovora o družbenem usmerjanju in razporejanju dohodka, poskrbeti za boljšo obveščenost delavcev na vseh področjih, razvijati inovacijsko dejavnost, posvetiti večjo pozornost izobraževanju ... Skratka, zavzemati se moramo za čimbolj še življenjske in delovne razmere delavcev.
M. Modic
TOZD GABER
Letni članski sestanek sindikatov smo imeli 24. februarja. Danes je postal sindikat ena izmed najvažnejših družbeno političnih organizacij, ki mora biti naj bližja delavcu. Od tega, kako bomo prisluhnili delavčevim željam in potrebam, kako bomo uspeli nadzorovati naj nižje osebne dohod-

				Wk	.jap	jA		
		t j				[M
ec		ft JI		rflinjl		
Zbor delavcev v TOZD Pohištvo (tokrat o sporazumu o cenah)
Delo pri krožni žagi v TOZD Pohištvo
ke, je odvisen skupni cilj naše stabilizacijske politike. Sindikat nikakor ne bo smel dovoliti, da bi stabilizacijo dobili z nižjimi osebnimi dohodki delavcev. Naloga sindikata je, pripraviti delavce k večji oroduktivnosti, večji disciplini, boljšemu odnosu do dela in sredstev, s katerimi upravlja, da bo z materiali ravnal kot dober gospodar.
Kaj je storil sindikat v naši temeljni organizaciji, povzemimo nekaj misli iz poročila predsednika:
»V minulem letu je bilo vloženih mnogo naporov za bolj celovit in enoten pravilnik nagrajevanja. Postopek usklajevanja je še v teku in bo predvidoma sprejet letos oziroma, ko bo dopuščala gospodarska situacija. Osebni dohodki so bili v nasprotju s stališči sindikata, saj so zaostajali za rastjo življenjskih stroškov. Socialna varnost je bila in bo vedno naša skrb, prizadetim smo nudili moralno in materialno pomoč, zlasti ob družinskih dramah in nesrečah.
Izvršni odbor nadaljuje tradicionalne stike z našimi upokojenci, zato smo jih za novo leto povabili na srečanje in ogled tovarne. Ogledali smo si tovarno gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Trajno smo se povezali z godbo Kovinoplastike. Nabavljene so počitniške prikolice. Občini in KS Loška dolina so bile posredovane pripombe zaradi slabe preskrbe z živili, zdravstvene službe in lekarne. Pripombe so bile upoštevane, za kar gre velika zasluga aktivnim delegacijam SIS za zdravstvo. V velikem številu smo obiskali in počastili zadnji dom predsednika Tita.
Precej aktivna je tudi mladinska organizacija. Sodelovali so na mladinskih delovnih akcijah Istra 80 in Bela krajina, udele-
žili so se spominskih pohodov iz NOB in seminarja v Šabcu. Sodelovali so na športnih srečanjih. Organizirali so solidarnostno akcijo in delali eno prosto soboto. Športna dejavnost ni zadovoljiva, udeležili smo se le sindikalnega prvenstva in nekaj srečanj med TOZD v nogometu, balinanju in streljanju.
Kot naj večji neuspeh moramo omeniti neuspeli referendum za izgradnjo vrtcev in šol v občini, za kar moramo krivdo iskati predvsem v nezadostnih in pomanjkljivih pripravah.
In kakšne naloge si je zadal sindikat letos? Zavzemali se bomo za krepitev samoupravnih odnosov in uveljavljanje delegatskega sistema, sledili bomo ukrepom stabilizacije. Večjo pozornost bomo morali posvečati tehnologiji in kvaliteti izdelkov. Povečati se bo morala delovna disciplina, smotrnejša bo morala biti izraba delovnega časa, materiala in energije. Večjo skrb bi morali nameniti tudi razvoju proizvodnega programa in oblikovanju. Bolj dosledno se bo treba ravnati po statutu sindikata glede članstva, zlasti pri sprejemanju novih delavcev.«
Dodajmo še predlog, ki je bil poudarjen v razpravi. Pripomba je bila, zakaj je TOZD Jelka lani kljub samoupravnemu sporazumu štela v jubilejno nagrado celotno delovno dobo. Izražena je bila želja, zakaj se to ne uvede za celoten BREST, saj večina podjetij v Sloveniji šteje celotno delovno dobo v jubilejne nagrade. V nadaljevanju razprave na to temo je bilo pojasnjeno, da je bilo po vojni potrebno delati vsepovsod, kjer je bilo potrebno. Delavec pa tudi ne more biti kriv, če so bila nekatera podjetja ukinjena, zato naj bi to vprašanje čimprej rešili.	F. Truden
TUDI LETOS
APRILA IN MAJA »NIC NAS NE SME PRESENETITI«
Na podlagi dosedanjih izkušenj pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je predsedstvo republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva sklenilo, da bomo z akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« nadaljevali tudi letos. To naj bi postala stalna oblika tovrstne dejavnosti, tako da bo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite najširše in stalno družbeno gibanje.
Letos bosta poleg vseh sestavin našega družbeno-političnega življenja v vajah sodelovali tudi jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba. Akcija bo v aprilu in maju in sicer po vsej Sloveniji. Tedaj bomo v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah z vajami preverjali obrambne in zaščitne dejavnosti.
Preizkusili bomo mobilizacijo delavcev, delovanje sistemov za hitro in množično obveščanje, učinkovitost obrambnih in varnostnih načrtov, delovanje civilne zaščite, narodne zaščite ter kulturne deja nosti, ki so pomembne za splošno ljudsko obrambo in družbeno sa mozaščitc.
Komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so po vseh temeljnih organizacijah že izdelali svoje programe dejavnosti, v katerih so za posamezna delovna področja opredeljeni roki in no silci. V njih je opredeljeno tudi delo družbenopolitičnih organizacij v akciji.
Ce naj naša skupna akcija uspe, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo vsi nosilci dejavnosti do določenih rokov izpeljali vse svoje naloge. Naloga družbeno-političnih organizacij pa je, zagotoviti, da bodo v najrazličnejših oblikah v njej sodelovali vsi delavci in občani
J. Troha
ZDRAVSTVENO REGRESIRANO LETOVANJE BRESTOVIH DELAVCEV LETOS
V	prvi polovici aprila bo na oglasnih deskah objavljen razpis za zdravstveno regresirano letovanje naših delavcev. Prijave bedo sprejemali tajniki temeljnih organizacij, na Skupnih dejavnostih pa socialna delavka do 30. aprila.
V	skladu in pod pogoji, ki so navedeni v 125. členu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, imajo delavci pravico do regresiranega zdravstvenega letovanja. Delavcu, ki mu je regres dodeljen, se regresirajo stroški letovanja oziroma okrevanja po naslednji lestvici:
—	do vključno 3.816,00 din (50 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v delovni organizaciji, izplačanega v preteklem letu) na družinskega člana 100 odstotkov regresa,
—	nad 3.816,00 din do vključno 5.724,00 din na družinskega člana 75 odstotkov regresa,
—	nad 5.724,00 din do vključno 7.632,00 din na družinskega člana 50 odstotkov regresa.
Seveda se lahko prijavijo na ta razpis le delavci šibkega zdravja oziroma delavci, katerim priporoča letovanje zdravnik.
K prijavi morajo delavci predložiti:
1.	zdravniško potrdilo s krajem in želenim terminom letovanja,
2.	potrdilo o osebnem dohodku za mesece januar, februar, marec 1981,
3.	potrdilo o drugih virih dohodka (zemljišče, gozd, osebni dohodki drugih družinskih članov oziroma članov skupnega gospodinjstva),
4.	podatke o številu družinskih članov oziroma članov skupnega gospodinjstva,
5.	če je kdo od družinskih članov zaposlen, navedite kje.
Skupaj z razpisom za zdravstveno regresirano letovanje bo v prvi polovici aprila objavljen tudi razpis za letovanje v počitniških prikolicah.	V. Bevc
Poškodbe pri delu lani
Lani je bilo v delovni organizaciji 150 poškodb pri delu, na poli na delo in z dela. Zaradi njih je bilo izgubljenih 1854 delovnih dni. Število poškodb se je glede na leto 1979 zmanjšalo za 15 odstotkov, število izgubljenih delovnih dni pa povečalo za 8 odstotkov. Večina poškodb je bila lažjih. Nekoliko težjih, ki so zahtevale daljšo odsotnost z dela, je bilo enajst. Težjih, ki bi povzročile večjo invalidnost, ni bilo, ena pa je bila zelo težka, saj je delavec za njenimi posledicami umrl.
Nezgoda s smrtnim izidom se je pripetila pri gašenju začetnega požara v TOZD Žagalnica. Ko je hotel delavec pogasiti tlečo žago-vino na strehi kotlovnice, se je pod njim udrla salonitna kritina. Poškodbe, ki jih je dobil pri padcu z višine okrog sedmih metrov, so bile tako hude, da je čez mesec dni umrl.
Podatki o poškodbah pri delu in o izgubljenih delovnih dnevih v
posameznih delnici. tozd	temeljnih organizacijah so Število poškodb „	, , . Indeks pri	ost.	na	. na leto stroj. delih	poti Skupaj 1979					prikazani v štev. 1 na« izdelav.	am		spodnji Indeks na leto 1979	razpre-
Pohištvo	12	30	6	48	79	64,5	552	124	11,5
Masiva	11	16	1	28	122	92,7	336	107	12
Žagalnica	6	9	1	16	145	86,9	234	193	14,6
Gaber	3	7	1	11	73	72,4	134	69	12,2
Iverka	7	10	—	17	68	103,7	139	121	8,2
Jelka	—	9	1	10	83	56,5	115	73	11,5
Tapetništvo	5	1	—	6	67	45,5	129	263	21,5
Mineralka	3	4	1	8	—	200,0	153	—	19,1
Prodaja	—	6	—	6	35	26,1	62	26	10,3
DS SD	—	—	—	—	—■	—	—	—	—
Skupaj:	47	92	11	150	85	65,0	1854	108	12,36
Število poškodb pri delu je porastlo samo v TOZD Žagalnica (za 45 odstotkov) in v TOZD Masiva (za 22 odstotkov). Če upoštevamo število zaposlenih, pa je bilo največ poškodb v TOZD Mineralka (200 poškodb na tisoč delavcev) in v TOZD Iverka (103,7 poškodb na tisoč delavcev). Število poškodb v TOZD Mineralka presega tovrstno Poprečje v proizvodnji žaganega lesa in plošč Slovenije v letu 1979, ki znaša 106,5 poškodb na tisoč delavcev. Podatek pa ni toliko zaskrbljujoč, saj se je največ poškodb v tej temeljni organizaciji pripetilo pri izgradnji te tovarne. Od drugih temeljnih organizacij nekoliko presega tovrstno slovensko poprečje za proizvodnjo končni r lesnih izdelkov, ki znaša 90,6 poškodb na tisoč delavcev, samo še TOZD Masiva.
Poprečna odsotnost z dela zaradi ene poškodbe je bila največja v rOZD Tapetništvo (21,5 delovnih dni na poškodbo), najmanjša (8,2 dni na poškodbo) pa v TOZD Iverka. Veliko število izgubljenih delovnih dni v TOZD Tapetništvo pa je posledica le ene nekoliko težje Poškodbe, ki je zahtevala razmeroma dolgo odsotnost z dela.
Največ nezgod, kar 64 odstotkov, se je pripetilo pri manj nevarnih delih kot so razna ročna dela in dela z ročnim orodjem, pri notranjem transportu in gibanju ljudi pri delu. Pri delu z rezkalnimi stroji je bilo 7,7 odstotka vseh nezgod, pri delu z žagami vseh vrst, ki štejejo Za najnevarnejše, pa le 6,9 odstotka.
Vsi delavci, ki opravljajo dela z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar, so bili na posebnih zdravniških pregledih. Težjih Poklicnih obolenj ni bilo, bilo pa je nekaj primerov lažje naglušnosti 111 obolenj zaradi škodljivega vpliva organskih topil, ki jih vsebujejo ^ateriali za lakiranje. Ti delavci so bili pravočasno premeščeni k delom, kjer teh vplivov ni.
V. Žnidaršič
Velikanska pustna ščuka je lep čas zavzemala skoraj ves parkirni prostor pred Brestom (pojasnilo: tam so velike ribe)
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1981/82
V Delu je bil objavljen skupen razpis kadrovskih in solidarnostnih štipendij za vso Slovenijo. Zaradi nekaterih manjših sprememb pa še enkrat objavljamo razpis kadrovskih štipendij za temeljne organizacije BRESTA.
Naziv poklica	Q cn	o	x O	o Od	Oh Oh	Temeljne organizacije "2	-1	O	Oh	W S	—>	^ >N	H	i—		MIN	Skup.
Srednje usmerj. izobraževanje					
ključavničar	3	1	2	1	1 8
strugar	1			1	2
obratni elektrikar	1	1	1	1	1	5
lesar in lesar ši-					
rokega profila	1	17	5	5	4	4	1	37
lesar — tehnik	2	1		1	4
lesar — tapetnik			6		6
ekonom, tehnik	1	1				2
voznik tovornjaka	2				2
Višje šole					
strojništvo	1					1
ekonomist komerc.	2				2
ekonomist	1					1
ekonomist finanč. 1					1
inž. organiz. AOP 1					1
Visoke šole					
dipl. elektronik	1					1
dipl. inž. arhitekt 1					1
dipl. ekonomist	1	1				2
dipl. pravnik	1					1
dipl. organ. AOP 1					1
Prijavi (obr. DZS 1,65) za štipendijo je treba priložiti:
—	potrdilo o vpisu v šolo,
■— overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih.
—	potrdilo o dohodkih staršev in številu družinskih članov (izdajata in potrjujeta ga davčna uprava in matični urad pri skup-scim občine),
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta. Navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti, otroški dodatki in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem razmerju in iz drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1980. leta.
Štipendije se bodo oblikovale na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Cerknica, štipendisti za proizvodne poklice lesar in lesar širokega profila pa bodo prejemali za 200 točk (okrog 600 din) višjo štipendijo.
Prijave sprejemamo do 26. junija 1981.	Kadrovska služba
Skladno z določili samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev objavlja svet za kadrovske zadeve
RAZPIS
prošenj za dodelitev stanovanjskega posojila v letu 1981
Za stanovanjsko posojilo lahko zaprosi vsak delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je bil v delovnem razmerju v Brestu pred dnem, ki je določen kot zadnji za vložitev prošnje, nepretrgoma najmanj 11 mesecev;
2.	da stanovanjski objekt, za katerega bo porabil posojilo, ni oddaljen več kot 21 kilometrov od delovnega mesta;
3.	da prosilec posojila za novogradnjo zagotavlja lastno udeležbo (zemljišče, gradbeni material, finančna sredstva) v višini najmanj 25 odstotkov vrednosti trosobnega stanovanja, ugotovljenega po 58. členu tega sporazuma, za adaptacijo pa z lastno udeležbo v gradbenem materialu ali finančnih sredstvih v višini 25 odstotkov vrednosti predvidene adaptacije;
4.	da ima prosilec predpisano gradbeno in ostalo dokumentacijo, potrebno za sklenitev pogodbe in da ima zgrajene temelje;
5.	da ni še dobil najviše dovoljenega posojila;
6.	da z dobljenim posojilom ni dosegel osnovnega stanovanjskega standarda določenega s tem sporazumom.
Za gradnjo oziroma adaptacijo je potrebna naslednja dokumentacija:
1.	Gradbeno dovoljenje ali izjava občine, da ni potrebno predložiti gradbenega dovoljenja (za nakup stanovanja je potrebna kupoprodajna pogodba);
2.	zemljiško-knjižni izpisek (dobite ga na sodišču);
3.	potrdilo o osebnih prejemkih vašega zakonskega partnerja, če ni zaposlen na Brestu, ali drugega člana skupnega gospodinjstva.
Rok za vložitev prošenj je vključno 15. april 1981.
Prošenj, ki bodo prispele kasneje ali brez dokumentacije, svet za kadrovske zadeve ne bo upošteval.
Delavci temeljnih organizacij naj vložijo prošnje na posebnih obrazcih v tajništvih TOZD, delavci SD pa pri Miri Drobnič — SD.
Svet za kadrovske zadeve
Naši ljudje
Tokrat smo se pogovarjali z Bojanom Tomšičem, skladiščnikom v skladišču ivernih plošč v TOZD IVERKA.
»Na Brest sem prišel takoj po končani lesarski šoli. Ker je v TOZD Pohištvo že običaj, da gre vsak lesni tehnik najprej v kontrolo, sem šel tja tudi jaz.
Po odsluženem vojaškem roku pa sem prišel delat na Iverko kot skladiščnik na skladišču plošč. Z delom sem zadovoljen, vendar bi laže delal samo dopoldne zaradi varstva otroka.
Pogoji za delo so na mojem delovnem mestu slabi, posebno po zimi, saj je mraz in dosti prepiha. Čeprav imamo napeljane ogrevalne naprave v skladišču, le-te največkrat ne delujejo. S sodelavci se dobro razumem, kar je pri delu zelo važno.
Čeprav bi moral sistem nagra jevanja po delu že zdavnaj zaživeti, je še vedno na mrtvi točki. Menim, da je vse preveč sestankov, kjer samo usklajujejo, namesto da bi dali v javnost nepo s redne predloge, kako bi bili de lavci dejansko plačani po delu.
Delegatski sistem ponekod živi samo v krajevni skupnosti, v naši temeljni organizaciji pa ne. Vodje delegacij ne skličejo sestankov delegacij, zato delavci niso obveščeni o delegatskih vprašanjih. Res pa je tudi, da so delegatska gradiva še vedno preobširna za delavca v proizvodnji.
Obzornik redno prebiram, zelo pa pogrešam Informator, v katerem sem vedno našel informacijo, ki me je zanimala.«
Pripravila I. Zemljak
Komu štipendije?
S štipendijsko politiko je treba usmerjati izobraževanje tako, da se bo mladina odločala za proizvodne poklice in manj za poklice z administrativnega in družboslovnega področja. Ustrezna je bila tudi odločitev izvršilnega odbora skupnosti za zaposlovanje, ki je v sodelovanju s kadrovskimi službami delovnih organizacij sklepal o tem, kateri poklici bodo imeli pri podeljevanju štipendij za prihodnje šolsko leto prednost.
Dogovorjeno je, da bodo imeli učenci, ki se bodo usposabljali za poklic lesar III, lesar IV ter za poklic gradbinca dodatek pri kadrovski štipendiji v višini 200 točk.
Pri uveljavljanju štipendije iz združenih sredstev pa bodo imeli prednost učenci in študentje, ki se bodo izobraževali za naslednje poklice:
Profil 2 — poljedelci — živinorejci, kovinarji, elektrikarji, gradbinci, slikopleskarji, lesarji III, lesarji IV, lesarji — tapet-niki, gostinci in izdelovalci oblek;
profil 3 — poljedelsko-živino-rejski tehnik in strojni tehnik;
profil 4 — inž. strojništva;
profil 5 — dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektrotehnike, zdravnik in zobni zdravnik ter dipl. obramboslovec.
F. Svet
Razmišljanja ob bloških tekih
Ob letošnji sedmi uspešni izvedbi Bloških smučarskih tekov že lahko upravičeno imenujemo to prireditev tradicionalno. Ob tej obletnici bi kazalo za nekaj trenutkov obstati in si kolikor moč trezno odgovoriti na nekatera osnovna vprašanja: kaj pomeni ta velika zimska predstava naši skupnosti: Bločanom in občanom Cerknice, kakšen glas si je ustvarila med Slovenci, kaj je potrebno od dosedanjih izkušenj ohraniti in kaj opustiti, kam usmeriti prizadevanja organizatorjev, da bo prireditev pridobivala na veljavi in da bo sledila plemenitim namenom, zaradi katerih smo z njo tudi začeli?
Na prvi prireditvi 2. marca 1975 je teklo in hodilo v telovadni ali kar v civilni obutvi 867 Slovencev. To je bila prva in zadnja tovrstna prireditev brez snega. Organizatorji smo se kasneje odločili, da bomo v prihodnje raje prestavljali prireditev na ustreznejše datume in s tem zagotovili res smučarsko prireditev, saj izhajamo iz tradicije starosvetnega bloškega smučanja, ki v znanstvenem svetu velja kot etnografska in sociološka posebnost, kot pravi predhodnik sedanjega modernega športnega smučanja v srednji Evropi.
Slovencem naj bi se s to prh reditvijo utrjevala zavest, da smo smučarski narod, da že tradicionalno in množično obvladamo svoj prostor tudi v pogojih debele in ostre zime.
Tudi Daki jeva prva partizanska smučarska četa je navsezadnje zrasla iz te tradicije in seveda iz težavnih zimskih pogojev, ki so v hudi zimi 1941—1942 pokazali še posebno ostre zobe. Ta Dakijeva skupina je na smučeh tisto zimo obvladovala obsežen prostor med Loško dolino, Travno goro in Ljubljano, opravljala pomembno politično poslanstvo in ustvarjala pravo zmedo med italijanskimi okupacijskimi silami.
Da bi potegnili iz pozabe to pomembno zgodovinsko resnico in z njo obogatili zakladnico naših izkušenj iz NOB, ki jo borci zapuščajo novim generacijam, smo v letu 1980 poleg ustaljene 7- in 30-kilometrske proge uvedli novo disciplino:	15 kilometrov dolg
Daki jev tek.
Prav bi bilo, ko bi si katera od naših oboroženih enot terito-
rialne obrambe prevzela ponosno ime te Dakijeve enote, nastopala redno na naši prireditvi in sploh razvijala njene dragocene vrednote.
Obe pomembni zgodovinski resnici, na katerih gradimo Bloške smučarske teke, pravzaprav sami pomenita izziv našim ne le teles-novzgojnim, marveč tudi kulturnim in političnim delavcem, da s polno odgovornostjo prispevajo k uspešnosti te množične manifestacije. Prireditev odpira naš zemljepisni, zgodovinski in kulturni položaj širši javnosti, saj nobena akcija doslej ni pripeljala v ta del Slovenije tolikšne množice (predvsem mladih) ljudi iz vseh delov Slovenije kot jih vsako leto privabijo Bloški teki.
Perspektivno smemo na našem koncu začeti računati tudi turistično. In kdo bodo potrošniki naših turističnih uslug, če ne ljudje, ki so se na smučinah zaljubili v naše kraje?
Bloški teki si — tako smo tudi pričakovali — postopoma, toda vztrajno pridobivajo vse več simpatij med vse bolj številnimi privrženci teka na smučeh.
Ne glede na to, da so našo prireditev nekatera sredstva javnega obveščanja pogosto sila površno ali celo nesramno obravnavala, je glas o Bloških tekih dober in doslej zmeraj vzpodbuden. Športniki se radi vračajo in njih število vztrajno raste, saj se je sedmih tekov udeležilo dva tisoč tekačev več kot prvih.
Bloke torej postajajo vse bolj priljubljene in potruditi se je treba, da bo ta glas še pridobival na veljavi.
Osnovni cilj, ki ga moramo zasledovati, je vsekakor pridobitev dobre lastne teptalne naprave, ki nam bo omogočala stalno pripravljene proge za vadbo in rekreacijo od prvega do zadnjega snega v zimi. Vse bolj številni tekači ne bodo dolgo zadovoljni z eno samo spektakularno prireditvijo letno, pač pa bodo želeli — in že danes želijo — teči čež Bloke vsak konec tedna ali pa vse zimske počitnice. Kazalo bi torej v težnji k tej naložbi podpreti organizacijski odbor z vseh strani. Ne le moralno, tudi finančno. Sredstva se bodo vračala in tako, kot so v sosednji hrvaški občini nabavili teptalec za nujne potrebe civilne zaščite v hudih zimskih razmerah, bi ga tudi v naši občini nekajkrat že prav koristno lahko uporabili, če bi ga seveda imeli.
Kljub tako veliki in tudi pomembni prireditvi je vendarle še vedno čutiti, da mimo neposrednih zagretežev, ki že sedem let vztrajajo v obsežnih pripravah, prebivalstvo občine in tudi Blok še zmeraj nekako od strani opazuje ves ta spektakel. Namesto da bi ga delal, namesto da bi živo sodeloval v njem, prispeval s svojo iznajdljivostjo, ki je gotovo med našimi ljudmi ne manj ka. Mnogo domačinov je tista dva dneva, predvsem pa na sam dan prireditve res vključenih in treba je reči, da polno in odgovorno vključenih, vendar so tudi ti od začetka stalno isti. Krog sodelujočih se komaj kaj širi, zato pa je na nekaterih ob vsaki prireditvi več dela, kot da bi bili v službi pri Bloških tekih. Vendar vemo, da je vse to delo zastonj in da jim največkrat po prireditvi še hvala ne utegnemo reči.
Tem delavcem bo treba v prihodnje bolj množično pomagati, predvsem pa v vseh delih naše občine in še posebno v vseh vaseh in zaselkih, skozi katere tečejo smučine, pokazati organizatorjem in tekačem več dobre
Na bloških tekih je vedno domačno in prisrčno
volje in jim nuditi več vzpodbude.
Harmonika, ki se je letos pojavila na Javorščicah, je po izjavah tekačev bistveno skrajšala pot in olajšala korak. Verjetno si jo bo zapomnil vsak, ki je tekel mimo nje. Drugič jih mora biti več in na več mestih. Dogovoriti se bo treba! Zakaj ne bi Cerkničani, pa pred njimi že Rakovčani in linčani, pa vsi ob cesti do Blok in Bločani še posebej iz te prireditve napravili svojevrstni praznik za udeležence in zase. Seveda, vsako praznovanje zahteva nekaj dogovarjanja, nekaj priprav in mnogo dobre volje.
Še dve leti imamo časa do desetih Bloških tekov. Takrat bodo vsi tisti, ki so sodelovali od prvih tekov dalje, že dobili plaketo Bloškega smučarja. Takrat bi bilo prav, da prvič tečemo tudi na 50-kilometrski progi, ker imamo za to lepe naravne možnosti, verjetno najlepše v Sloveniji. To progo naj bi urezali z lastnim teptalnim strojem, ta desetletnica pa naj bo velik praznik za vse in najbrž bi bilo škoda zamuditi možnosti za zadnjo vajo na osmih in za generalko na devetih Bloških tekih. Leta hitro teko. Časa je malo. Izkoristimo ga!
J. Praprotnik

fZrY'^'
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Oče Vrag so bili krepak mož, da malo takih, bolj velike rasti in silno plečat. Bodisi za vzdigniti, bodisi za udariti ali pa za hoditi, ni mu ga bilo skoro para pred leti. Tudi zdaj je bil mož še pri moči ali, kakor je pravil, huda bolezen ga je zadosti pohabila. Mož surovega ni več pil, ampak samo še žganega in mislim, da nekoliko vino in potem žganje sta krepkega moža več pohabila nego bolezen.
Zmenila sva se najprej o jezeru in racah, a hitro sva bila tudi v bregu pri srnah in medvedu. Mož mi je pravil, kako je zadnjega medveda ustrelil ravno nad vasjo v Stražišču. Zapadel je bil zgoden sneg in zasledili so medveda, ki je hodil na želod. Sporočili so v Lož in od tam prišel je gospod uradnik F., z njim še en gospod in dva žandarja. On da je vse lovce nastavil, sam pa da je šel na mesto, kamor je bilo medveda samo tedaj pričakovati, ko bi više postavljenim lovcem ušel.
Komaj so pogoniči oglasili se, pravil je dalje mož, zaslišim gospoda F., ki je z drugimi vred više od mene stal, da zavpije na vso moč: Hav! —• nato soseda zopet: Hav! in potem tretjega lovca ravno tako:
Hav! — in puška poči. V tem je bil pa medved že tudi pri meni in v taki naglici, da bi ga bil skoro zamudil in da sem ga šele od zadaj streljal, ko se je postavil čez ograjo pri ogradi, kjer sem stal. Hrbtenico sem mu prestrelil. Strašno je rjovel, valil se in si pomagal dalje še kakih dvesto korakov. Nisem se upal za njim, ampak šel sem nazaj h gospodom, pa ni bilo nobenega na svojem mestu.
Jaz se nasmejem, oče Vrag me pogleda in vpraša, čemu se smejem, ter pristavi sam: »Najbrže besedi Hav! Jaz ne razumem nemški in ne vem, kaj pomeni ta beseda, ampak vem pa vendar, da ravno tako je vsak zavpil. Povejte mi vi, kaj pomeni ta beseda?« Jaz se mu začnem na glas smejati ter poskušam možu dopovedati, da ta beseda je samo izraz strahu ali začudenja, a zastonj je bil moj trud. Mož je le svojo trdil, da jaz vem, kaj beseda pomeni ali da mu nečem povedati in še dve leti kasneje, ko je mož ravno ta dogodek meni in mojemu bratu pripovedoval, ni se dal prepričati ,da ta beseda nima posebnega pomena.
Izrekel sem tudi svoje začudenje, da gospodje niso večkrat streljali po medvedu. Oče Vrag nekoliko umolk-
ne, kakor bi premišljeval, potem pa reče: »Ej, seveda so se gospodje prestrašili, ko se je medved prikazal — pa kaj! takemu ni zameriti, ki ni navajen zveri, katera je vendar le grozna.«
V takih in enakih pogovorih je hitro čas minil in odpravil sem se proti domu .Obljubila sva si z Vragom, da se bodeva večkrat videla. Krasna noč, nebo jasno, polna luna je svetila. Oče Vrag me je še opomnil, da ne bi zašel na razpotju proti Obrhu in gozdu in šel sem z najboljšim občutkom proti domu.
Tako sva se bila seznanila z Vra gom in ostala sva si dobra znanca dolga štiri leta, dokler mi ni moža smrt otela. Preveč morda se je Vrag z lovom pečal in premalo z delom pri hiši in na polju. Kakor je premoženje pojemalo, tako je hiral tudi mož; doživel je še, da je starejši sin, lep in priden junak, od vojakov prišel in se oženil ter da se je vse na bolje obrnilo. Samo očeta so bile skrbi in nevolje preveč žganju v roke potisnile in to je bilo krepkega moža naposled pokopalo. V teh štirih letih našega znanstva sva z Vragom dostikrat skupaj lovila po suhem in po vodi, po gozdu in po ledu, a zmerom sva se dobro razumela.
Meni se je mož priljubil, dasiravno je bil mnogim preosoren; prijal mi je, ker je bil mož beseda, nikakor ne priliznjen in kadar je bilo treba, svoje glave.
Menim, da bode prav, ako že zdaj in tudi nekoliko več omenim o drugem možu, ki mi je bil tudi malone vedni spremljevalec na jezeru. Bil je to Starec Miha. Ne morem se znebiti misli in zategadelj jo tudi povem, da ni prav, če se na tega moža ni nameril kakšen učenjak, ki potuje po centralni Afriki ali pa kakšen tak gospod, ki si je izbral nalogo preiskovati najbolj severne in ledene kraje. Kajti Miha ni nikdar zeblo in nikdar se ni na vročino pritožil. Ne vem, ali mu je bilo to prirojeno, kar bi sklepal po njegovih otrocih, o katerih bom tudi govoril, ali se je mož toliko izvežbal v teh lastnostih, da sta mu bila vročina in mraz vse eden .ali bolje rečeno, nobened občutek.
Miha je bil velike rasti, ne tenak ali še manj pa obilnega života. Kolikor ga je bilo, bilo je že sama žila in pa kost. Stopal je daleč, a vendar hitro kakor mravlja; tekel je, če je bilo treba, kar cele pol ure. Sam mi je pravil, da kot pešca ga ni ugnal še nobeden drug, kakor Vragov boter, predno so bili bolni. Ta mož, da je enkrat, ko so psi jelena pojali, pritekel iz dna jezera pa do vrha Loma v tričetrt ure. Navaden človek potrebuje poldrugo uro.
Dasiravno velik, zginil je Miha kar v tla, ako se je bilo treba živali po-tajiti ali pa zalezovati jo. In to je on tolikokrat v svojem življenju ponavljal, da se mu je kar ves život tej navadi udal. Že ako je Miha o racah pripovedoval ter na primer rekel: »Kar jih ugledam za ovinkom«, že so mu bile rame stisnjene in život prihuljen. In ako so race še tako daleč od naju letale, zašumele ali oglasile se, kolikor toliko je Miha rame stisnil in mednje glavo potisnil. Ko se je Miha ženil, bil je eden najboljših posestnikov na Go-
renjem Jezeru; ko sva se midva spoznala, bila je samo še hiša njegova.
Hiša stoji sredi vasi, in ako bi tega tudi ne povedal in samo rekel: pojdi v vas, in v tisto hišo pojdi, v kateri prebivalci samo od rib in rac žive, ne bi Mihovega doma mogel zgrešiti, kajti kakor okoli lisičje luknje bilo je okoli Mihove hiše vse polno ostankov in odpadkov vsega, kar so Miha in Mihovi v hišo prinesli in použili. Miha je imel zdravo, krepko ženo in osem — ne osmero — otrok, namreč samih fantov. Zadnji štirje so bili dvakrat dvojčki. Kakor hitro je sneg skopnel, grelo se je vse to pred hišo na soncu, in kadar sem v vas prišel in proti hiši zavil, brž me je eno ali drugo dete opazilo in, kakor lisičice v luknjo, potajilo se je vse v hišo in pravilo, da »gospod« gredo.
Ko sem prvikrat v hišo stopil — bilo je v zimskem času — takrat so imeli dvojci po eno in po dve leti in vsi štirje so popolnoma nagi če peli na peči kakor ptički v gnezdu, katerih se še ni prijela mišja dlaka. Vprašam mater, zakaj jih ne obleče, a takoj se mi odreže, da še nikdar niso imeli srajce na sebi, in da do kler je bilo še kaj pri hiši, da jih je nekoliko pomrlo, zdaj pa da ne umrje nobeno več.
Starejši trije fantje so bili že lovci. Riba na plitvici jim je težko ušla; najstarejši je tudi že s puško znal pomeriti. Bili so si podobni ka kor krajcarji, vsi izrezani tako kakor oče, plavkastih las, pegastega obraza, pogleda pa tako bistrega, kakor ga ima samo jastreb v zraku ali ščuka v vodi. Nisem se mogel nagledati teh oči, ne da bi rekel zaradi njih lepote; in da se niso samo meni po sebne zdele, dokaz je to, da me je tudi kmetski mladenič, ki me je na jezero spremljal, nanje opozoril ter rekel: »Ti otroci so tako vajeni za ščukami gledati in jih loviti, da se jih je že ščukino oko prijelo.«
(Se bo nadaljevalo)
Pust ’81 v slikah
Najbolj množična prireditev v našem malem mestu
Vsaj med gledalci uspešna »STABILIZACIJA«
Zgoraj: glasne žabe; spodaj krava GOSPODARSTVO ob SIS-ih
(Iz številke 42 — 31. marec 1971)
OBRAČUN 70 IN PLAN 71 SPREJETA
Zadnji seji centralnega delavskega sveta sta bili posvečeni predvsem sprejemanju dveh, konec leta najbolj aktualnih dokumentov podjetja: zaključnega računa za leto 1970 in plana za leto 1971. Oba dokumenta smo sprejeli nekoliko pozneje kot lani. Zaključni račun je bil sicer izdelan v določenem roku, vendar smo ga prejšnja leta uspeli izdelati nekoliko prej. V decembru leta 1970 smo pričeli obdelovati materialno in blagovno knjigovodstvo na našem elektronskem računalniku in porodni krči z obdelavo na IBM so nam preprečili hitrejši zaključek obračuna za leto 1970. Zakasnitev plana je nastala predvsem iz dveh vzrokov:
—- konec leta 1970 še ni bila znana večina družbeno-ekonomskih instrumentov, ki postavljajo pogoje gospodarjenja za leto 1971 (predvsem devalvacija),
__ šele v prvi polovici marca je bil dokončno izdelan plan izvoza, ko
nam je ameriški kupec sporočil svoje odločitve za letos.
Seveda brez subjektivnih vplivov na zakasnitev pri sestavljanju plana ni šlo. Tu so se s svojo nedoslednostjo izkazale skupne strokovne službe, pa tudi strokovne službe v poslovnih enotah.
KOMUNISTI SO RAZPRAVLJALI
Komunisti so razpravljali tudi o analitični oceni delovnih mest. Sprejeli so stališče, da je metoda analitične ocene delovnih mest v naših pogojih ustrezna in da jo je potrebno izpeljati do konca. Zavzeli so se tudi za povečanje osebnih dohodkov skladno z rezultati dela oziroma z doseženimi poslovnimi uspehi in nastopili proti vsem uravnilovskim težnjam. Glede na zvišanje življenjskih stroškov so komunisti menili, da je treba ukiniti najnižje razrede v analitični oceni.
BREST IN SPREMEMBA DEVIZNEGA REŽIMA
Lahko zaključimo, da z devalvacijo nismo ničesar pridobili. Verjetno smo še na slabšem kot prej. Po devalvaciji ni prišlo do povečanja izvoza kot so napovedovali. Lahko trdimo, da se je povečalo povpraševanje po našem pohištvu, še vedno pa je prodajna cena največja ovira, da ne pride do izvoza. S popolnoma enakimi težavami se srečujejo tudi ostali proizvajalci pohištva. Da bi res prišlo do bistvenega povečanja izvoza, je nujno, da se povečajo izvozne premije.
APRILA BO POPIS PREBIVALSTVA
Že dolgo nas v dnevnem časopisju, na malih zaslonih, v radiu in v vseh drugih sredstvih javnega obveščanja opominjajo, da se bliža čas, ko bomo po desetih letih zopet popisali prebivalce Jugoslavije.
NOVA VRATARNICA
Nova vratarnica ob zadnjem vhodu, ki pa bo sčasoma postal glavni vhod v Tovarno pohištva Cerknica, še ni dokončana. Manjkajo le še električne napeljave. Vratarnica bo moderna in funkcionalna. Vratarji bodo imeli popoln pregled nad vhodi in izhodi. Ko pa bo tovarna še popolnoma ograjena, bodo vratarji tudi glede varstva premoženja popolnoma na čistem.
PROSLAVLJALE SMO DAN ŽENA
Kakor vsako leto, so tudi letos imeli naši predstavniki sindikata svoja posvetovanja, kako in kje naj bi žene proslavile svoj praznik — 8. marec.
Zaradi stabilizacijskih ukrepov in drugih dejavnikov so skušali urediti tako, da bi ta praznik proslavljali skromno in v okviru možnosti.
Letos so bila organizirana kratka snidenja, na katerih smo dobile praktična darila, ki so bila v vseh poslovnih enotah enaka.
TURISTIČNA ZVEZA BO SPET ZAČELA DELOVATI
Sredi januarja se je po daljšem premoru sestal razširjeni odbor Turistične zveze občine Cerknica. Najširša družbena dejavnost turizma je skoraj zamrla z ustanovitvijo Zavoda za turizem, ki je bil ustanovljen, da bi izpeljal načrte za turistično izkoriščanje primernih območij.
Imamo občinsko skupnost za cene
Skupnost za cene občine Cerknica je bila ustanovljena 9. marca letos. Opravljala naj bi tiste zadeve na osnovi zveznega in republiškega zakona o cenah, ki so v pristojnosti občine. Ustanovljena bi morala biti že 1. januarja, vendar pa iz objektivnih vzrokov tega ni bilo moč storiti. Skupnosti za cene morajo delovati po vseh občinah, republikah in na zvezni ravni.
Do sedaj je zadeve s področja cen opravljal pristojni organ pri skupščini občine, z novo zakonodajo pa so se pristojnosti občine na tem področju precej povečale. Zato bo odslej strokovne, analitične, upravne in druge naloge občinske skupnosti za cene opravljal komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine.
Med ustanavljanjem občinske skupnosti za cene je bilo sprejetih več samoupravnih in splošnih aktov: odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti
za cene, družbeni dogovor in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, statut, poslovnik sveta, navodila o pošiljanju cenikov občinski skupnosti za cene v potrditev ali spremljanje ter odločitev izdelkov in storitev, ki so v njeni pristojnosti.
V družbenem dogovoru o ustanovitvi te skupnosti so opredeljeni njeni cilji in naloge, način financiranja ter osnovne opredelitve glede delovne skupnosti in sestava njenega sveta. Svet ima 21 članov in so v njem predstavniki izvršnega sveta skupščine občine, sindikatov, socialistične zveze, potrošniških svetov in delovnih organizacij (teh članov je enajst).
Novost, ki jo prinaša nova zakonodaja s tega področja, je upravni postopek, s katerim je dana možnost za pritožbe, kadar bodo delovne organizacije, skupnosti ali obrtniki menili, da so bile kršene njihove pravice. Sedanje administrativno odločanje o cenah naj bi nadomestilo sporazumevanje in dogovarjanje med proizvajalci in porabniki.
Pravnik
odgovarja
Tokrat se vprašanje nanaša na bolniški stalež in sicer, kako se uveljavlja pravica do bolniškega staieža.
Odgovor;
Začasno zadržanost od dela praviloma ugotavlja izbrani zdravnik v zdravstvenem domu, ki je naj bližji kraju bivanja oziroma zaposlitve.
Če nudi delavcu nujno ali drugo zdravniško pomoč drug zdravnik in ne izbrani zdravnik, ne more ugotavljati njegove začasne zadržanosti od dela, temveč le nezmožnost za delo. V tem pri meru se je delavec dolžan v treh dneh zglasiti pri izbranem zdrav niku zaradi zagotovitve bolniškega staieža. Če tega ne more storiti iz tehtnih razlogov (naravna obolenja, oddaljenost), pa mora od zdravnika, ki mu je nudil zdravniško pomoč, zahtevati, naj ta v petih dneh izbranemu zdravniku predloži potrdilo, da ni bil sposoben priti k zdravniku. Iz potrdila morajo biti razvidni diagnoza, terapija in razlog, zaradi katerega delavec ni mogel potovati.
Zdravnik — posameznik (izbra ni zdravnik) lahko ugotavlja le zadržanost od dela do 30 dni, zadržanost od dela za nego do 7 let starega otroka do 15 dni, zadrža nost od dela za nego nad 7 let sta rega otroka ali drugih članov družine pa do 7 dni. Daljšo zadržanost od dela pa ugotavlja kolegij zdravnikov, katerega sestavljata najmanj dva zdravnika.
Lahko pride tudi do spora glede pravice do zadržanosti od dela. Tako imamo več možnosti, da pride do spora:
a)	delavec se ne strinja z ugo tovitvami zdravnika posameznika (izbranega zdravnika),
b)	delavec se ne strinja z ugotovitvami kolegija zdravnikov,
c)	organizacija, v kateri delavec dela, izraža dvom v potrdilo zdravnika —• posameznika, ki ni izbrani zdravnik.
V	primeru, da delavec ne soglaša z ugotovitvami izbranega zdravnika, ki je ugotavljal njegovo zadržanost od dela do 30 dni (oziroma do 15 ali 7 dni), se obr ne na kolegij zdravnikov, da ta ugotovi njegovo zdravstveno stanje in zadržanost od dela. Kolegij praviloma delavca pregleda, predno poda svoj izvid in mnenje, ni pa to potrebno, kadar je v zdravstveni dokumentaciji zadosti podatkov.
Če delavec ne soglaša tudi z ugotovitvami kolegija zdravnikov, prinese potrebno zdravstveno dokumentacijo (izvid, ugotovitev in mnenje) v svojo organizacijo združenega dela, da delavski svet dokončno odloči o njegovi zadržanosti od dela do 30 dni.
Kadar pa delavec ne soglaša" z ugotovitvami kolegija o začasni zadržanosti od dela nad 30 dni, o tem dokončno odloči odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti.
Tudi temeljna organizacija lahko v primeru, da dvomi v upravičenost do bolniškega staieža na osnovi potrdila zdravnika, ki ga ni izdal izbrani zdravnik, predlaga, da začasno zadržanost delavca ugotovi kolegij zdravnikov (tudi do 30 dni).
V	primeru, da delavec ne soglaša niti z odločitvijo delavskega sveta v svoji organizaciji združenega dela oziroma odbora za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti, lahko zahteva še varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela.
A. Perčič
V aprilu si lahko ogledate...
Kulturne prireditve
ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA V SEZONI 1980/81
dvorana Cerknica, petek, 10. aprila ob 19.30 dvorana Stari trg, sobota, 11. aprila ob 19.30
komedija V. P. Ratajeva: DAN ODDIHA v izvedbi dramske skupine Cerknica
FILMSKO GLEDALIŠČE — zadnja predstava v sezoni 1980/81
dvorana Cerknica, nedelja, 5. aprila ob 10. uri dvorana Stari trg, nedelja, 5. aprila ob 15. uri
Na sporedu bo eden izmed slovenskih filmov
FILMSKA VZGOJA ZA OSNOVNOŠOLSKO MLADINO
mladinski film KALA za nižje razrede — 20. in 21. aprila 1981
PODROČNA SREČANJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
dvorana Cerknica, četrtek, 23. aprila ob 16. uri gostovanje lutkovne skupine KUD Ivan Cankar Vrhnika z lutkovno igrico Svetlane Makarovič SAPRAMIŠKA dvorana Vrhnika, četrtek, 16. aprila ob 17. uri gostovanje otroške gledališke skupine OŠ Cerknica z otroško igrico NEZNALČEK
PODROČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN dvorana Cerknica, petek, 17. aprila ob 19.30
gostovanje DPD Svoboda Borovnica, dramska skupina s komedijo
VIA MALA
dvorana Borovnica, sobota, 18. aprila ob 19.30
gostovanje DS Cerknica s komedijo DAN ODDIHA
PROSLAVE IN PRIREDITVE
—	sprejem lokalne in zvezne TITOVE ŠTAFETE bo v Cerknici
v četrtek, 23. aprila od 17. ure do 18. ure
—	osrednja proslava v počastitev 27. aprila — ustanovitve OF in 1. maja — PRAZNIKA DELA bo v kulturnem domu na Rakeku
v petek, 24. aprila ob 19. uri
Filmi
2.4.	ob 19.30 — slovenska drama ISKANJA.
4.	4. ob 19.30 in 5.4. ob 16. uri — hongkongški karate film OSAMLJENI TIGER.
5.4.	ob 10. uri slovenski mladinski film KEKEC.
5.4.	ob 19.30 — angleška ljubezenska komedija SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH.
6.4.	ob 19.30 — japonska kriminalka ŠAG — ISKANJE HČERKE.
9.4.	ob 19.30 — ameriška drama LUNA.
11.4.	ob 19.30 in 12.4. ob 16. uri — angleški pustolovski film ONA ZNA BOLJE.
12.4.	ob 19.30 — ameriška kriminalka SEDMICA SEJE SMRT.
13. 4. ob 19.30 — jugoslovanska komedija PRIŠEL JE ČAS DA SPOZNAŠ LJUBEZEN.
16.4.	ob 19.30 — ameriška drama ŠAMPION.
18.4.	ob 19.30 in 19.4. ob 16. uri — ameriški film ZMAGOVALEC GRE NA VSE.
18.4.	ob 16. in 19.4. ob 19.30 — japonski karate film VELIKI BOKSAR.
20.4.	ob 19.30 — nizozemski zabavni film KASKADERJI IN RO-CKERJI.
23.4.	ob 16. uri — ameriška risanka NORČIJE RACMANA JAKE.
23.4.	ob 19.30 — ameriški western DVA SUPER POTEPUHA.
24.4.	ob 19.30 in 26.4. ob 19.30 francoski erotični film EMANUELA.
25.4.	ob 19.30 in 26.4. ob 16. uri angleška kriminalka POLNOČNI EXPRES.
27.4.	ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški western PRIHAJA JEZDEC.
30.4.	ob 19.30 — ameriška drama PEKLENSKA ČETRT.
Športne prireditve
NOGOMET
V telovadnici osnovne šole se nadaljuje trim liga v malem nogometu. Tekme so ob nedeljah od 8.30 do 14. ure.
KOŠARKA
18. aprila se začne prvenstvo kadetov, kadetinj in mladincev notranjske in sežanske regije. Tekme v Cerknici bodo ob sobotah ob 18. uri.
PLANINSTVO
PD Cerknica je znova markiralo občinsko planinsko transverzalo, ki vas vabi, da jo v teh spomladanskih dneh prehodite. Vse informacije o transverzali dobite v pisarni PD Cerknica ali pri Janezu Zakrajšku (tel. 791 256).
KEGLJANJE
5.	aprila 1981 — od 11. do 21. ure — na kegljišču v Cerknici: prvenstvo posameznikov in parov Notranjske.
II. slovenska liga v kegljanju — moški ekipno (na kegljišču v Cerknici)
Brest — Medvode	28. marca ob 16. uri
Brest — Slovan	18. aprila ob 16. uri
Brest — Novo mesto 25. aprila ob 16. uri
Športni portreti
Kot smo napovedali, predstavljamo JAKOBA SMODILO z Rakeka.
»Rojen sem v Zagrebu, kjer sem preživljal tudi svoja otroška leta in zgodnjo mladost. Po poklicu sem trgovski potnik pri podjetju EMONA — CENTRO-MERKUR LJUBLJANA.«
— Vaša športna pot?
»S športom sem se začel ukvarjati že v osnovni šoli in sicer s telovadbo pri SOKOLU. Igral sem rokomet, odbojko in namizni tenis, nastopal pa sem tudi v različnih lahkoatletskih disciplinah. V lahki atletiki sem nastopal tudi na ZLETU JLA v Beogradu leta 1946 in sicer v peteroboju. Kasneje sem se ukvarjal samo z nogometom. Aktivno sem igral v nogometnih klubih v Postojni, Novi Gorici in na Rakeku.«
— Zanimiv trenutek iz športa?
»Prav v nogometu sem doživel veliko prijetnih trenutkov. Od naj lepših bi lahko omenil otvoritev nogometnega igrišča na Rakeku in tedaj odigrano otvoritveno tekmo, ki je bila kronana z lepo igro in zmago nad takratnim prvakom ljubljanske podzveze, moštvom iz Domžal.«
— Šport danes in mladina?
»Današnji mladini so dane večje možnosti za ukvarjanje s športom kot jih je imela naša generacija. Mislim pa, da je za šport vse premalo resnega zanimanja. Izjema je zimski šport, ki je zaradi ugodnih zimskih razmer pri nas spet zbudil precej zanimanja. Menim pa, da bi morale biti nosilci za razvoj športa predvsem šole z ustreznimi strokovnimi kadri.«
— Rekreacija?
»Pri nas veliko govorimo o rekreaciji vseh delovnih ljudi, vendar na Rakeku ni organizirane stalne rekreacije. Zato~ se posamezniki na svojo pobudo sami rekreirajo po svojih možnostih.«
— Koga predlagate za predstavitev v naslednji številki?
»Za naslednji razgovor predlagam znanega nekdanjega nogometaša Mileta Nabergojja z Rakeka.«	Pripravil B. Škrlj
Tekači odlični, veleslalomisti povprečni
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SOZD SLOVENIJALES
Zadnjo soboto v februarju je LIV Postojna organiziral smučarska tekmovanja v veleslalomu in tekih za »POKAL SOZD SLOVENIJALES«. Prireditev je bila na Kaliču v ugodnih snežnih in vremenskih razmerah.
Ekipa Bresta je štela dvajset tekmovalcev in tekmovalk. S tem smo bili zastopani v vseh starostnih kategorijah veleslalomistov in tekačev pri ženskah in moških. Za uvrstitve v ekipe nam je služilo izbirno tekmovanje občinskega sindikalnega prvenstva v tekih, ki je bilo 15. februarja na Bločicah in veleslaloma, ki je bil 22. februarja na Blokah.
Po kratkem pozdravnem govoru organizatorja ter pokrovitelja iger se je ob deseti uri pričelo s tekmovanjem v veleslalomu. Osnovni namen Brestovih ekip je bil dobra skupna uvrstitev, saj je bila za osvajanje prvih mest konkurenca prehuda.
Že na začetku pa sta prijetno presenetili obe mlajši tekmovalki v veleslalomu JADRANKA JANEŽ s četrtim mestom in MARTA MODIC, ki je bila sedma. Pri moških v starostni kategoriji »C« in »B« smo kljub dobri poklicni strokovnosti zasedli mesta v zlati sredini, pri najmlajši skupini, ki je bila tudi najbolj številna, pa smo z devetim mestom STANETA ROTA med 54 tekmovalci dosegli lep uspeh.
Posebno pohvalo zaslužijo Brestovi tekači, ki so nas tudi letos prijetno presenetili. Dobro sta se uvrstili že na začetku tekov obe naši perspektivni tekmovalki, odlični pa so bili tekmovalci. DARKO OŽBOLT je bil prvi v starejši kategoriji tekmovalcev, JOŽE KODELA pa v istem razredu šesti. Največji uspeh pa so dosegli tekači v mlajši skupini, saj so osvojili vsa
tri prva mesta: RAJKO KRAŠEVEC, STANKO MIHELIČ in MIRO KUNSTEK.
V skupni uvrstitvi je v veleslalomu premočno zmagal Slovenijales — trgovina, Brest pa je zasedel solidno četrto mesto. Pri skupni uvrstitvi tekov pa smo uradno tretji, »neuradno«
Moška ekipa kegljaškega kluba BREST je končala predtekmovanje v slovenskih ligah in se uvrstila na 5. mesto v tekmovalni skupini — zahod. S tem se je uvrstila v II. slovensko ligo — zahod, v kateri so še Ajdovščina, Novo mesto, Izola, Slovan in Medvode.
Tekmovanje se je začelo 21. marca, ekipa Bresta pa je nastopila v Novem mestu.
MLADINSKA TEKMOVANJA
Tudi mladinska ekipa KK BREST ne zaostaja za člansko
pa prvi. Organizator je namreč naredil računsko napako pri seštevanju časov za teke in na našo nritožbo razveljavil razvrstitev tekaških ekip. Ta napaka naj bi bila popravljena v uradnih rezultatih tekmovanja, ki pa jih še do danes nismo prejeli.
F. Štrukelj
vrsto, saj so na ekipnem in posamičnem prvenstvu Notranjske dosegli dve prvi in eno tretje mesto.
Rezultati:
Ekipno
1.	BREST
2.	Proteus
3.	Ilirska Bistrica
4.	Logatec Posamezno
1.	JENC, Brest
2.	VOLK, Ilirska Bistrica
3.	TERZIČ, Brest
4.	MLAKAR, Proteus
5.	ŠVELC, Brest itd.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije Brest Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC.
Ureja uredniški odbor: Marta DRAGOLIČ, Vanda HACE, Ana KOGEJ, Božo LEVEC. Marta MODIC, Leopold OBLAK, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Bernarda PETRIČ, Beno ŠKERLJ, Franc TURK, Irena ZEM-LJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto:	Jože
Škrlj.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakone o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranja Izvršnega sveta SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 24. oktobre 1274)
Kegljači so v letošnji sezoni nadvse uspešni
Kegljaške novice