v.b.b.
Posamezni izvod 1.30 Sl., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124
Letnik XI.
Celovec, petek, 17. februar 1956
Štev. 7 (721)
Nikita Hruščev:
„Tudi bodoča politika SZ na načelih mirne koeksistence”
V Moskvi se je ta torek začel 20. kongres KP Sovjetske zveze, ki bo trajal verjetno nekaj več kot teden dni. Ob otvoritvi je bilo navzočih 1600 delegatov ter gostje iz raznih drugih držav, med temi tudi iz Avstrije. Le-tošnii kongres je posebnega pomena tudi zato, ker bodo na njem začrtali smernice za 6. petletko, medtem ko je prevzela SZ na zunanjepolitičnem področiu iniciativo za zbližanje med Vzhodom in Zapadom.
Največje zanimanje zlasti v svetovni javnosti pa je obstojalo za poročilo o dosedanjem delu centralnega komiteja, ki ga je podal prvi sekretar Nikita Hruščev v šest-urnem referatu. V prvem delu poročila je govoril o vprašanjih zunanje politike in dejal, da bo SZ še naprej opirala svojo zunanjo politiko na načela mirne koeksistence in vztrajala pri stvarnih možnostih za zboljšanje odnosov z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo.
Francoski ministrski predsednik nima lahkega stališča
Francoski ministrski predsednik Guy Mol-let je kmalu po prevzemu vodstva vlade odpotoval v Severno Afriko, da si na licu mesta usovari sliko o položaju, ki ga bo moral prej ali slej skušati reševati. Kratkih šest dni je preživel na ozemlju, katerega usoda dela Franciji vedno večje skrbi, in že je moral
Guy Moliet in Pierre Mendcs-France
spoznati, da problema ne bo mogoče reševati z vojaško silo, marveč le potom pogajanj.
Eden njegovih prvih ukrepov je bil, da je zamenjal prejšnjega generalnega rezidenta za Algerijo, potem je bila razširjena avtonomija v Tuneziii, trenutno pa so v Parizu franco-sko-maroška pogajanja, katerih namen je ureditev novega državnopravnega razmerja med Francijo in Marokom.
Toda Moliet pri tem svojem delu nikakor
Vedno večje razpoke v koaliciji
Odprto pismo proti zastraševanju Južnih Tirolcev
Kancler Raab povabljen v Jugoslavijo
Zvezni kancler ing. Julius Raab je spo-roč 1 na zadnji seji minis'rskega sveta, da mu je novi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji dr. Uvalič izročil povabilo jugoslovanske vlade na uradni obisk v Jugo-slavij’. Obisk je predviden že za le ošnjo pomlad in bo kancler Raab povabilo sprejel, takoj ko bo znan točni datum.
V zvezi s tem povabilom poudarjajo, da bo prišlo ob tej priložnos-j do navezave še tesnejših s ikov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Deželni glavar VVedenig v ZDA
V torek so odpotovali deželni glavarji Koroške, Štajerske in Tirolske v Združene države Amerike, kamor jih je povabila ameriška vlada. Na dunajskem letališču se je od ni'h poslovil tudi zvezni kancler Raab.
Med svojim večtedenskim š udi iškim obiskom v Ameriki bodo imeli deželni glavarji priložnost, da si ogledajo razne tamka:šnje ustanove javne uprave.
Deželnega glavarja Weder.iga zastopata, v časti njegove odso‘nos i prvi namestnik Krassnig ter deželni poslanec Ebner.
Državni interesi — raztegljiv pojm
V zadnji številki smo v članku pod tem naslovom pomotoma zapisali, da je bilo zasedanje tak ©imenovanega Znanstvenega insti uta za proučevanje vprašanja Podonavja v Salzburgu pod vods~vom graškega profesorja Matla in b:všega poslanika Horrbostla. S tem popravljamo, da je bilo omenjeno zasedanje samo pod vodstvom Hornbos la, profesor Mati pa je ’me! v tem okviru predavanje.
nezadovoljive in je odločeno zah evatl nove vol tve že v letošnji spomladi, če bi po krivdi koalicijskega partnerja sodelovanje ne bilo več mogoče. Tudi pri nadaljevanju pogajanj na začetku tega tedna nesoglasij r.iso uspeli premostiri, pred-sedn k ljudske stranke Raab pa je kategorično zavrnil možnost volitev spomladi. Nadaljnji razvoj bo v precejšnji meri odvisen tudi od rezultatov zasedanja celotnega vodilnega aparata ljudske stranke, ki se je začelo včeraj na Semmeringu in bo šele jutri zaključeno.
Ob Južni Tirolski spet ne vidijo razmer doma
2e dobrih štirinajst dni se spet pojavljajo v avs rijskem tisku, deloma na naj-bdli vidnih mest h na prvih strareh in z naslovi čez tri s'olpce vesti in krirične pripombe o zadržanju italijanskih obl as : na Južnem Tirolskem do tamošnjega prebivalstva.
Na začetku tega meseca so skoro vsi listi z ogorčenjem poročali o primeru, ko je okrajno sodišče v Br’xenu ob"od lo skoro osemdesetle no starko Grabner iz južnotirolske občine Vahrn, ker je ob popravilu svoie hiše pustila prepleskati okenske vetrnice z rdečo in belo barvo ko' so bile noprei in kot ie o marš kje na Južnem Tirolskem običai. Ženica se je morala pred sodiščem zagovarjati proti obdolžltvi, da je z uporabljanjem rdeče-hele-rdeče barve razkazovala zastavo inozemske države. Kliub vsem dokazom, da je ta obdolži ev neutemeljena ’n čeprav je celo državni pravdnik končno predlagal oprostitev, je italijanski sodnik izrekel kazen in odredil uničenje zaplenjeni okenskih vetrnic. -Nekai dni nato je APA poročala, da ie avstrrski zunanji minis er Figi zaradi te obsodbe interveniral pri pristoinih italiianskih oblasteh.
Zaradi podobnega »delikta« sta se morala pred sodiščem v Kaltern zagovarjali dva iužno irolska domačina, ker s~a pred več ko pol le~a ob priložnosti neke slovesnost’ uporabljala za osvetlienie cerkve-fiejga stolpa rd^če in belo steklo pri reflektorjih. Sodišče ju je dolžilo »min, ar -sKe demonstracije«, .a ju je zaradi • »pomanjkanja dokazov« oprostilo.
Na zasedanju dunahkega parlamenta minuli teden se je tirolski poslanec ljudske stranke prof. Gschn%zer med drugim pritoževal nad nestalnim položajem juž-notiroldrih učtebev, zlasti'pa nad tem, da i'albanska vlada iužnotirolskim vojnim inval'dom, ki so služili v nemški vojski, kliub obliubam še ne plačuje rente. Govornik ljudske stranke je postavil tudi vprašanje, ali je Italija pripravirena ohraniti nemški značaj Južne Trolske in. ali je pripravljena prista i na to, da ima Avstrija pravico, da se zavzame za Južne Tirolec.
Gotovo je umestno in tudi pogrebno, da se predstavn ki avstrijske vlade in poslanci avstriiskega parlamenta zas‘aviio za to. da bi i albanska vlada izpolnjevala Pogodbeno prevzete obveznos i do avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Avstrijski tisk se upravičeno zgraža nad Zastraševanjem južnotirolskega prebivalstva z obdolžitvami veleizdaje in smešnimi procesi zaradi uporablianja 'akih ali drugih barv in nad razpihovanjem šovinizma kot/ posledice ravnanja italijanskih oblasti. Vendar moramo tudi to pot znova ugotoviti, da v domači hiš: pogrevamo is o prizadevnost. Da se omeimo samo na podobne primere na Koroškem, Lot jih je obsojala avstrijska javnost v j^dniih 2 tednih glede Južne Tirolske. Mar . rixenški dogodek ni podoben deistvu, da bil predsednik Zveze kor. partizanov citiran k okrajnemu glavarju zaradi barv ’n trakov na. vene’h padlim partizanom. Mar ni koroška varnostna direkcija vne-r° raziskavala zlonamerno in lažnivo ovadbo, da ie predsednik Zveze slovenskih organizacij polagal na partizanske grobove vence z jugoslovanskim barva-JJ11« ne glede na to, da bi moralo biti tudi uradno znano, da v naši državi za raz-hko od Italije to niti ni z zakonom prepovedano :n sme vsak domačin in inoze-.°k sleherni poljubni priložnos' i izo-kakršno koli zastavo, razen zastave 8 kljukastim križem, kakor je te dni izrecno ugo‘©v'l ordinarij za kazensko pra-Vo na univerzi v Innsbrucku, prof. No-vaJev©vsky. In mar se ni že zgodilo, da
so varnostni organi ob zibskem š ehva-nju pazili na to, če slovenska mladina ne uporabba pri 'cm tudi trakove v državi nevarnih barvah? So morda koroške varnostne obl a s “i mrenja, da je samo *o zastraševanj, kar delajo oblasti v Brhcenu in drugod na Južnem Tirolskem?
Poslanec ljudske stranke prof. Gschnit-zer ob svoj; kritiki i alijanske vlade zaradi neizplačevanja rente južnotirolsk:m voinim invalidom, ki so služili v nemški vojski, pozablja, da naša država odreka slovensk m izseljencem na Koroykem zakonito predpisano prijaorniško odškodnino. čeprav jih jc nacizem z nasiljem odvedel v tuiino in jih strpal v zastražena •aborišča. Prizadevni zagovornik izpolnjevanj pogodbenih obveznosti na Južnem Tirolskem je pri razlaganju člena 7 avstrijske državne pogodbe zelo spreden, zato pa tem manj načelen, v zamegleva-
Opozoril pa je, da ne bi smeli biti pretirano samozavestni in brezskrbni glede morebitnega napada s strani kapitalističnih sil in poudaril, da bo zato storjeno vse, da se bosta po-iačali vojska in obrambna zmogljivost države.
Govoreč o vprašanjih notranje politike se je Hruščev zavzemal za dvig industrije in kmetijstva, katerim je treba dati nov polet. Treba pa je stremeti k novemu cilju: uvedbi sedemurnega dne in petdnevnega delovnega tedna, kar da bodo vsaj deloma dosegli v Sovjetski zvezi že leta 1957. Prav tako bodo po izjavi Hruščeva zvišane pokojnine, kakor se bo življenjska raven sovjetskega človeka dvignila na splošno.
O nalogah v zvezi s šesto petletko bo na kongresu govoril ministrski predsednik Maršal Bulganin, za zaključek pa bodo volitve novega centralnega komiteja.
Južnotirolski poslanec v italijanskem parlamentu dr. Guggenberg je v južnoti-rolskem listu »Dolorni en« objavil odprto p’smo na italijanskega ministrskega predsednika Segnija in ga opozoril na na-
nju vprašanja z »argumenti«, ki so stari že nekaj dese letij, a se jih šovimsti in ljudie z dvojno moralo še danes zelo radi poslužujeio, če je govora o koroških Slovencih. Tudi mi smo mnenja, da ie nezakonito in krivično, kar si dovoljujejo italijanska sodišča v odnosu do svojih državljanov avstrijske narodnosti. Toda, mar je to zakonito in pravično, kar počenjajo sod:šča na Koroškem, ko v nasprotju z določili državne pogodbe ne priznavajo slovenščine ko‘ uradnega jezika?
To in, še marsikaj, kar se dogaja pred domačim pragom, nedvomno zmanjšuje vrednost, zlasti pa moralno uprav’čenost zagovariania pravice vsem tistim, ki jim je pravičnost in zakonito*' na domačih tleh nepoznana beseda in ki doma prak-t ciraio prav to, kar drugim ogorčeno oponašajo.
raščajoče zastraševanje južnotirolskega prebivalstva in na ‘O, da bi to stanje, če bi ‘rajalo naprej, privedlo do nevzdržnega. položaja, ki bi zaradi medsebojnega nezaupanja onemogočil vsako stvarno razpravljanje o še ne rešenih vprašanjih Južne Tirolske. V odprtem pismu je v zvezi z obtožbo veleizdajstva, ki jo je vložilo državno pravdništvo v Bozenu proi južnotirolskim poslancem, ker so se zatekli za pomoč k avstrijski vladi, tudi poudaril, da smatrajo južnotirolstki poslanci, da so v jx>lni meri in brez vsakega pridržka upravičeni, da se v svoji borbi za izpolnitev Pariške pogodbe o iužno1-tirolski avonomiji obračajo tudi na avstrijsko vlado. Mednarodni značaj tie pogodbe nalaga zastopnikom Južnih Tirolcev v gotovih pogojih celo dolžnost, da se s svojimi pritožbami in upravičenimi zalvevami glede izvajanja pogodbe obračajo na oba pogodbena partnerja. Vsem poskusom zastraševanja pa se bodo južnotirolski poslanci — tako je rečeno v odprtem pismu Segniju — z vsemi sredstvi zoperstavili.
nima lahkega stališča, kajti vsak ukrep, ki bi bil morda podoben popustljivosti, naleti na odločen odpor pri desničarskih nacionalistih te? pri francoskih naseljencih v Severni Afriki medtem ko mora v nasprotnem primeru računati s ponavljajočimi se nemiri, s katerimi domačini zahtevajo zase enakopravnost in svobodo. Prav tako pa se kažejo tudi prve težave v okviru koalicije same in iz-gleda, da sodelovanje z Mendes-Francejem ne poteka vedno v najboljšem redu.
V notranjepolitičnem razvoju prihaja po sklenitvi državne pogodbe do vedno večjih nasprotij v koalicijski politiki obeh odloč lnih vladnih s rank. Ob vrsti gospodarskih in socialnopolitičnih vprašanj so se v zadnjih tednih ta nasprotja tako zaostrila, da je dejansko komaj še mogoče go vori‘i o sodelovanju in da je koal ciia prak ično samo še na papirju. Predsedstvo socialistične stranke je konec tedna označila rezultate dosedanjih pogajanj s predstavniki ljudske stranke za premostitev obstoječih nasprorstev kot

Sudmarka v pravi luči
V zadr.j" številki našega lista smo poročali, da koroška varnostna direkcija ne najde razloga za ukrepe pro i »Koroškemu šolskemu društvu Siidmark«, čeprav dejavnost te organizaciie nikakor ni v skladu z določili člena 7 Državne pogodbe in b jo morala društvena oblast zato rudi prepoveda i. Za kakšno organizacijo pa pri Siidmark i dejansko gre, je razvidno tudi iz nadedn'ih ugotov'ev, ki jih v prevodu ponatiskujemo iz razprave dr. Er:cha Kornerja, kateri v daljši razpravi pod naslovom »Obs oja neonacistična nevarnost?« v mesečni reviii »D e osterreichische Nation« piše med drugim:
»Koroško šolsko društvo Siidmark«
Kot odcepek od graškega »Alpenlandi-scher Kuburverband« je b’lo 19. maja 1955 v Celovcu ustanovljeno posebno »Koroško šolsko društvo Siidmark«. Društvo hoče — kakor je razvidno iz niego-ve prve objave za tisk — »nadaljevati s tradicijo prejšnjega .Nemškega šolskega društva Siidmark’« in tudi »čuvati pravice domovni zvestega prebivalstva-«
»Domovini zvest« v nemško-nacional-nem žargonu — nanašajoč se na Koroško — ne pomeni nič drugega kot nemško-nacionalno in protislovensko. Na južnem Koroškem je naseljena še vedno znatna slovenska narodnostna skupina, ki je bila v času nemške zasedbe težko zat ra-na, delno (s pomočjo ljudi od Schulve-reina) celo izseljena. Z veliko spretnos jo in pristno avstrijsko toleranco je uspelo sedanjemu deželnemu glavarju Ferdinandu Wedenigu zločine nacist čne »narodnostne poli ike« zopet popraviti ter avstrijske in slovenske Korošce privesti do mirnega sožitja v nedeljeni Koroški.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Velesejem v Leipzigu
Na velesejmu v Leipzigu, ki ga bodo odprli 26. februarja, bo sodelovalo 9.500 razstavljalcev iz 39 držav. Na velesejmu bodo letos prvič sodelovala tudi podjetja iz Finske, Jugoslavije, Paragvaja, Sudana in Sirije. Od nemških podjetij bos'a tokra' prvič razstavljali tudi tovarna Krupp iz Essena in avtomobilska tovarna Daimler Benz.
Kitajska je lani povečala izvoz
Kitajska trgovina z zapadnimi, azijskimi in afriškimi državami se je lani povečala v primerjavi z letom 1954 za 25 odstotkov, trgovina z vzhodnoevropskimi državami pa za 30 odst otkov. Okrog 90 odstotkov lanskega uvoza LR Kitaiske tvorijo industrijska in kmetijska oprema ter razni drugi s“roji, izvoz pa je obsegal industrijsko opremo, šivalne stroje, bombažne izdelke, kovine in ro opapir.
Sovjetsko-romunska trgovinska izmenjava
V	Moskvi so pred nekaj dnevi podpisali sovjetsko-romunski sporazum o trgovinski izmenjavi za leto 1956. Sovjetska zveza bo izvažala bombaž, kov nske izdelke, industrijsko opremo in podobno, Romunija pa pe rolej, ribiške ladje, meso in drugo blago, s katerim je oskrbovala Sovjetsko zvezo tudi že v preteklih letih.
Jugoslovansko-češki gospodarski sporazumi
V	Pragi so koncem pre eklega tedna podpisali vrsto jugoslovan-s-ko-čeških gospodarskih sporazumov, ki urejajo pereča imovinska in finančna vprašanja med obema deželama, nadalje vprašanja češkoslovaških investicijskih in blagovnih kreditov, ki jih je češkoslovaška vlada dala Jugoslaviji, ter končno še vprašanja o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in ČSR.
Ali se naj dovoli, da bo to dovolj težavno doseženo zagotovi ev in pomiritev Korovke južne meje ponovno lahko 'or-ped ralo neko »Koroško šolsko d"uštvo Siidmark«? Kako teme vezi obstoiaio med različnimi »remško usmerjenim’ društvi«, se vid' tudi pri »Koroškem šo’skem dru-š vu Siidmark«, katerega orededmk je obenem tudi okrožni vod:a »Avstrijske telovadne zveze«. Kot poslovodja dehre neki gosood Alos Kaplane-. On ie tudi poslovodia koncem leta 1955 v C.e'ovcu ustanovljenega »Karn ner Abwehrkamp-ferbunda«, izrazito enostransko n^mško-nacionalne org?n’zac'ie. Ker je članstvo naravno pri veh druš'vih isto. so bile te nove us anovltve izvedene venemo zgolj iz taktičnih razlogov. Čim več razFčmh društvic neko oeticito ali orom-mo pismo podpiše, s tol!ko večjim š evilom pr'Va-šev se potem lahko ustvarja neresničen videz.
Nerazumli’vo ie, kako je moglo notranje ministrstvo dopusti i tako ponovno ustanovitev in orezren pomisleke, ki jih je izrazil koroški deželni glavar.
Resnične zaščitne naloge Avs rije
Nma Avstrja ne potrebuje noben:h »šolsk’h« ali »zaščitnih d"uš-ev«, k' zmorem našo republiko vMen le z nemško-racionalmmi predrodki| Skrb za ohranitev avstr iške narodnos i na Južnem Ti-ro’skem ie stvar naše vlade, ki v tem primeru lahko računa s celotnim na.rodom. G'ede izgnanih Volksosterre’cher in Vo’ksdentsche ;e b-atdc' pomoč možna go ovo le v odločni podpori pri ustanovitvi nove rraine eks’s'ence. ne pa v nem-ško-nacionalnih frazah in brezsmiselnem kr:če,n:u po maščevan:u. Kar zadeva eksi-sterco in razvoj nauh tujejezičnih narodnost nh skupin, vsee-o če gre za Slovence na južnem Koroškem, za Hrvate in Madžare na Gradiščanskem ali Čehe na Dunaju, ogrožajo le- e našo republiko neprimerno manj ko- ponovno nastala nem-ško-n?eionalna zašč’tna društva. Najvažnejša zaščitna naloga nove Avstrije je torej go ovo odstranitev nemško-nacional-nega zlega duha iz vseh naš h šol, uradov in društev!
Nova dravska elektrarna v Sloveniji
K dosedanjim vodnim elektrarnam na Dravi v Sloveniji — v Dravogradu, Vuzenici, Fali in na Mariborskem o oku — je pr'čel te dni poskusno obratovati prvi agregat nove hidroelektrarne v Vuhredu. To je najmočnejša elektrarna na Dravi in bo dajala le no 300 milijonov kilovatnih ur električne energ’je.
Elektrarna v Vuhredu je prva na Dravi, ki je delo izključno domačih strokovnjakov in industrije, zgrajena pa je bila v zelo kratkem času — v nekaj več kot (jveh letih.
Računajo, da bo druga turb’na stekla najkasneje letos septembra. V novo elektrarno so doslej vgradili okoli 80.000 kubičnih metrov be ona in 1.400 ton be'onskega železa, izkopali in prepeljali pa so nad 170.000 kub čnih metrov zemlje in kamenja.
Kljub obratovaniu nove elektrarne v Vuhredu pa je s*anje v preskrbi z elektriko v Sloveniji zelo težavno. Zaradi mraza so reke močno upadle in Drava vsa leta po vojni še ni
imela tako malo vode kot letos. Zaradi tega so v Sloveniji odredili strogo varčevanje s tokom in nekatere -ovarne in podjetja začasno ne bodo mogla delati.
Slovenija povečala izvoz blaga
Slovenija je dosegla lani doslej največii izvoz blaga na tuja tržšča. Skupna vrednost izvoženega blaga v letu 1955 je dosegla 13 milijard in 900 milijonov dinarjev.
Med največie odjemalce blaga iz Slovenije sodita Italija in Avstrija, pa tudi Zahodna Nemčija in Švica sta pomembna kupca slovenskih proizvodov. V trgovini z Avstriio so slovenska podje ja lani zaznamovala pov'šanje izvoza za dobrih
700 milijonov dinarjev in je vrednost iz Slovenije v Avstriio izvoženega blaga dosegla vsoto 1 milijarde :n 876 milijonov dinarjev.
Pri izvozu blaga iz Slovenije s a tudi lani prevladovala les in barvasta metalur-g‘ja. Zlasti je narasel izvoz barvastih kovin, med njimi predvsem aluminija, po ka'erem je veliko povpraševanje. Pa tudi izdelki lesne industrje zavzemajo vidno mesto.
V Sibiriji bodo zgradili močno industrijo
Sovjetski tisk objavlja nove načr e za razvoj industrije v S biriji in v območjih Centralne Azije. Sovje'ski strokovnjaki so izjavili, da bodo največ pozor nos: i pri izgradnji posvetili razvoiu Kazakstana ter območju zahodno od Bajkalskega jezera. Na teh področjih so našli velika nahajališča železa, premoga in drugih surovin. V tej zvezi je sovjetski list »Izvestja« zapisal. da bodo sredstva, ki jih bodo investirali v to območje, večja, kakor sred-
stva, ki so j‘h inves irali v 38 letih izgradnje v vsej državi. Gradbeni načrti predvidevalo zgraditev tovarn za tovorne avtomobile, 'rak tor je, dizelove lokomotive in za izdelovanje naprav za rudnike in plavže. V Irkutsku bodo zgradili največjo sovjetsko tovarno aluminija, ki bo uporabljala električno energ io dveh naivečjih elekrarn na svetu. Ti dve centrali bosta proizvajali 3,200.000 kilovatnih ur električne energije.
Dusseldorf. — Izgleda, da v CDU-FDP-jevski koaliciji v Zapadni Nemčiji ni več vse v redu. kajti z raznih za-padnonemških dežel pr hajajo ves i o nesoglasjih,^ ki se pojavljajo predvsem glede vprašanj notran:e poUtike. Opozicija FDP proti Adenauerjev’ CDU prihaja posebno odkrito do izraza v Nordrhe:n-Wes'falen, kier nameravajo skuono s socialisti doseči odsroo CDU-jevskega min’s rskega predsednika.
Dunaj. — Zadnii petek je prbpel na Dunai novi izraelski generalni konzul Ben Tsur, ki je bil doslei v izraelskem zuraniem ministrstvu vodla oddelka za vzhodnoevropska vprašanja.
Mndrd. — Med špansko šmdentsko .mlad:no se v zadnjem času poiavlja precejšen od nor proti ukrepom vlade, ki onemogočajo svobodno študira n ie. Pri protes nih zbo^ovaniih je poboja aretirala večje število šrudentov. vlada pa ie za tri mesece ukinila določila us a ve, k’ jamčiio svobodo g:banja, ter napovedala najostreiše ukrepe proti vsakemu, ki bi povzročal nemire. Borba španskih študentov pa vzbuja zanimanje rudi izven države in Izražajo študen ie razn:h dežel svojo solidarnost s špansk’mi kolegi.
Albama. — V nekaterih ameriških deželah zavzema rama diskriminacija vedno večji obseg. Posebno v Alabami je dosegla v zadmrm č?su v:šek in so r.a univerz’ izključili neko šmdentko-črnko. Razne evropske dežele so iz-klinčeni š'udentki ponudile brezplačno študiranie na svoiih univerzah ?n tako odgovorile vsem tist’m. ki so s svojo rasno diskriminacijo sramota za 20. stc^ let je.
Rio de Tanel.ro. — Brazilski predsednik Kubiček je podo’sal poseben zakon, s katerim ie bilo ukmieno obsedno s anje, ki ie bilo uvedeno dne 25. novembra 1955.
Zurich. — Šv’carska vlada je odklonila povabilo, da bi Švica vstopila v Evropski sve\ Svojo odklonitev u'eme-ljuie vlada s tem, da ie Evropski svet povezan s Severnoatlanrskim obrambnim pak'om in bi torej vs op v tako organizacijo ne soglaša! z nevtralnostjo Švice.
New Delhi. — Indijski ministrski predsednik Nehru je izrazil mnenje, da tako imenovani Bagdadski pakt ogroža varnos' Indiie in da je izzval razne zapletliaie na Bl žniem vzhodu. Zbiranje vojaških sil na indijskih mejah bistveno dviga zaskrbljenost Indije in bo prej ali slej vplivalo tudi na indijsko oborožitev.
Bruselj. — Zunanji ministri šestih zapadnoevropskih držav so se na svojem nedavnem posvrovar.ju odločili, da bo treba ustanoviti posebno evropsko organizacijo za atomsko sodelovanje, katere namen bo razvoj znanstvenega raziskovanja in izmenjave podatkov o a'omski energiji ipd. Francoski zunanji min’ster Pineau je s tem v zvezi izrazil posebno francosko željo, da bi bila ta organizacija (pod imenom Euratom) posvečena miroljubni uporabi atomske energije.
Sofija. — V Bolgariji so bile pred dnevi volitve v krajevne liudskc odbore in ljudska sodišča. Izvoljenih je bilo 59.000 odbornikov, 254 sodnikov in 12.700 sodnikov-porotnikov.
Kairo. — Predsednik jordanske vlade je vabil svoje kolege v osalih arabskih deželah na sestanek, na katerem bi razpravljali o odnosih med arabskimi državami in Izraelom. Medtem ko so vsi ostali predsedniki arabskih dežel pristali na povabilo, ga je predsedn’k egiptske vlade Naser odklonil, ker da se ne bi hotel sreča-i z iraškim premi-erom Nuri Saidom, ker Eg’pc nasprotuje politiki iraških voditeljev.
Malta. — V soboto in nedeljo je bil na Mal i plebisc:t, pri katerem je prebivalstvo odločalo o tem, ali naj bo Malta vključena v britansko skupnost narodov. Iz;d plebiscita je pokazal, da se je nad dve tre jini volilnih upravičencev izreklo za tesnejšo povezavo z Veliko Britanijo.

Ob- Al&LehiLei Ofjein&imz mwtL
Heinrich Heine, eden najpomembnejših nemških pein kov. se je rodil leta 1793 v ž:dovski družini v Diisseldorfu. Oče ga je namenil za trgovino, a Heine je že od rane mladosti naprej čutil nagnie-nte k literaturi. Tudi njegova mati je bila liubitehica li'erature, kar je vohvalo na sina. Z dese im’ led se je ravdušil za Napoleona, ker je razb:i’l tedanji fevdalni red in ker ie uvel ia vil načelo civilne enakopravnosti med Židi :n kristjani.
Po maturi ga ie oče zaposl'1 pri nekem trgovskem podjetju v Frankfurtu. Kasneje cel oj r-am us anovi neko trgovsko pod-jetie, ki pa klavrno propade. Prav tako žalostno propade nievova prva ljubezen do sestrične Amalije, ki mu je navd:hn’-la pesmi, objavljene kasneje v »Knjigi pesmi.«
S pomočlp strica ie š'udiral tri le'a pravo ra fakulteti. Namesto pravu pa se je posvečal l’tera juri. Kot revolucionar se ie sprl z, nekim študentom na fakulteti, zaradi česar ie moral vseučilišče zapustiti. Odšri ie v Berlin, kier ie kar mrgolelo razFčnih li erarnih krožkov. Od tu ga je njegova nem’rna, revolucionarna narava — predvsem zaradi političnega preeania-nia — ponesla v Anglijo, nato v Itabio m končno v Pariz, kier je os'al kot politični begurec do svoje smrti, ki ie le'a 1856 z!om’la nieeovega unornega duha, potem ko ra ie bolezen priklenila na po-stebo za ceh‘h 8 let.
_ Heine je edinstven oo:av v nenrik’ poeziji, zato je imel tudi tolika fanatičnih
nasprotnikov. Njegov pesniški svet se je Porodil iz nemške čustvenosti in romantičnosti, židovskega umskega realizma in francoske duhovi osti v razdobju zmagovitega napoleonskega pohoda idej francoske meščanske revoIuc'je — svobode, enakosti, bratstva. Heine ni bil samo pesnik, marveč tudi dramatik, publicist in novinar *er literarn:, politični in umetnostni krink. Njegovo umetmško osebnost moremo smavati za geniia »Mlade Nemčije«, okrog katere so se zbrali mladi revolucionarni duhovi.
Heine je bil zelo plodovit pesnik. Izšle so številne njegove pesniške zbirke, po o-P si, literarne kritike in literarne zgodovine ipd. Po njegovi smrti so izšle leta 1869 »Zadnje pesmi inf misli«, le'a 1884 Pa »Spomini«.
Heine tud’ po smrti ni imel miru. Borba med njegovimi zagovormki in na-sprotriki se je nadaljevala. Kljub temu, da je bil Heine iskren nemški domolmb, k’ ga ie v tuiini stalno mučilo domotožje, je vsak načr' postavitve spomemka povzroči hude spore. Med njegovimi nasprotniki se je znašel tudi neki literat Bartels, ki si je v svojem žolčnem sovra- * 6
ZBIRKA PESMI zn mešani in moški zbor, I. zvezek. Glasbena mat’ca v Trstu.
Glasbena ma icn v Trstu, ki je že pred 35 leti izdala zbirko pesmi za svoie zbore, zdaj nadaljuje 'o svojo tradiebo s prvim zvezkom »Zbirke pesmi za mešani in moški zbor«. V ta zvezek je b:lo sprejetih 21 oesmi (od tega 15 za mešani in
6 za mo“ki zbor), ki so j h uglasbii primorski skladatelji na besed lo raznih pesnikov, med niimi *udi Otona Župančiča, Srečka Kosovela, Simona Gregorčiča, Dragotina Ke“teja in drugih.
Zb’tka je uredil prof. Vasilij Mirk, ki je tudi sam prispeval dve pesmi. Poleg niega so zastopani znani primorski skladat el ii starejše generacije, na primer že pokojna Fran Venturini in V:nko Vodopivec, prav tako pa* “udi mladi ustvarjalci. med katerimi verjetno največ obeta Pavle Merku.
Tržaška Glasbena Matica ima v svojem programu poleg zborovskih pesmi 'udi izdajo drugih skladb, tako za razna glasbila, samospeve in podobno. Žele“i bi bilo, da bi tržaški Slovenci svoje načrte lahko tud uresničevali in tako uspešno nadaljevali delo, ki so ga započeli s prvim zvezkom »Zbirke pesmi«, kateremu je urednik napisal na po' naslednje besede: Zbirka naj ustreza, kolikor mogoče širšim poTebam, torej preprost m pevcem in naprednejšim, pri čemer ni treba, izgubit: iz vida umetniško vrednost posameznih skladb. Prav oa je obenem, da tudi naiskromnejši dobijo vsaj nekaj vpogleda v našo zahtevnejšo ustvarjalnost. Upamo namreč, da se bodo prav ob proučevanju takih del le ogreli tudi za novejšo glasbo in vzbujali ljubezen do nje
š“vu do He neia naprti celo nehvaležni napor, da je objavil knjigo, v ka eri je hotel dokazati, da Heine sploh ni bil pesnik.
He'ne je poleg Goetheia dosegel vrh nemškega pesništva in ie še d*res uč:telj neš'e' h oporkov in piša eliev širom sveta. Števdni slovenski nesniki in literati so prevajali njegova dela v slovenščino
tudi pri svoi h pevcih. To pa je tudi naša iskrera žeFa! Skrbed moramo vsi sW.no za napredek. Nai tudi vri zborovodje in pevski zbori upeš eva:o, da zaostaja tisti, ki ostane vedno na istem mestu.
*
Zbirko pesmi lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga«, Celovec, WidGn-gasse 15. Posamezni zvezek stane 22 šilingov.
Več zelenjave — več zdravja
Zveza zad-mžric LR Slovenile je v založbi »Kmečke knlige« izdala kniigo »Več zeleniave — več zdravia«, ki so jo ses“ayili dr. Damrina Bebler, Andrej Škulj, Peoika Levstek in Marca Kramberger, Knjiga obsega 'ri dele (orvi del obravnava teorijo o zdravi prebrani, v kateri mora biti dovolj vitam‘nov in rudninskih sinovi, ki jih ie naiveč v zelenjavi in sadju; v drncem delu je opisan vrt, kako s’ ga uredimo, kaj na njem lahko pridelamo, kdai sejemo nosamezno zele-nia,vo “er kdaj jo uporabi ramo; v tre iem delu pa spoznamo razne načine pripravlja n ia zelemave) in prinaša o zdravi ter redilni prehrani vse, kar je treba o tem vedeti.
Skoraj polovico knjige poln’jo nasveti za uredi ev domačega vrta in ie v kra“ki in vendar lahko razumFivi obliki govora o vseh podrobnostih, ki r’h je pri tem treba upoštevati, če hočemo pos“aviti naše vr rJarienje na pravilno ter donosno podlago. Za vsako vrsto povrtnin je v kniigi odmerjen poseben pros“or, iz preglednih razpredelnic pa razberemo množino potrebnega semera ali s^dik, čas in kraj setve in razdaljo saditve, čas in množino pridelka ter podrobne nasve e za oskrbo. Prav tako obsežno ie poglavje o prjoravlianju zelenjavnih jedi, kateremu sledijo navodila za konserviranje zelenjave.
V lažje razumevanje je kniisra oprem-Ijera še s š'evin:mi tekstnimi ilustraciia-mi in ie go ovo. da bo kot priročnik, ki vsebuje vse, kar ie v zvezi z vrtnarstvom in zdravo prehrano, dobra ooora predvsem našim kmečkim gospodinjam.
*
Naročajte slovenske kniige in časopise v Naši knjigi, Celovec, Wulfengasse 15.
Letošnji knjižni dar SPZ
Koledar slovanska Koroške 1956 ............................. 10	šil.
Vladimir Kokole: Dežela sveta................................10	„
Anton Ingolič: Deček z dvema imenoma.......................5
Vekoslav Kaleh: Čudoviti prah ................................5
Ivan Potrč: Zločin............................................5	„
Celotna zbirka samo..........................................25	„
Knjige lahko kupite v knjigarni „Naša knjiga” Celovec, Wulfengasse 15
NOVE KNJIGE
Napredni tisk ameriških Slovencev
Na tem mestu smo pred nedavnim seznanili naše bralce z razgibaro kuburno-Prosvetno delavnostjo slovenskih izseljencev v Ameriki. Koncerri pevskih zborov ‘n raznih glasbenih orkestrov, gledališki nastopi in druge kultumo-prcvsvetne priredi've pa r.iso ed na vez, ki priteguie in druži Slovence v tujini in jim pomaga Soii j in ohranjati materinsk’ jezik in -živ *tik z rodno domovino izseljencev in njihove mladine. Prav takšno, če ne morda rj večjo vlogo odigrava med ameriškimi ^‘Ovenci tudi njihov napredni tisk. O tem Posredujemo, našim bralcem nekaj zani-mivih podatkov, ki jih povzemamo po *cstavku v leošnit ianuarski številki "Redne grude«, glasila Slovenske izseljence matice v Liubljani.
Periodični tisk ameriških Slovencev je e o> star že 65 let. V tem času so ameri-.' Slovenc’ izda vali že okrog 85 različ-n’n lis ov. Seveda je bilo med remi mno-K° poskusov in ponesrečenih izdaj, bili pa f? me5^ njimi tud’ številni pomembni listi, . 1 sc< imeli velik vpliv na miselnost in delavnost ameriških Slovencev.
Prvi l sf ameriških Slovencev je bil * 'neriski Slovenec«. Prvič je izšel 3. sep-embra 1891 in ie izhaial neprenehoma nana 55 le“; vse do* I. 1946. Minul' mesec je poreklo 50 let, odkar je pričel izha-
jati v Ch’cagu ameriški socialistični list »Proletarec«, ki je dolgih 46 let bodril in učil slovensko in. jugoslovansko delavs vo v Ameriki ter ga vzgašal k socialistični miselnosti. Daši ne izhaja, več, so njegovi sledovi med amerišk mi Slovenci še sveži in dobro cpazliivi. Petindvajset let ga ie zvesto spremljal “udi »Majski glas«, ki je izhajal vsako leto ob prazniku Prvega maja. Tudi »Glas svobode«, k; je izhajal 27 let (od: 1902 do 1928). je bil vseskozi svobodomiselne in napredne smeri. Dobro urejevana revija socialis“lčne vsebine je bil od 1. 1937 do 1943 »Cankariev gla-snrk«. »Slovenija« in »Delavska Slovenija« sta izhajali od 1914 do 1926 v Mil-waukeeiu, »Svobodh« pa od 1929 do 1935 v Berwynu.
Sedaj izhaja v Ameriki skoro poldrug ducat slovenskih listov
V Chicagu izhaia dnevnik »Prosve-' a« že 48. leto. Kot dnevnik :ma naklado 6.000 izvodov, cb sredah pa izhaja tedenska izdaia kc~ glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu, naj-večie organizacije ameriških Slovencev: ta tedenska, izdaia, pa ima naklado 32 000 izvodov. Število* naročnikov l‘sra kliub umiranju s“arih, slovenščine veščih rojakov ne pada, marveč os aja zaradi uspešnih kampanj za nove naročnike na isti
v šini. List ima staro socialistično tradicijo, ki jo zvesto varujejo vsi njegovi uredniki; naklonien je novi Jugoslaviji ter rad obiavlja tudi dopise iz Slovenije.
Drugi napredni dnevnik je »Enakopravnost«, ki tudi že 40 let poučuje in obvešča predvsem clevelandske Slovence. Ta list izhaja, petkrat tedensko In ga izdaia Ameriško-jugoiavanska riskovna dmžba, posebno priliubFen pa je med1 Slovenci v državi Ohio. Lis u je pridružena tudi stran Progresivn h Slovenk. Tudi »Enakopravno«'« se zavzema za novo Jugoslavijo ter rada objavlja dopise o dogodkih v Slovenili. Zaradi razumljivih finančnih težkoč, ki jih povzroča med drugim tudi odmiranje starejših roiakov, zagovarja lis' že dali časa združitev »Prosvete«, »Enakopravnost« in »Glasa naroda« v enoten skupni dnevnik ameriških Slovencev. Zadeva pa še n: dozorela, zlasti ker je žeba clevelandskih Slovencev, da bi skupni list izhajal v Clevelandu in da b: se tiskal v njihovi riskam*.
NaVarejši zdaj izhaiajoči slovenski list v Ameriki pa je »Glas naroda« v New Yorku, ki izhaja sedaj dvakrat tedensko. Izhaiati je začel 23. septembra 1893 in je naistarejši zdai izhajajoči slovenski lis , sploh. Leta 1954 ga je rešila pred us“avitvijo znana slovenska pesnica ih novinarka Anna P. Krasna, ki list že leto dni uspešno ureja, krmari in mu go-
(Gradnik, Župančič i. dr.). Poslovenjene Heinejeve pesmi pa so tudi uglasbene.
Njegova pranečak‘nja Slovenka prof. Ada Hayi"e je v zadnjih š irih le'ih obdelala celotnega Heineja. Njena razprava je zelo zanim va, ker Slovence seznanja podrobneie s kranjsko vejo rodu Heine. Dočim je hannoverska veja rodu He:ne že izumrla, živijo na Kranjskem še sorodniki velikega nemškega pesnika. Kranjska veja je dala nekaj pomembnih slovenskih
Heinrich Heine
kulturnih delavcev. Ada Hayne predvsem navaja svoja dva prastrica Antora in Jožeta Havneja, ki sta bila po pol bratranca s Heinejem.
Prof. Ada Havne se je odločila, da bo v obširnem, več ko“ sto pol obsegaiočem spisu očrtala Slovencem lik vel kega pesnika in njegovega rodu ter jim hkrati podala poleg mnogih niegovih pesmi tudi vsebinski pregled celotne njegove proze, k: je bila v slovenščino le malo prevajana. Pri tem ie profesorica želela, da bi v tem spisu ohranila za bodočnosr rodbinske spomine, poročila in izročila, ki so o oesnku in hafnoverski veji živeli v kranjskem odganjku rodu Hayne.
Heinrich Heine:
(Ohildz 'JCmmld,
Barka čvrsta — črna krsta — mračno jadra čez vode.
Vsi zastr' i >‘n ootr‘i v nji pogrebniki sede.
Pesnik mrtev, nem, otopel bledi obraz mu je razkrit; pogled mirni v neizmerni gleda še nebeški svit.
Iz globine krik prerine se rusalki obupa poln, in valovi v vedno rovi tožbi treskajo ob čoln.
Poslovenil Oton Župančič
spodari ter si pridobiva poleg dosedanjih tudi nove prijatelje in bralce. Tudi »Glas naroda« se zavzema za š aro domovino in objavlja mnogo novic, dopisov in gradiva o razvoju Slovenje. (Z veseljem opar-žarno, da izdajateljica in* urednica tudi večkrat kaj najde in ponatisne iz našega Slovenskega vestnika. — Op. ured.)
V Clevelandu izhaja že 32. leto glasilo Ameriške bratske zveze iz Denvera. Sedaj se IV imenuje »New Era« in izhaja od 1. 1954 dvakrat mesečno, 'iskan je delno v angleščini, notranje strani pa imajo staro ime »Nova doba« in tudi slovensko vseh’no s poročili o Sloveniji, ka-tere razvoj lis' redno zasleduje.
Mladinsko glasilo Slovenske narodne podporne jednote »The Volče of You“h« — prej »Mladinski list« ima v glavnem grad:vo v angleščini, ker ie ta za mladino, ki dorašča med ameriškim živliem, pač najbolj razumljiva, piše pa tudi o stari domovini slovenskih izseljencev. V Clevelandu izhaja še glasilo Slovenske ženske zveze ko' mesečnik pod imenom »Zaria« ter v 'Vem mestu »Glas SDZ«, glasilo Slovenske dobrodelne zveze, ki izhaja od leta 1939.
Ta pregled kaže, da je napredni tisk! Slovencev v ZDA dobro razvit in da predstavlja čini elja, ki ga v njihovem življenju in javnem udejstvovanju ni mogoče prezreti.

Težka prometna nesreča v bližini Brnce
Tržaška cesta, k' jo po v*ej pravici lahko imenujemo »cesta smr“i«, je pretekli petek spe: zahtevala tri smrtne žrtve.
Bilo je 10. februarja okrog sedmih zve-
Razne vesti iz Koroške
Iz Železne Kaple poročajo, da ie reka Lepena zaradi močne zaledenelosti s o-pila preko bregov in se razlila po sosednih travnikih. Na nekem nevarnem ovinku pa je reka preplav la ‘udi ces“o, ki pelje iz Železne Kaple proti Beli. Ta del ceste je močno poledenel in marsikateri av ornob'1 je že zaneslo na kake pol metra niž'e ležečo stezo. Cesto je treba nujno hi ro r>oprav’“i. če ne. bo na tem mes u še pr šlo do kake večje nesreče.
Izredno živahno je bilo pri nas v predpustnem in pusrnem času, tako nam pišejo iz Žitnre vesi. Vsepovsod v našem kraju so b le zabave, ki so silile mlado in š aro, da se še izpleše preden se prične dolgi post. Kar tri dni zapored smo plesali; enkrat v Podnogradih, nato v Ži ari vesi in na Bregu.
Posebno živahno pa je bilo v ponedeljek v gostilni pri M:k!avcu, kjer smo obhajal’ tako težko pričakovano poroko. Husar Albin, kmečki s:n iz Gabrij, se je naveličal samevati, zato si ie izbral za sopotnico v nadaljnjem žvljenju mlado Clko Križe iz Sele. Vse najboljše želmo mladoporočencema na novi življenjski poti.
V Podkraju, občina Bela je zmrznil 74 letni Simon Ročn’k. Ob 4 uri ponoči se je vrnla gospodinja Ana Apovnik domov s pustvovan iške zabave. Ko pa je prišla pred domači prag je tam našla ležečega v snegu starega Ročnika, ki pri njej stanuje. S pomočjo sosede ga je odnesla na posteljo in pokFcala zdravnika, ki pa je ugo ovil samo še smr“ zaradi zmrznjenja. Ker se je v n:egovi bližini nahajala s“eklen‘ca z alkoholom, domnevajo, da je bil Ročnik pijan in ker ni mogel takoj odpreti vrat, je obležal pred hišo 'n zmrznil.
Malošče ob Baškem jezeru. Med pustno zabavo v gostilni Galob je prišlo med zakonskim parom Tribuč in Karlom Kof-lerjem do hudega spora. Kofler je Blažu in Hermini Tribuč zapre-’1. da bosta po zabavi v stanovanju v Žuželčah nekaj doživela. Ko sta se vrnila z zabave domov, se jima je približala temna postava z dvignjeno roko n bodalom. Bil je Kofler, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi pretepa. Tribuč se je mogel še pravočasno umakniti.
čer. Snežna burja je izredno omejevala vidnosn V tem čani je vozil nameščenec Vincenc P. A’chwalder s tovornim avro-mob lom iz Celovca v smeri pro i Pod-kloštru. Ko ie dosegel področie lesno-trgovskega podjetja Ka“z & Klumo na Brnci v Ziljski dolini, mu je nenadoma privozil nasproti osebni ovtomobil, katerega šofer luči ni zasenči in tako Aichwalder, osleplien od močne luči, za nekaj Tenutkov ni videl ničesar. Ko ie bil osebni avtomobil mimo, se je Aich-walder nenadoma znašel pred temnmi postavami treh ljudi. Zaradi poledenele ce«te šofer avtomobila ni mogel več zavre1-' in ‘ako je vozilo v vso s'lo treščilo v “rojico pešcev.
Nesreča ie b’!a grozna. Zakonski par Vincenc in Kathar’na Lie^sch-^ft in kurjač Franc S.ernath so obležali na cesti..
Oba moška sta imela razb’“e glave, bila sta takoj mr va. Le žena je še rahlo dihala. Takoi ie b’la obveščena rešilna postaja v Beljaku, ki je poslala rešilni avto na mes'o nesreče. V kratkem času so ‘ežko poškodovano ženo spravili v belja-ško bo’n’co, vendar je že na poti podlegla težk:m poškodbam.
Vsi trije ponesrečerci so bili nameščeni v podjetm Karz & Klump in so bili v “renu ku, ko jih je doletela nesreča, ravno na pot’ domov.
Na kraj nesreče ie takoj prsoela policija in sodnijska komisi:a. Aichwald°ria so odvedli v preiskovalni zapor, vend-r raz skovanie nesreče še ni zaključeno in tudi vprašanie krivde še ni pojasnimo. Policiia poz’va tistega šoferja, k' ie v času nesreče vozil na področju podie ia Katz & Klump, da se javi zaradi prčevanja.
Vodstvo in go’enke gospodinjsko-ku-harskega tečaja v Železni Kapli vabijo r.a
zaključno prireditev
z razstavo kuharskih izdelkov, ki bo v nedelio, dne 19. februarja 1956 v prostorih pri Kolarju.
Razstava bo odpr“a od 8. do 18. ure. Prisrčno vabimo k številnemu obisku!
*
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Vods vo in tečamue šiviljskega tečaja v St. Vidu vabio vse od blizu in daleč na zaklhično prireditev, ki bo v nedeljo, 26. februarja pri Voglu v Št. Primožu.
Gojenke bodo uprizorile igro »Pri kapelici«.
Sodeloval bo tudi moški pevski zbor SPZ iz Št. Vida.
Velik požar y Betinji vesi
Pre‘ekli teden je v Betinji vesi v občini Škocjan izbruhn i velik požar, ki ga je povzročil otrok, ki se ie igral z vžigalicami v u i za slamo. Požar je izbruhnil sredi popoldneva. Ker pa je b’l moč" n veter, se je hitro razširil in naiprej zajel gospodarsko poslopje, nato pa še konjski in svinjski hlev posestnika R. Deutsch-manna. Gospodarsko poslopje ie pogorelo do temeliev, sv njski in konjski hlev pa delno. Oeeni je uničil zalogo krme in neka' kmetijskih s rojev. Na kraj požara so prihitele požarne brambe iz Kamna, Sinče vesi in Dobrle vesi, ki so ogenj omeiile in obvarovale stanovanjsko po-slopie Deutschmanna ter sosednje objekte drugih kme“ov.
Taki primeri nas vedno spe- uč‘jo, da moramo otroke stalno opozarjati na to, da se ne smejo -grad z, vžigalicami, posebno še, če so v bližini slame, ki se kaj hitro vname.
Poleg “ega je bilo pre ekli teden na Koroškem še več požarov, ki so povzročili preceišno škodo. V Baldramsdorfu ie pogorela žaga. Nastala škoda znaša 180 000 šil. V Goričah pri Borovljah je v gospodarskem poslopiu vzgojnega zavoda izbruhnil požar. Gojenci in uslužbenci so
Nove možnosti za dosego rente staršev
Mnogim staršem, ki so v zadnjh vojnah izgubili enega ali več sinov, je deželni invalidski urad svoječasno zavrnil nj hove upravičene zahteve po renti za starše. Zavrnjeni so bili z utemeljitvijo, da podpore niso potrebni, ker imajo do-
\b vta§v.2cmjm

pomagali pri reševanju živine. Na mesto požara so prispeli tudi gasilci iz Borovelj in Kožentavre. Škoda znaša 100 000 šil. Vzrok požara so verjetno bile leteče iskre.
Razen -ega požara sta bila na Koroškem v preteklem tednu še dva sobna požara.
Mladi kriminalci v Celovcai
Pred kakimi štirinajs imi dnevi je bla razkrinkana skupina mladincev — dijakov in vajencev —, ki so po mestu kradli rolerje in druga motorna kolesa. Zagovarjati se bodo morali za celo vrs“o tatvin, ki so jih izvedli predvsem pred »Volkskinom« med večernimi preds a-vam:. V glavnem so vozila uporabljali za zabavne vožnje in jih potem nekje pustili sta“i. Podobne tatvine so se dogaiale tudi v mes u samem. Skupina šteje kakih 15
mladincev in so zločni teh zlikavcev tako obsežni, da še ni mogoče pojasniti vseh kaznivih dejanj. Mnogo je še deliktov, ki jih rešuje kr’minalna policija v Celovcu. Tako policija sedaj poziva lastnike različnih vozil, ki so bila puščena pred Volkskinom ali kjer koli in so bila ta ukradena ali poškodovana, da bi to javil’, kar bi omogočilo ugo oviti dejansko škodo ter razkrinkati zločinsko delovanje mlad h nepridipravov.
volj visoke dohodke. Ker pa je bila z novelo k zakonu o ren ah staršev meja dohodkov zvišana, ponovno obstoja možnost. da zaprosiio za rento.
Matere ali očetje padlih vojakov, ki imajo mesečno do največ 640.— šilingov (pri zakoncih 680.— šil.) dohodkov, po novem zakonu dobijo rento s“aršev, če so izpolnili pogoje po zakonu o oskrbi vojnih žr ev (to je starost; za matere 55 let, za očete 60 le" :pd,V Vse osebe, ki so po tej rovelizaciii zakona upravičene do spre;emanja rente za starše, naj prijavijo svoje zahteve ori pristoinih krajevnih ali okrajnih uradh koroške zveze vojnih žr ev. Prijave lahko izvršiio pismeno ali us“meno, predložiti pa morajo tudi potrebne dokumente.
Ljudska medicina v Podjuni
Podjuna, obdarjena z naravnimi lepotami in napredna v tehniki, je zanim va tudi po svoji stari ljudski kulturi, ki se odraža v ljudskih ob čajih, noši, stavbarstvu, pesmi in glasbi. V preprostih, še »po starem« grajenih kmečkih hišah z modernim poljedelskim inventarjem je še dandanes moč slišati razne zanimive pripovedke in stare domače popevke. Tod pa so tudi še doma domači zdravniki in zdravnice, ki iz roda v rod ohranjajo kar so podedovali od svojih preprostih prednikov.
Ljudska medicina, ki jo z omalovaževanjem sprejema moderni človek, je vendar vsaj v najosnovnejših potezah ma i moderne medicine, ki je v kemčne ses“a-vine različnih tablet pretopila »taužent rože«, preizkušene in ohranjene od naših babic in 'dedov.
Za ljudsko med cino v Podjuni, ko- za vse osrale ljudske medicine, velja trditev, da je ljudsko znanje o izvoru bolezni itd. na splošno zelo majhno. Teorijo pa presega praktično znanje zdravljenja, ki se odraža v dolgem naštevanju receptov za ždravljenie najrazličnejših bolezni pri živalih in ljudeh, “ako zunanjih kot notranjih.
Kot po vseh slovenskih deželah, sta tudi v Podjuni bila in sta deloma še v rabi dva načina zdravljenja. Prvi način je zdravljenje bolezni z zdravilnimi zelišč’, mazili ipd., drugo zdravljenje pa je magičnega, »vražarskega« značaja in ga zlasti mlajši spremljajo s posmehom, s“arciš: pa ga še vedno navajajo kot najbolj preizkušeno sreds vo.
Najzanimivejše podatke o obeh nači-
nih zdravljenja smo zapisali šele pred kratkim, pa tudi iz starih rokop snih zdravniških knjižic smo zvedeli marsikaj zanimivega. Tako p’še v eni izmed njih, kako si pomagaš, če te obrvi srbijo: sme-shei dvei shlizi bilega vina eno shlizo roshne vode inu s tem umivai obrve... V drugi spet, kako ustaviš kri, ki teče iz nosa. Recept je za naše pojme seveda popolnoma nemogoč, toda še danes ga menda vendarle ponekod uporabljajo. Glas: se: svinsko blato she gorka vena ruthu savito inu na nos djano stanovi to kri ravno tak tudi fri-shna voda koder bo vnus pogosto vlezhena . . .
Poleg omenjenega zdravljenja, ki so ga posredovale rokopisne knjižice ali pa poljudno medicinske knjige, pa je tudi v Podjuni ohranjen še deloma drugi način zdravljenja: magčno zdravljenje,. v ka-“erem zavzemajo prvo mesto zagovori ali po podjunsko »dou žebroja«. Bistvena razlika med pripovedovalci zagovoren1 drugod po Slovenskem in koroškimi pripovedovalci je naslednja: zagovarialci v drugh slovenskih pokrajinah, bodisi živeči ali pa umrli, so splošno znani kot ljudje, ki zagovore ljubosumno čuvajo in jih povedo sinu ali hčeri šele na smrtni postelji, ker scer bi moč zagovora takoj prenehala. V Podjuni pa znajo »dou že-broti ali modli i« skoraj vsi starejši ljudje in radi odmolijo zagovor vsakomur, ki se za to zan ma.
Tovrstnih zagovorov je zelo veliko, najpogostejši so za skrnino ali prehlad, pretegnjenje udov, šen, ječmen, moler.k na očesu itd. Na tem mes u naj navedem le dva izmed njih:
V nedele jutro je Jes zgodo vstau, poudau se je na božjo pout. Prsna mo j proti skrnina. Jes jo bora: „Kom graš?" „]as gram u krščonsko kri, bom kri popiua, kri posušiua, postuo pouožua z belem prtom pokriua." „Ja, al si ta suha al si ta mokra al si skrnina ali si te huda frgift?“ „Pa nimaš kej s tem človekam, je kršen, je birman. Pober se u globoko morje, kjer ubenga Zgonca ni. in tam prebivej ti.“
Pretegnjenje udov ali »posiloje« kot ga imenujejo, so takole zagovorili:
Kristus an svet Peter sta po svet hodiua. Prišua sta do vode Donave. Svet Peter je reku: „jest sem si pa noge posilit, pa črez vodo ne bom mogu.“ Kristus je reku: „stop na zem-lo, da stop kost h kosti, glid h glidi, žiua h iitti, meso h mes, kri h kriji, voda h vodi." V imen Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. Pomaj Bog Oče, pomaj Bog Sin, pomaj Bog sveti Duh.
Še več poznajo zlas i v Pod'uni takih in podobnih zagovorov, katerih namen zdravljen ia pa je povsod isti, namreč, pozdravni bolnika z magijo, ro je sugestijo. Marsikdo izmed bralcev ga je morda še sam slišal od matere ali očeta ali pa so ga celo »ozdravili« na ta način, največkrat pa, kar ie tudi razumljivo, ga še bolj prehladili. Čeprav ie ta načn zdravljenia nekaj silno nazadnjaškega, je vendar želja nas vseh, da ohranimo svojim po“omcem v knjigah najrazličnejše zapise zagovorov in starih zagovornih molitev. Kdorkol’ še pozna kako tako staro zagovorno molitev, naj jo zapiše in ob priliki izroči zb:-ralcu narodopisnega blaga.
Marija Jagodic
Stanje brezposelnosti na Koroškem
Po podatkih deželnega delovnega urada je b lo konec januarja orijavljenih pri ko>-roykih delovnih uradih 20 126 oseb, ki iščeio zaposlitve, med njimi 15 497 mošk'h n 4629 žersk. Skoro polovica, namreč 9388 jih je bilo iz gradbene s‘ro-ke. V teku januarja se je delovnim uradom prijavilo 5896 oseb. V primerjavi z 31. januarjem lanskega leta je b’lo letos istega dne za 984 manj prijavljenih oseb brez zaposlitve.
Tečaj za popravljanje motornih kosilnic
Zavod za pospeševanje gospodarstva pri koroški obrtni zbornici priredi prihodnji teden v Celovcu in Beljaku ‘ečaj za popravljanje motornih kosilnic.
V	Celovcu bo tečaj v delavnici obrtne zbornice, Kolodvorska cesta 40, začel pa se bo v ponedebek, dne 20. februarja ob 8. uri in bo trajal do srede, 22. februarja.
V	Beljaku bo tečaj v delavnici za popravljanj e kme ijskih strojev W’egele, Italiencrstrasse, trajal pa bo od 8. ure v četrtek, dne 23. februarja do sobote, dne 25. februarja.
Oba tečaia s a celodnevna in se interesenti lahko prijavijo k udeležbi še ob začetku tečaja.
HQB3[iDQE3li
Petek, 17. februar: Frančišek Sobota, 18. februar: Simeon Nedelja, 19. februar: Konrad Ponedeljek, 20. februar: Sadot Torek, 21. februar: Feliks Sneda, 22. februar: Peter (tetrtek, 23. februar: Marta
N
Na Jurjevo je Ježek že zgodaj krenil iz gozda. Ustav.l se je pred lisičjim brlo-gom.
— Kako ti je, Lisica?
— Slabo, Ježek.
— Kaj i je?
_— Že tri dni ležim bo'na. Izsuyilo se ttii je grlo. Prosim te, Ježek-Bežek, pojdi in prinesi mi vode! Vzemi pisani vrč,
vrni se čim prej, ker umiram od žeje. — Počasi, počasi, botra — Lisica. Le potrpežljiva bodi, nimam rad naglice. Ježek je vzel vrč in odšel po studenčnco. Šel je in žel, se ustavil in zopet krenil... Kosci so pokosili, poveznil se je ži ni klas na njivah. Doh'tela ga je tetka Medvedka.
— Kam si namenjen, Ježek-Bežek? Počakaj malo, odpočij se!
.— Prav imaš, tetka Medvedka. Naglica nikomur ne koristi, toda bo rca je bolna. Na Jurjevo sem bil pri njej, pa me je podala po vodo. Zato hitim. In kaj je s teboj?
— Zelo slabo, Ježek, pojedla sem zeleno hruško. Sedaj mi preseda, da komaj govorim.
— Zakai le ne počakaš, da dozori? Tako je, če hitiš. Pojdi k Lisici, prinesel ti bom vodo. Samo, da je pokusiš pa ti bo odleglo,
: In zopet je odšel Ježek-Bežek. Šel je in *el, se ustavil in zopet krenil ... Žanjice so požele, mlatiči omlatili. Dohitel ga je boter Volk.
—Kam hi iš, Ježek-Bežek, posedi malo, da se odpočjeva.
— Prav imaš, boter Volk. Od naglice
• A *G • L • i *C
mmaš korisri. Toda botrca je bolna. Na Jurjevo sem b'l pri njej, pa me je poslala po. vodo. Tudi tetka Medvedka je tam. Pojedla je nez>*e'o hruško in tudi ona čaka na vodo. Kako je pa s ‘eboi?
— Slabo, Ježek. Bil sem doli po vaseh. Lov 1 sem teličke po gozdu. Od prenapornega dela me trese mrzi'ca. Ves gorim od vročine. Iščem nekaj, da se malo po-hlad m. Ježek-Bežek odgovori:
— Bo“er, oreveč si se utrudil pri delu. Ne boi se. Vrni se k botri — Lisic'. Prinesel ti bom vode in mrzlica ti bo prešla. In zope' je Ježek nadaljeval svoio pot. Šel je in šel, se ustavil in zopet krenil... Zaoadel ie sr.eg.
Doh'~el ga je Zaiček. Kam hitiš, Ježek-Bežek? Počakaj malo. da se odpočiješ!
— Prav . imaš, Zaiček. Od nagl:ce nimaš. koristi. Toda botrca je bolna. Na Jurievo sem bil pri njei in ona me je poslala no vodo. Tudi te a Medvedka je tam. Pojedla je zeleno hruško in tud' ona čaka na vodo. Tam je tud bo‘er Volk. Prehladi! se je. ko je pasel teličke. Dob'l ie vročino,. seda« umira od žeje. ... In kako je s teboj, Zajček?
— Ni mi dobro. Ježek. Bil sem pri popovi ženi. Postregla mi je z vloženo zelenjavo. a b'la ie slana, preslana. Sedaj se mi jezik krči. Iščem vode. da se napijem. Zasmejal se je Ježek in rekel:
— Zajček — prija' ebček, oprosti, toda malo prezgodaj si se začel mastiti z žimnico. Tud: teb’ bom prinesel vode. In zopet je odšel Težek-Bežek. Hodil je, kora-cal, se ustavil in zopet koracal. Tu se Je ustavil, da se malo pogovori, ‘a m, da se malo odoočiie. Končno je natočil vodo in kren 1 nazaj. In zopet se ie ustav'1, pa zopet šel. Bowe. kje vse je hod i. Trerie leto se ie vrn'l k bo ri. Tam so ga čakali: tetka Medvedka, boter Volk in Zajček-BrZonog.
Nepotrebno delo
Humorist Mark Twain je šel na sprehod v okolico mesta. Pr'de blizu pokopališča, pa vidi neke ljudi, kako merijo. »Kaj pa počnete?« jih vpraša.
»Merimo, ker bomo postavili ograjo okrog pokopališča.«
»To ie neumno in nepotrebno delo,« prav' Mark Twain.
»Zakaj nepo rebno?«
»No — tisti, ki so notri, itak ne morejo ven1; tisti, ki pa so zunaj, pa i ak ne silijo notri.«
•A
Ko se je Ježek-Bežek vrnil, je bil ves zasopel., zapletel se ie in bum — padel. Razbil je. vrč in voda se je razlila.
Zasmejala se je botra Lisica:
— No, Ježek, čemu h'tiš? Še vrat si boš zlomil.
— Prav imaš, botra Lisica. Sram me je tega. Pohitel sem, in — razlil vodo do zadnje kaplje.
Tiho vesolje
Sonce zahaja in mraz me drhti, a v srcu se mi tiho veselje bud'; jutri se bo spe' malo dalj pomudilo, predno da bo za vrhovi gora zatonilo.
Da, jutri — poiutrišniem — in še malo, pa bo že izza Dobrača semkaj siialo.
In prišel bo iug 'n minil bo hlad, da, tedaj pride pomlad!
Kostanjian
O goski, ki je imela nahod
Poljubila je goska prašička, ki ie imel nahod. In glej, tudi goska je dobila nahod! Kiha'a s'a 'n kihala, da je bilo joj.
»A ... čih! A ... čih!«
Bab'ci se ie goska zasmilila, pa jo je vzela v naročje in jo poljubila na puh med očmi. In glej, 'udi babica je dob’la nahod! Kihal je prašiček, kihala ie goska, k:hala je tudi babica: »A ... čih! A... čih! A ... čih!«
Vnučki se ie babica zasmilila, pa jo je obiela in; poljubila. Toda ioi! Vnučka je dobila nahod. Nalezla se ga je od babice, bab:ca od godce, goska od prašička. In kihali so in kihali.
Tako so strašno kihal', da se je vsakomur, ki jih ie slišal, srce trgalo od žalosti.
Babici se je vnučka zasmilila, pa ie poklicala zdravnika. Zdravnik je prišel, pregledal vnučki grlo, nos in pljuča. Vnučka
se je ustrašila in zajokala.
»Poljubite jo, dobri zdravnik, da se potolaži!«
»To pa že ne!« je odgovoril zdravnk, ki je bil moder. »Da preide nahod še name in da ga prenesem na druge o: roke! Nikdar in nikoli!«
In tako se je nahod ustavil pri vnučki.
Nagradna križanka — popravek
Pri zadnji nag-adni križanki sta se nam vrinili dve neprijetni napaki, ki ju tukaj popravljamo. Pravilno bi se moralo glasi i: vodoravno 18. vpiši iv, navpično 99. kurivo.
Že prej poslane reš tve, ki so napačno rešene samo v teh dveh primerih, bomo upoštevali kot pravilne in j h kot take vključili pri žrebanju razpisanih nagrad.
Jflj&miZ/t
na izpitu
Kakor vsakdo, ki je hotel biti sprejet v mornarico, je tudi neki ameriški študent moral napraviti inteligenčni izpit.
»Kaj bi vi storili«, ga je vprašal psiholog, »ako bi nenadoma opazili, kako plava ladja po hribu in proti vam?«
Bodoči mornar ni niti za trenutek okleval, ampak takoj odgovoril:
»Takoj bi nehal piti!«
Črt je tiho zapel s čistim tenorjem:
»Nabrusimo kose, že klas dozoreva,
, že žetve boga' e napoči je čas...«
. Pridružili so se mu trije brundajoči glasovi. Razodevali so sicer občutje, spremljalo pa ga je popolno pomanjkanje posluha.
»O, kako bi to> pesem zunaj zapeli! Ob pgnju!« je vzdihni Črt in prenehal peti.
Dušan pa se je predal lepim mislim: ‘Vzemimo: dajo nam z» spremstvo deset Rojakov, to je devet pušk in p-uškomitra-^ef.‘ P°bro oboroženo četico bomo pri-Pe'jali v partizane.«
V'!)Z xn°^’ X i® P°iavi,a nočna, patrulja.
'deč 'emr.e postave, so stražarji zavpili: *^ia! Forza!«
ODLOČITEV
Igor je od.rin 1 nekaj velikih kamnov, L« s.rani' zariavelo komervro škatlo in sKrbno razgrnil deko Nato je položil na-!° katlo s šahovskimi figurami in ve-
liko svetlosivo lepenkrsto šahovnico. Šele po em sta s Štefanom sedla. Izbrala sta s; zapuščeni, malce vlažni prehod med dvema barakama, kamor ni zahajala živa duša. Okna obeh barak so gledala na drugo stran, tako da tudi od tam ni pretilo nobeno nepoklicano uho.
Bila je sobota. Pričakovala sta Dušana, ki naj bi vsak čas prišel z ves'jo o odobritvi »recitacije«.
Vse naokrog je bil mir vročega poletnega popoldneva. Interniranci so polegli po barakah, ker je bilo tam še najbolj hi? dno.
Dušana dolgo ni bilo. Igor je izpraznil škatlo s figurami in jih počasi razmestil po šahovnici,
»Po egni!« je rekel Štefanu.
»Ne znam,« se je ta zasmejal.
»Bom pa jaz zate. Za kamuflažo gre!«
Dušan je skoraj pritekel. Vedel je, da se je zakasnil. Njune pričakujoče oči so se uorle vanj.
»Kako ie?« je vprašal Igor, ker je Dušan molčal.
»Slabo!« Dušanove črne oči so bile žalostne.
»Zakai?«
»Prepovedali so ob'sk.«
Obmolknili so, ležeč drug ob drugem, strmeč v tla., Igor ni bil razburjen, samo zresril se je.
»Zanima me: ali kaj sumijo ali pa je to
slučajno?« je končno vprašal. Od"enek njegovega glasu je izdajal vznernrjenost.
»Menda slučajno. Prejšnjo soboto so bili v našem kampu oficirji. Peli so narodne pesmi. Po nastopu pa so se nekateri napili in sporekli z Italijani!«
Dušan in Igor sra napravila nekaj potez. Pričela s"a z damskim gambitom: brez zanimanja, po dobro znani otvoritvi. Potem sta nehala. Figure so bile razpos avljenje za srednjo igro,
»Kaj zdaj?« Igorjevo1 vprašanje je bilo kot konica; noža. In spet:
»Odhod na delo izven kampa?«
»Ne dovolijo.«
»Vodna črpalka?«
»Samo za dvai, tri. In to samo podnevi. Polovijo' nas kot mačke.«
Igor je začutil Dušanov obup. »Ni bilo prav, da sem omenil črpalko,« je pomislil. »Ne bojijo se naši v kampu pušk in mitraljezov, sončnih dni in jasnih noči iih je s*rah. Kot da so proti njim brez orožja.«
»O kopanju rova bi se morali pogovorit’,« je povzel Igor z mirnim, nezaostre-nim glasom,- Poteze na njegovem tankem, nežnem obrazu, ki so se prej ostrile in gubale v naporu, so se omehčale. Počasi je pripovedoval:
»Govoril sem z rudarskim- inženirjem Babškom. Pred št rimi dnevi sem ga poprosil za sestavo in trdnost tukajšnje
zemlje. Včeraj mi je prinesel odgovor. S formulami mi je dokazoval, da je v tej zemlji nemogoče izkopati rov.Usadi,podori, naplavine, presekane plasti peska in grušča, vse to in ne vem kaj še da bi se udrlo, brž ko bi pričeli kopati.«
»Idiot! Kaj pa oficirski rov?« je planil Š' efan.
»Opozoril sem ga nanj, pa se je izmotaval, češ da je tam morda drugačna zemlja. Velik rov, o kakršnem se je on učil na montanistiki, se morda res ne bi dal izkopati. Toda maihnega bi bilo mogoče. Na koncu latrin je velika jama. V njej sva si z Dušanom ogledala zemeljske plasti. Skoraj me'er je rodov'tne prsri, šele potem se začne grušč in mivka. Ta humus zadostuje za naš rovček. Ali ne, Dušan?«
»Mene pri rovu skrbi nekaj drugega,« je pričel Dušan odsotno. »Oficirji so vdrli v skla.d’ščr,o barako, ki je bila prazna. Še elektriko so si napeljali v rov. Pri nas take barake ni. Kopati bi morali iz barake, k rer s alno mrgoli dve sto ljudi, med, njimi konfidenti, bojazljivci, klepetulje,«
»To bi se dalo napraviti,« je samozavestno odgovoril Igor, kot da govori o nevažni zapreki.
»Kako le more zagovarjati tako nerealne s vari, saj ne ve, kaj govori!« je pomislil Dušan. Glasno pa je vzkliknil:
ZA GOSPODINJO IN DOM
Porod ni več „težka ura”
pravi angleški zdravnik, bo potrebna uporaba anestetičnih sredstev v zelo majhnih količinah. V nobenem primeru pa ne sme ostati porodnica brez zavesti o tem, kaj se z njo dogaja.
Čeorav metodo dr. Dicka poznajo in v veliki meri tudi uporabliaio, ima on kliub temu mnogo nacorcvtrdkov. Gre za dve struji: nekateri ^rdiio, da mora ma i trpeti največ kar lahko prenese, da bi znala čim bolj ceniti vrednost o roka, drugi pa trdijo, da mora bir mati popolnoma nezavestna. Pravijo, da je angleška kraljica svoja dva otroka rodila v Dopolni nezavesti, ker so ji zdravniki dali tri-clorotilen.
Dr. Dick Read prioravlja sedaj poseben poizkus na neki angleški nevest'. V sobi, k'"er bo porodniška postelj, bo postavil mikrofon s posebnim registratoriem -na trak. Takoj ko bo bodoča ma i legla na porodniško posteljo, bo zdravnik vse to, kar se bo od tega trenutka r.aprei dogajalo, posnel na magnetofonski 'rak: razgovor bodoče matere z zdravmkom in babico; navodila zdravnika: sam porod; prvi otrokovi glasovi; prve besede, ki jih bo mati spregovorila itd. Vse to bo razmnoženo na posebnih ploščah, ki bodo
razmnožene in dane v prodajo. Na p'ošči pa bo še pred vsem opisanim slišal zdravnikov glas ki bo raz olmač 1 načela svoje metode. Seveda bodo nevesto o stvari dob^o poučili, da bo dodobra seznanjena z zdravnikovo metodo.
Bistvo vseh priprav na porod b-ez bolečin je ustrezna psiholovka in fzična priprava, ki jo dosežemo z us'rezro elo-vadbo in nravilnim dihan’em. Zelo važno ie oravilno dihanie, ker žena pri porodu rab’ mnogo kisika za naravno delujoče mišice. Ponekod uporabliaio celo maske za dovajanje kisika. Psihološko pa se žena pripravi na porod na, ta način, da se otrese strahu p_ed porodom in porod smatra kot nekaj popolnoma naravnega.
Readove ide;e o norodu brez bolečin si u iraio pot med š:roke množice sveta. Medvem ko v Avstr’ii še ni nič slišati o deianski praksi no teh metodah, se v sosednji S1oveniii že uvaia porod brez bolečin tudi v prakso. V okviru Centralnega disoanzeria bodo v Ljub'iani in os alih predel h Slovence ustanovili več šol za porod brez bolečin. S tem bodo v Sloveniji uveljavbene velike in koristne ideje pronava^oua naravnega poroda Grantlv-ja Dicka Reada.
Kako delamo krvavice
Porod brez bolečin je v zadnjih tednih predmet številnih člankov v sve ovr.em časopisju. Tema s cer ni nič novega, ker se priprave porodnic za porod brez bolečin prakticirajo že dolga leta predvsem v Rusiji in na Kitajskem, pa tudi v Evropi, zlasti v Angliji Švici, Franciji, zadnje čase pa tudi v Italiji.
V bistvu gre za tako imenovano psihofizično pripravo porodnice, ne pa za uporabo kakršnega koli umetnega sredstva. Porodn’cam obrazložijo zdravniki v klinikah vse, kar morajo vedeti v zvezi z anatomijo in fiziologijo, naučijo jih posebne telesne vaje, kar iim služ’ pri porodu; skra ka, naučijo jih roditi.
Zaradi lažjega razumevanja bomo navedli primer dr. Grandleya Dicka Reada, ki je pred dvajsetimi leti napisal kni’go o porodu brez bolečin. On je pred dvema letoma obiskal Afriko, kjer je ostal 6 mesecev in kier je proučeval porode afriških črnk. Hotel je ugotoviti, zakaj samo dva ods otka teh žena rodi z bole-č’nami, medtem ko je odstotek med belimi ženami veliko večii. Njegovo delo je bilo zelo o'ežkočeno, ker ga črnci nikdar niso pustili, da bi b’l pri porodu osebno navzoč. Vendar mu je uspelo doseči nekai podatkov, kateri so mu pomagali do zaključkov, ki so podlaga za niegovo reorijo, katero že izvajajo v Ameriki in Kanadi.
Po teoriji dr. Dicka Reada mora biti vsaka 15- do 16-le'na deklica poučena o tem. kako deluje človeško telo, zlasti pa kakšne so spremembe, ko žena postane ma‘i. Vsaka nevesta mora biti vp‘sana v poseben center, kjer jo učijo telovadbe-ne vaje in pravilnega dihanja, kar ii pozneje pomaga, da se pri porodu telesno popolnoma starosti. Dr. Dick Read trdi, da je pri okoli 200 črnkah ugotovil 'karo istovetnost pri porodu. Črnke poučijo o vsem. kar morajo vedeti o materinstvu, že zelo zgodaj, tako da rodijo z veseljem in navdušenjem. Naučiio jih, kako morajo sprostiti mišice, *ako da postane rojstvo otroka popolnoma naravna s'var. Tudi v Afriki vlada strog običaj, ki je postal že zakon, da ne sme bi i pri porodnici nobene klepetave ženske, zla'ti pa nobenih bo'er, mater, tašč in podobno.
Angleški zdravrik se upravičeno sprašuje. zakaj bi tak zakon ne mogel velja'i tudi pri belcih. Po njegovem je bistveno vprašanje to, da odoade strah pred porodom, ki je že nekako priroien. Ko dosežemo to, da odoade s‘rah ored porodom, po em ie porod zgolj vprašanje truda, ne pa bolečin. Samo v izjemrih primerih,
Saj je še vedno čas domačih kolin in zaradi tega bo še marsikomu koristilo letos navodilo, kako delamo krvavice. Krvavice ali mulce, kakor jih nekateri imenujejo, •zdelujemo na več načinov. Eden med njimi je tale:
Za pol k lograma riža vzemite pol kilograma glavnine, četrt kg pljuč, 15 dkg masti, za noževo konico popra, žličko majerona, nekaj zrn koriandra, žlico soli, četrt litra juhe in kolikor je potrebno krvi ter čreva.
Riž preberite, obrišite in skuhajte v nekoliko večji količiri vode (približno
1,5	1). Ko bo na pol kuhan, ga odcedite, polijte z mrzlo vodo in razgrni e po deski da se shladi. Glavnino kuhajte z jušno zelenjavo vred. Ko je kuhano oberite od kosti in zmeljite. Posebej kuhajte pljuča in jih prav taiko zmeljite. Vse skupaj nato denite v primerno posodo, dodajte dišave in sol, polij'e z vročo juho. vse skupaj dobro premešaj e, nato prilivajte in primešajte kri. S to zmesjo napolnite pripravljena čreva. Narejene krvavice kuhajte v vreli vodi tako dolgo, da ob vbodu z iglo pri eče čista juha. Kuhane oplakni-
te z nekoliko mlačno vodo in postavke na hladno Ko so se nekoliko ohladile, i h obrnite. S’’cer se črevo zmehča in pri pe-čen:u poči. Na. Primorskem pa je poznan še drug način kuhanja krvav e.
Najprej skuhamo pliuča, posebej pa meso s čebulo peTŠiljem, maieronom, cimetom, jabolki in pomarančo. Ko je vse to kuhano, odcedimo vodo, os alo pa dobro sesekljamo. V krvi zmešamo rozme in pinjole ter r.ekaj v mleku namočenega kruha. Vse to dobro premešamo, da je zmes srednie gosta. Če je zmes preredka, primešamo malo moke. Na 6 do 7 kg zmesi primešamo še 1 kg sladkoria. S tem nadevom napolnjena čreva kuhamo tako, da voda počasi vre, ker bi sicer čreva lahko počila.
Po drugih kraiih Dolenjske in Gorenjske in na Š ajerskem oa imajo še drugačen postopek pri izdelovanju krvavic, ki jih je mogoče tudi č’sto po lastnem receptu in okusu prilagoditi svojim potrebam in možno« im. Ponekod dajejo v krvavice kuhana ali pečena kri, namesto riža pa ješprenj.
Zveza slovenskih zadrug
____________SVETUJE
Že sedaj mislimo na vigred ...
Trditev, da je zimska doba zlasti čas za kmeta, ker razen vsakdanjih opravkov pri hiši in hlevu baje nima drugega dela, kot ležati za toplo pečjo, je vsekakor zgrešena. Morda izvira tako mnenje iz dejstva, da kmeta ob tem času ne origania delo na polju. Toda umni gospodar tudi te tedne ne bo preživel v brezdelju. Premislil bo kako bo kar naibolje pripravil polje, da mu bo dobro rodilo. Izkušnje prejšnjih let so mu pokazale, katere vrste žit in krompirja najbolie uspevajo na njegovem polju in bo že sedaj skrbel, da jih bo imel ob pravem času pripravljene. Naibolje se bo zasigural, če bo že sedaj naročil vsa potrebna semenja pri svoji zadrugi. Marsikomu bo še v spominu lansko pomanjkanje pesnega semena in delno tudi silo-koruze. Ali mora priti do tega? Ne, niti najmanj ne! Treba je samo pravočasno misliti in s tem, da že sedaj naroči kmet vse potrebno, se mu odvzame skrb, kajti potem bo zadruga skrbela, da bo vse ob času tudi na mestu. Potrebna bodo tudi razna umetna gnojila. Tudi v dobavah teh nastanejo dostikrat zamude ali v sezoni celo pomanjkanje, ker zadruge takrat nimajo naenkrat tolikšne količine na zalogi.
Zato je priporočljivo misliti tudi na to. Sploh bi bilo pametno, da se pomenite že sedaj s sosedi in skupno naročite mogoče kar celo vagonsko pošiljko, ki Vam jo zadruga dostavi na dom'. Pri tem si boste prihranili mnogo dragocenega časa in nepotrebnega dela.
Kakšna semena bodo imele zadruge na razpolago?
Pri izbiri semenia se bomo oz’rali predvsem na vrs e, ki so najbolj donosne, pa tudi že dobro udomačene v naših krajih.
Tako bi prišle za iečmen naslednje vrste v poštev:	Vollkorn, Haisa in
Isaria.
Cena za originalno žito znaša šil. 3,90 priznana razmnožitev šil. 3,54
Oves bo v sledečih vrs "ah na razpolago: Flamingstreue, Endress weiss in Kirsches gelb.
Cena za oves original znaša šl. 3,68 priznana razmnoži ev šil. 3,35
Cena za jaro pšenico znaša šil. 4,— priznana razmnožitev šil. 3,64
V teh cenah so tudi že vračunane vreče. Ječmen je v 70 kg vrečah, oves pa v 50 kg.
Od krompirjevih vrst Vam bomo skušali posredovat’: Voran, Ackersegen in Marrta. Cene za krompir še vedno niso dokončno znane.
»Kako naj hod:io kopači neopaženi v rov iz polne barake?«
Igor je obmolknil. Hotel te vražje pretehtati, kaj bo rekel., Kolikokrat se te že boril sam s sabo, da ni planil in zinil nekaj neprem šlienega. In uspeval je v tem. Nape'oS“ volje mu ie spet zaostrila poteze. Ustnice so mu bile kot napeta struna, ko je spet pričel:
»Oficirji res niso mogli drugače kopati k P' iz prazne barake, saj ne poznajo kon-sp’raci je. Zato so jih tudi takoj polovili, brž ko so bili zunaj; mislili so. da je mogoče hodi i samo po cestah. Mi pa poznamo prikrivanje: tiskarne, sestank'. naše živi jen ie — vse se ie ple lo pred očmi tistih, ki so nas iskali. Zakaj jim ne bi še rova izkopali pred nosom?«
Pogledal iu je s široko odprtimi očmi. Potem pa se je nasmehni ir« rekel čisto preprosto:
»Na nekem mestu v baraki bi se morali osredotoči'i samo naši ljudje. Blokirati bi se morali — — — morda v kotu ---------Predolga pa seveda ne bi smeli vleči —--že zaradi anelov ne! Gre
za to, da jih prehitimo. Končati moramo, preden bodo nos tali pozorni — — — E>va do 'ri tedne računam.«
»To je hudič!« se ie oglasi Dušan!«
»Revolucija je sploh hudič!«
Igor je obmolkn i. »Moram počakati, da premisli!« je sklenil. Dušan je še ugo-
varjal, toda nekaj mu je reklo, da vsaka njegova beseda zveni neprepričltivo, negotovo, celo računarsko, V razgovorih s Črtom se mu ie zdelo, da govori pametno, da ie trden, da pove prav tis*o, kar misli in kar te potrebno. Kadar pa s'a z Igorjem trdila, je nenadno ‘zgubil tla pod seboj. Sam sebi se je zdel klavrn, ker ne najde pravih odgovorov. V nerazpolože-nju in kljubovanju je šele pozneje — ko je bil spet sam — uredil svoie pro imisli.
»Meni bi bila najljubša slamnjača«, je zinil Štefan,
»Ah,« je izbruhnil Du^an, ki so mu rahlo popuščali živci, »si že pozabil na preteklo nedeljo?«
Bila ie sedaj v harna noč, lilo je v curkih in luči v kampu so ugasnile. Okrog oolnoči so se Dušan, Štefan, Igor in še nekateri priplazili k ograji za stramščem, kjer je bila ob majhnih vra ih pretrgana mreža žičnih ovir. Hoteli so preplezati ta vrata, ki so bila čez dva metra visoka. Toda v zadnjem trenutku je sam Š efan odsvetoval akcijo, ker so na zunanii strani ograje stali vojak pri vojaku. Brž ko so ugasn:li luči, je komanda podeseterila straže, »In zdaj pride vnovič m dan s podobna idek>.« se ie 'agaril Dušan.
Štefan ie skušal stvar popraviti
»Zaradi konspiraciie se jaz rova ne bi bal. Fantje bi pogruntali vsega hudiča. Pač pa bi se predolgo vleklo. Mesec bi šel, kot bi pihnil.«
»To je pa res,« je teh'no prikimal Igor. »V nobenem primeru se ne bi smeli zanesti samo na rov. Rov naj bi bil ena izmed akcij.«
Igor je s Štefanovo pomočjo skušal stret’ Dušanovo skepso, ki se mu je zdela prehodna, a nevarna.
»Meni je bila ,recitacij’ tako poeodu, ker bi nam navrgla naimanj 'ri puške,« je glasno premišljal Štefan.,
Dušan ga je skorai hvaležno pogledal: »recitacija« je bila njegova zamisel.
»Orcžia nam rov ne bi navrgel,« je nadaljeval Štefan.
»Tudi orožje nam bi dal: zvijačo, presenečenje -----—«
Igoriev glas je bil samozavesten in bodreč. Dušanov odpor in Štefanovi pomisleki so ga u‘rd'li v tem, da ima prav. Ni jima odrekal poguma, ni i naimanj, še manj bi iima mogel očitat’ težnjo po lastnem udobju, varnosti ali koristi, toda v snosobnos i stvarne razčlembe, v ostri ločitvi .sence ‘n svetlobe, v natančnem tehtaniu stvari in razpoloženj iu je močno prekašal. V delu za revolucuo. v njenem valovaniu se ie navadil, prebij'i se do načrtov in odloči-ev, k' bi ne bile ne sanje in re zamuda pravega trenutka.
Štefan ie obmolknil. Močno se je zresnil in prikimal Igorju.
Po prehodu med obema barakama ie prišel starejši možakar — v bdih, dolgh
hlačah, brez srajce, rj-v v kožo in v obraz, ves plešast, se sklonil nadi šahom in vliudno vprašal:
»Ali ie dovoljeno?«
»Prosim!«
Nekaj po-ez sta vlekla še kar tako, nato pa sta se zagrizla v igro. Neznanec je počepnil, da b: bolie videl. Ko pa sta partnerja začela počasi igrati, se je dvigni in z vzdihom: »Predolgo razmišlju-jeta!« odšel.
Dušan in Igor sta se spogledala in se nasmehrila,
Š efan pa je rekel, kot da so končali pogovor: »Torej v redu: rov plus iskanje hitrejše rešitve!« Bal se ie, da bi se diskusij znova začela. Zanj ie bij stvar jsna in rexena. Zakajne bi poskus li še z rovom? »Najvažneiše je, da se lotmo dela.« Mrzil je dolge diskusije intelektualcev. Poleg tega: kolikokrat! je on mislil po svoie, pa se ie pozneie izkazalo, da so drugi imeli boli prav. Zaupal ie Igorjevim analizam-
Igor ie vprašujoče pogledal Dušana. Ta je molčal, njegov punt je preha ji v dvom. »Ne bom ju prepričal,« si ie zatrjeval. »V večini sta. Morda pa imata prav? Nobenega svojega predloga nimam, ničesar. Odkar je prooadla ,recitacij’ sem kot brez misli. A nihče mi ne more oči' tati strahopetnosti, le bolj natančen sen* bil.«
Zato je prikimal v znak soglasj.
(Se nadaljnje)

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Tržni razve; začetkom leta
Goveja živina:
Januarski sejm' v St. Marxu se po doseženih cenah niso dos i razlkovali od decembr-kih. Le ponudba je neko’iko narasla. Povprečna tedemka ponudba, ki je v decembru znašala 1540 živali, ie v januarju narasla na 1660. Primerjava pov-prečn h cen' med decembrom in januarjem pa kaže (decemb-ske cene so v okle-
paiih): voli 8.02 — 11 60 (8.--- 11.40),
biki 9.46 — 11.50 (9.70— 11.40), telice 9.25 — 11 50 (9.30 — 11.50), krave 6.92
—	9.66 (7.02 — 9.501 šil. Iz tega je sklepali, da se 'e cena klavne živine ustalla na decembrskih cenah. Klobasarice so šle po 5.30 — 8.50, kar v pr'merjavi z decembrom kaže rahel padec samo za slabe živali.
Januarske cere v St. Marsu so zelo podobne cenam ianuaria 1955, ko so' pri tedenski ponudbi 1519 živali dosegli za vole 7.70—11.50. za bike 9.50— 11.30. za telice 9.50 — 11.50 in za krave 7.50 —
9.50	š:l. Prmerjave v teh treh zimskih obdobuh kažejo, da letošnja večia ponudba ni vplivala na ceno in da je le-ta ostala precej trdna. To obeta 'udi prvi februarski seiem v St. Mantu.
Na Koroškem so cene za klavno živino ostale prav tako’ us'aliene kakor v St. Marxu. Za vole, b:ke in 'elce so plačevali 9.-----10.— šil., za krave 7.—
—	9.—, za klobasarice pa 5.70 — 7.— šil.
Pri prodaii zakbnih živali so za vole, bike :n telice dosegli 18.------19.— šil.
Klavn:h telet ra Koroškem priman;kuie in so jih uvozili iz Jugoslavije ter plačali zaklane po 17.50 š:l. za kg. Živa klavna telera plačujejo no 12.50 šil.
Živino za nadalinio reio ali pi anie so na Koroškem plačevali: krave 3000 do 6000 šil.: vole no 8.20 — 9.— in 'elice po
8.50	— 10.— šil. za kg.
Praifčf:
V decembru je še izgiedalo, da bodo pitanci čez z;mo obdržali decembrsko ceno. To se vendar ni zgoddo. Povprečna tedenska ponudba je v St. Marxu sicer padla od 8139 v decembru na 7247 v januarju in ie bila za 1116 nižja od novembrske. Kliub temu pa ie cena v janu-»rju precej padla. Plačevali so phance prvega razreda po 13.06—13.70 (v dede konj spodrsne ...
Sedaj v zimskem času se kaj rado pripel, da konju pri poledici na gladkh tleh spodrsne. Konj pade in se sam ne mote pobrati. Zgodi se tudi, da zavoljo onemoglosti ali bolezni konj obleži in ga je treba dvigni i. Kako bomo ž‘vali naibolje pomagali? Kdor ni izkušen al: ni poučen, *e po navadi v takih primerih ne znajde. Ravra nepreudarno ali celo nasprotno, kakor bi moral.
Pri vzdigovanju živali moramo upoštevati, na kakšen način konji sami vstaiajo. Najprej stegnejo in zravnajo sprednje noge, po em se uprejo z zadnjim koncem, tako da sprednji del telesa dvignejo, med em ko zadnji ostane na mestu, dokler se žival končno ne požene kvišku.
Če je treba ležečemu konju pri vstajanju pomagati, napravimo pred njim najprej dovoli prostora. Če je vprežen, ga rešimo vseh vezi. Gladka tla potresemo pred sprednjimi nogami z vlažno žagovi-no, namečemo prsti ali razpros remo Predenj kakšr/o vrečo, odejo ali kaj podobnega.
Če leži konj po strani, mu eden najprej Pvjgne glavo :n vrat, drugi pa mu iztegne 3n zravna sprednje roge. Koni je torej tako naravnan, da leži na spodnjem delu arsi- Nato ga še eden ali dva prime'a za Sprednji pomagač mu pri tem pri-utzuje glavo, nakar ga malo ovrknemo, “krati pa glasno naženemo, da vstane. Ob P°ydiu mu pomagači pri repu pomagajo “v gniti zadnii del telesa.
Pri oslabelih konjih je včasih treba prsi P°dJoži'i s širokim jermenom, pasom ali Vreco, da žival pri vstajanju podpremo tud: ob straneh.
®e bon; rani na svitku
r i?6- 56 k°n' rani na svitku kopita, mu akoj obstriži dlake in rano izperi pod ^urkom s prekuhano vodo. Nato jo po-Jjesi s praškom sulfanlamid. Če ne krva-1 hudo, rar.e ni treba obvezovati.
cembru 13.30— 13.80), drugi razred je dosegel 12 54— 13.—	(12.90 — 13.251,
tre ii razred pa le še 11.42 —12.46 (11.70— 12 80). Vzrok temu padcu to-rei še ni prekomerna ponudba, n ti ne pritisk uvožemh pravičev. Le ta ie decembra zrašal še 15 %, v januarju pa je padel na 6 %.
Povprečna januarska cena je padla na 12.69 šil. ’’n s ‘em pr:šla na meio sporazumno sklenjene nain’ž:e cene. ko mora država oziroma kme iisko ministrstvo 'n-tervenirati s poknoovaniem pitancev na seimu. Zato :e pričakovan, da cena ne bo več padla. Prvi februarski sejem kaže, da so ce cene roprav le.
Na Ko-oškean. k'er so zače^k^m meseca še trd li, da ponudba ne pri isk’ na ceno ir, se je ta v povprečiu še d-žala na 12 šil., je pričela ponudba v drugi polo-
vici meseca naraščati, tako da je povpreč-ra cena zdrkn-la na 11.60 šil. 281 pran-cev ie šlo na Dunaj še po 12 šil, 70 pa iih ie blo po 11.50 prodanih na Predarlsko. Možnori za izvoz v Italijo so omejene,
k°r se doseže samo cena 11.--------11.50
šilingov.
Cena pujskov ie pričela v januarju vidno narašča i. Doč:m so začetkom meseca v Celovcu prodaiali pujske še po 14.— — 16.— šil., je koncem meseca narasla cena na 17.------18.— šil.
Konji:
V Št. Vidu so na zadnii seiem prignali 62 konj, od katerih ie bila prodana polovica po 3000 — 7000 šil. V Webu gredo težki konii po 4000 — 7500 šil., lahki pa po 2000 — 4000 š 1. Klavne konje plačujejo po 2 — 4.50 šiL za kg žive teže.
Tudi pri lucerni gre za sorto
Lucerna ni lucerna, kakor pven'ca ni nemške: pšenica. Za pšenico po naših vaseh že dobro vemo, katera nienih sor* je najbolj odporna proti izzimljenju in proti po’e-ganju in katera daje naivišie prdelke.
Pri lucerni — kraljici krmnih rasTn — pa o lastnostih posameznih sor' še zelo malo vemo. Kakor pri pšen'c’, tako tudi pri lucerni ena sor'a ne uspeva povsod enako dobro in ne poplača povsod enako kapitala in truda, ki smo ga vložili za njen pridelek. Zato bi blo prav, da se tudi pri sor ah lucerne lotimo preskusni-štva, kakor smo ‘o delali pri drugih poljskih rastlinah. To ie zlasti potrebno zara-d: tega, ker so klima ski in talni pogoji pri nas Tako raznoliki. Poleg tega pa za naše alpske predele o uspevanju lucerni-nih sort nimamo takih izkušeni, kakor jih imnio v panonskih irj baltsk h predelih Niž'e Avstrijske, Zgornje Avs rijske in Gradiščanske.
Za lažjo izbiro med sortam- lucerne navajamo podatke o povprečnih donosih pri poskusih, ki }'h je v 'eh predelih delal Zvezni zavod za rastlinstvo in preskušanje semen. Po hektarju površ‘ne so dajale posamezne sor e naslednje povprečne pridelke zelenja (v q):
njeno seme pocenilo in da ga bo kmalu dovolj na trgu.
Sorta Flamande, iz katere so vzgojili Du Puits. ima. več dodatnih imen (Flan-dr'a, Socheville, Cha rainviller), ki so vse zelo donosne. Vse os'ale francoske sorte izvirajo iz južnih predelov Francije in so pri nas v donosih nezanesljive.
Obe avstrijski sorti scer ne dajeta rekordnih donosov, sta pa odporni proti izzimljenju in zanesljivi v donosu. Zelo s a pripravn' za alpske kraje. Isto velja tudi za nemške sorte.
Italijanske sorte, ki so bile v poskusih, izvira'o iz goratih predelov severne Ita-li:e. Drugače pa je pri 'talijanskem tržnem blagu treba bi'i previden, ker seme iz srednje in južne Italije ne odgovarja našim pogojem. Isto velja tudi za seme iz drugih držav.
Pr’ nas vedno spet slšimo. da v gotovih kraiih »lucerna ne gre«, čeprav' ji talni pogoji odgovarjajo. Za take primere je vedno dober poskus v 'ej smeri, da lucerne v začetku r,e sejemo v čisti setvi, temveč jo mešamo z drug-m- detelianr in travami. Iz kmetiiske visoke šole Wei-hens~er>han priporočajo po
Altfrankische	246	517	Nemčiji in Avstriji naslednji mešanici:
Thurir.ger	251	478	i	n
madžarske	230	533	črna detelja	10.0 kg	8.4
ialijanske	233	518	lucerna	3.0 „	8.4
Vzrok velik- razliki v povprečnih pridelkih so padavine. V panonskem predelu pade na le^o samo 500 mm dežja, v baltskem pa 700 do 900 mm.
Pri sorti Du Pui's so ugotovili, da je zelo odporna proti zimskemu mrazu. Ta sorta se ne uvaža več samo iz Francije, 'emveč jo razmnožujejo tud’ že v Avstriji. Vsled tega je pričakovati, da se bo
2.4
2.1
1.2
1.2
3.0
2.4
2.1
1.2
1.2
0.0
travniška bilnica pasia trava mačj’ rep
nokota	_____
22.9 kg/ha 23.7 kg/ha S prvo mešanico preskušamo, če lucerna sploh gre, druga mešanica pa že omogoča pridelovanje lucerne.
lafeai feofeoši pozimi ohromijo?
Sorte	panonski	baltski
	predel	predel
francoske:		
Du Puits	280	587
Flamande Socheville	268	557
Provencer	234	501
avstrijske:		
nižieavstr. tržno blago 249		524
Liechtenstein	238	560
Ker je to precej pogost pojav, je vredno, da o njem napišemo nekaj več. Sicer je vzrokov ohromelosti lahko več, vendar bomo kar s prvim odgovorom zadeli pravega.
Hudo pomanjkanje vi‘am:na D povzroča otekline v sklepih in ohromelost kokoši. Poiavlja se pogosto pozimi pri tistih kokoših, ki prdno nesejo. Vitamin D namreč skrbi za pravilno razporeditev apnenca in fosforja v vseh 'istih delih telesa, ki te rudnine potrebujejo. Jajčna lu-p’na je na prvem mestu, kosti na drugem, ostanek pa gre v jajčni rumeniak, ki je ravno zaradi tega važna vitaminska hrana. Vi amin D dobijo lahko kokoši na dva načina: s pomočjo sončnih žarkov iz snov:, ki iih najdemo najbolj pogosto v zelenih delih ras'h'n, ali pa jim dajemo že v tovarni pripravljeno krmilo, ki ta vitamin vsebuje v končni oblki. V meglenih
zimskih dneh ni sonca in zato najprej pade nesnost, na o pa se pričnejo pojavljati prvi znaki tudi na kosteh. Ohromelo«' je že hudo stanje te bolezni, k- se redkokdaj popolnoma pozdravi. Dodajanje zelene krme pozimi, posnetega mleka in ribjega olja (ra 10 kokoši 1 žličko dnevno), vam v sončnih dneh bolezen prepreči, v meglenih pa vsaj ublaži.
Druga obl ka kokošje ohromelas i je paraliza. To je bolezen, ki jo povzroča zaenkrat še nepoznana klica. Proti tej bolezni ni sredstva, ni zdravil. Edino, kar so v zadnjem času dognali, je to, da so nekatere kokoši odporne proti njej. S ČY im, svetlim in prostornim kokošnjakom lahko preprečite številne okužbe, zdraviti jo je brezuspešno. Črevesni zajedavci in eno-s ransko krmljenje pa to bolezen še pospešijo.
Kako čebelarimo, da bomo pridelali več voska in preprečili rojenje čebel
fjvadilni satnik
Gradilni satnik je postal v sodobnem čebelarstvu važen prpomoček, katerega bi težko pogrešali. Služi nam v več namenov. Predvsem nam kaže razpoloženje čebel in ga imamo za nekak barometer čebelje družine. Pove nam, kdaj lahko začnemo' vs avljati satnice. Na njem lahko čebele vedno na novo gradijo. S tem omejujemo njihovo rojilno nagnjenje. Ker pridobimo z izrezovanjem satja na gradilnem satniku precej najfinejšega voskaj povečamo s tem rentab lnost svojega čebelarstva. To so upoštevanja vredne koristi, ki nam jih nudi gradilni sa nik.
Kakšen je gradlni sa~nik? Pri r.as naletimo na; tri oblike. Nekateri čebelarji uporabljajo v ta namen cel sa' nik ob strani gnezda. Drugi pregradijo z ozko navpično letvico navaden satnik na polovico. V prvi del, ki lež’ v smeri proti žrelu, napnemo kot običaino žico in vtere-mo vanj primerno veliko sa nico, ta služi družini enako kot drugi krajni sat. Pol-sat v smeri proti okencu nam služi kot gradilni. Enako lahko uporabimo stari sa'', ki smo mu navpčno izrezali polovico satja. V nekaterh tipih A2 panja je vgrajen gradilni satnik v okence plodišča. Tu nimamo satnka, temveč le le vico. Prednost gradilne letvice je v tem, da nam ob pregledovanju in izrezovanju ni treba jema i iz gnezda sata, temveč le okence.
Nekateri čebelarji menijo, da je letvica v okencu bolj priročna kakor gradilni satnik, ker -si prihranimo čas za odpiranje vratc in jemanje sa‘a iz gnezda. Drugi pa zatrjujejo, da čebele rajši gradijo na gradilnem satniku, ki je nameščen vzdolž ostalih satov. V svojem čebelarsvu sem letvice opustil in uporabljam polsatnik.
Kako pripravimo in kdaj vs avimo gradilni sa nik? V žlebič letvice ali satnika pritrdimo 1—2 cm širok trak sa nice. Če hočemo, da nam bo satnik povedal, kdaj je čas pr kladen za vstavljanje satnic, mora bi i gradilni satnik sestavni del gnezda v krajih z zgodnjim razvojem že konec marca, vsekakor pa v začetku aprila. V krajih s kasnejšim razvojem ga vstavimo ob širjenju gnezda, ko cvete sadno drevje. Tudi tedaj, če nam služi predvsem koit ogledalo rojilnega razpolo-ženia, ga konec aprila ne moremo več pogreša'!.
Ko izvlečemo satnik, na katerem je gradilni satnik, vidimo mimogrede kaj se dogaja v čebelji družini. Čebele izrazijo namreč svoje razpoloženje prej na mladem kot na starem sa*u.
Če ob lepem vremenu, ko prinašajo v panj medečino in nektar, čebele ne gradijo na satniku, tedaj z družino nekaj ni v redu. Morda je brezma ična, ima izčrpano matico ali pa nagiblje k rojenju. Če
najdemo na satu nastavke matičnikov, vemo, da namerava rojiti. Taki družini še lahko preprečimo rojenje s tem, da ji damo v izdelavo 2—4 satnice, sate s pokrito zalego pa prestavimo v medišče ali pa uporabimo drugje.
Običajno do tega ni‘i ne pride, ker trotovino na vsakih 5—7 dni vedno sproti izrezujemo. Z rednim izrezovanjem tro ovine čebele zaposlimo z gradnjo, damo jim pa tudi možnost, da odlagajo od-višni mleček. Zato je primernejši cel satnik kot letvica. V tem primeru cel na pol dograjeni sat razpolovimo in mu izrežemo polovico satja. V gradilnem satniku dobimo tako satje z žrkami in prazen pros or, kjer imajo mladice ponovno možnost gradnje. Zalego, ki naj ne bo starejša od 5 do 6 dni sproti izrezujemo. Izmenoma je torej prazen zdaj prednji zdaj zadnji del gradilnega satnika.
Če v rojilni dobi sa' je redno izrezujemo, se rojilni nagon čebel po navadi sam umiri Ako poleg trot ovine opazimo na satn ku že tudi čebelje satje, je znamenje, da je družino nagon za rojenje minil. Kadar najdemo le čebelje celice, vemo, da družina nima nikakega nagnjenja k rojenju.
Uvedba gradilnega sa'nika je potemtakem precejšen prispevek k bolj ekonomičnemu oskrbovanju čebeljih družin, saj nam v večini primerov ogled gradilnega satrika pr hrani podrobnejši pregled. Pri nas se še vse premalo uporablja.
ing. Rihar Joie
Madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji za dvojezični pouk
Stran S
Ceioyec, petek, 17. februar 1956
Štev. 7 (721)
Plenum madžarske kulturne zveze, ki je bil pred nedavnim v Osjeku. je predlagal, da bi uvedli na šolah madžarske narodne manišine v Jugoslaviji dvojezični pouk. Madžarsk h šol je na Hrvatskem okrog 30 in pouk na teh šolah je bil doslej samo v madžarskem jez:ku. Madžari v Jtigoslaviii so spoznali, da je pouk samo v madžarščini pomanjkljivost, ker je otrok, ki je zapustil tako šolo, le *ežie napredoval na drug h srednjih in višj'h šolah, in to zaradi pomanjkljivega znania hrvaščine. S tem, da bo sedaj uveden še pouk v hrvaščini, pa bo ta pomanjkljivost odpadla.
Med em ko imajo narodne manjšine v Jugoslaviji zajamčene vse pravice in popolno enakopravnost v deianiih in ne samo v besedah, pa se moraio Slovenci kot manjšin^ v Italiji in Avstriji za svoie pravice neprestano boriti in opozarjan obla-ri na dolžnosti, ki so jih sprejele z zakoni in ustavo.
Na svojevrsten način si na primer za-
mišljajo dvojezičnost ral’jarske oblasti. Medtem ko sta v Dolini pri Trs u na slovenski šoli dvojezična napisa, ie napis na ital janski šoli samo italijanski, čeprav člen 5. Posebnega statuta jasno pravi: »V tistih volilnih enotah tržaške občine in ostalih občinah na področju pod ialijan-sko upravo, v kater h prebiva znaten del pripadnikov jugoslovanske etnične skupine, bodo napisi na javnih ustanovah ter imena mest in ulic v jeziku jugoslovanske e n'čne skup'ne, kakor tudi v jeziku oblasti, ki ima v rokah upravo.«
Tolmačenje tega člena v omenienem dolinskem primeru ie zelo samovolino in diskriminacijsko. Slovenci na Tržaškem odločno zahtevajo, da so tud’ nap’si na italijanski šoli v slovenski okolici, kakor tudi seveda napisi kraiev in ul’c, dosledno dvoiez čni. Dvoiezični napisi naj se uvedejo tudi na pročeljih s avb v mestih, v katerih so nastanjene slovenske šole in seveda tudi povsod drugod, kjer prebivajo Slovenci.
Zaprisega prvih oficirjev avstrijske vojske
E	r
	
	IIP^
§p	
Kakor smo poročali že svoječasno, je zvezni kancler ing. Raab izročil prvim oficirjem avstrijske vojske dekrete, s katerimi jih je zvezni prezident dr. Komer imenoval za visoke oficirje, ki bodo
prevzeli vodstvo posameznih brigad. Kmalu Zatem je bila tudi prva povojna zaprisega zastavnikov !n poročnikov nove vojaščine, ki so — kakor kaže AND-slika — v roko zveznega prezidenta ob-<k ljubili »zvestobo do smrti«.
Svetovni uvoz in izvoz
Po podatkih s‘a~;st:čnega biltena OZN ie znašala vrednost svetovnega izvoza v letu 1955 5 °/o več ko- v letu 1954. ko je b’l s 76 milijardami dolarjev dosežen višek. V *ei vso‘i pa ri upoštevana, vrednost izvoza v Sovietski zvez’, v državah vzhodne Evrope. LR K tajski in Severni Kore;i. K povečanju svetovnega izvoza ie naiveč prispevala Zahodna Evropa, ki ie zvišala svoi izvoz za 13 % v primeri z letom 1954. Države šterlirškega področja so ga zvišale za 7%, ZDA za, 2 5 °/o in države Daljnega vzhoda za 14%. V iVem času pa se je vrednot izvoza držav Latinske Amerike znižala za 8 °/o zaradi nizkih cen izvoznih predmetov, predvsem kave.
Vrednost uvoza v zahodne države se je v primeri z le*om 1954 zvišala za 12 %, v države šterlinškega oodročia prav tako za 12 %, v ZDA za 8 % 'n države Latinske Amerike za 4 %>.
Uvoz v države Dalinega vzhoda se je znižal za 5 %, posebno v Indonezijo in
na Japonsko, zaradi česar se ie piač’lna bilanca 'eh držav občutno popravila.
Po razpoložljivih podatkih se je blaT govna zameniava s Sovjetsko zvezo leta 1955 v p-imer’ z letom 1954 znižala: izjema ie bila le pri trgov:rski zameniavi med ZSSR in Veliko Britanijo. Pov^ča-nie blagovne zamenjave z ostal’mi drža-vanr vzhodne Evrope pa je nadoknadilo to znižanje.
Različne nesreče v ZDA leta 1955
V Združenih državah Amerike je bilo v preteklem letu pri prometnih nesrečah ubit h 38.000 ljudi, medtem ko ie ori različnih drugih nesrečah izgubilo življenie
92.000	oseb. Povkodovanih je bilo
9.200.000	ljudi. Gospodarska škoda, plačila bolric, mezd :pd., povzročena zaradi nezgod, ie znašala 10 3 milijarde dolariev. Te številke preds~avlia io ponoven rekord, pomenijo pa tudi zvišanje smrtnih žrtev v ZDA.
ŠPORTNI	ŠPORTNI
Veličasten sprejem olimpijskih zmagovalcev
Ko so se avstr’jski špor“niki na olimpijskih igrah v Cor ini borili za medalje, verjetno niso mislli, kakšen sprejem bodo doživeli ob povratku v domovino. Kajti prav gotovo nobena druga skupina športnikov si še ni b la v taki meri osvojila srca najširš:h množic, kot je to uspelo zmagovalcem letošnie olimpiade.
Tisoč1 navdušenih ljubiteljev športa in desettisoči od veselja prevzetih prebivalcev so pozdravljali nosi el je olimpiiskih medalj po vsei pot:, ki jih je po končanih igrah vodila domov. Prvi veliki spreiem so priredili v Innsbrucku, kier so bili v prvi vrš i slavljeni zmagov’ti smučarii, katerim so domače občine pr’pravile ‘udi lepa darila. Višek vsega navdušenja pa je
bil nedvomno na Dunaju, kjer stotine policistov niso mogle zadržati navdušenih množic, k! so se zbrale pred kolodvorom.
Ob svoiem bivanju na Dunaju so bili olimpijski zmagovalci deležni tudi cele vrste oficielnih slavnos i in sprejemov, pri katerih so prejeli razna dragocena darila. Med drugimi je priredil za športnike poseben sprejem tudi zvezn- prez:dent dr. Korner, ki je ob tej priložnosti podelil ‘Hkratnemu zmagovalcu Sailerju Veliki častni red republike, ostalim nos> teljem medalj pa svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Poleg tega ie prejel Sailer od prosvetnega ministra zla- prstan, s tremi briljanti.
Dunajski mednarodni velesejem
od 11. do 18. marca 1956
Moda / Luksus / Gospodinjstvo / Vsakdanje potrebščine / Tehnka / Stroji
Orodje
Kmetijska in gozdnogospodarska vzorčna razstava
Posebna razstava: »Načrtovati, gradi i, gospodarici«
Razstava pitane živine / Razstava strojev s predvajanji / Prehrana in nasla-
dila / Poskušnja vin
Posebne razstave: »Tehnika v gospodinjstvu«
»Transport — embalaža«
Izumi
Na železnicah in avobusih za 25 % znižana vožnja. Velesejmske izkaznice pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in v prodajalnah, označenih z izveski.
m :innnraii ji
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30. 17.00, 19.45. 22 00.
Sobota, 18. februar:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.55 Športni pregled — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 17.10 Oddaja presenečenj — 18.30 Oj ta soudaški boben (slov.).
Nedelja, 19. februar:
6.20 Narodna glasba — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Oddaja za kmete — 9.10 Godba na pihala —
11.05	Koncert ljudskih melodij — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Heinrich Heine — za stoletnico smrti —
19.00	Športne vesti — 20.00 Pestra oddaja iz življenja v gledališču.
Ponedeljek, 20. februar:
5.55 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 15.30 Za vesele male ljudi — 16.35 Znanje za vse
—	18.00 Sami šlagerji — 18.15 Mladina in šola — 18.45 Igra Combo Adria (slov.) —
20.10	Glasba za milijone.
Torek, 21. februar:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zdrav človek —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski ma-
gacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Oddaja za ženo — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 20.10 Operni koncert.
Sreda, 22. februar:
5.55 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Slovenske pesmi (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.50 Tako zveni v Avstriji.
Četrtek, 23. februar:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano —
14.00	Poročila, objave. Profesor Kramolc: Pogovor s pevci in pevovodji (slov.) — 15.30 Oddaja za ženo — 16.35 Znanje za vse —
16.50	Kulturne vesti — 20.10 Predpomla-danski običaji v Avstriji.
Petek, 24. februar:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas —- 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 15.30 Otroška ura
—	16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Športni obzornik (slov.) 20.10 Prometni kavalir.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 18. februar:
7.10	Zabavne popevke pojo znani pevci
11.05	Gospodinjski nasveti — 11.15 Slovenske narodne — 11.45 Pojte z nami, otroci!
—	12.30 Kmečka univerza — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte!
—	16.00 Novi filmi — 18.00 Okno v svet: Rurski velikaš Krupp — 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 19. februar:
6.00	Vedre in poskočne za prijetno nedeljsko jutro — 8.00 O športu in športnikih —• 8.15 Pisan spored narodnih in domačih pesmi
—	9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 13.30 Pol ure za našo vas —
14.00	Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi — 18.30 Melodije, ki jih radi poslušate — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 20. februar:
6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.10 Vedre melodije — 11.05 Radijska šola — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki — 13.30 Narodne pesmi in domače poskočne melodije — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Makedonske partizanske pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti — 18.00 Radijska univerza — 20.00 Kulturni pregled.
Torek, 21. februar:
6.35 Priljubljene popevke — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45
Cicibanom — dober dan! — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Od melodije do melodije
—	14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste
—	poslušajte! — 16.10 V svetu opernih melodij — 18.00 Zunanje-politični feljton — 18.30 Športni tednik — 20.10 Poje Slovenski1 oktet.
Sreda, 22. februar:
7.10	Melodije za razvedrilo — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tamburaškt orkester ljubljanskih „Svobod“ — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Pojo mladinski zbori — 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 19.45 Aida-Verdijeva opera.
Četrtek, 23. februar:
7.10	Z melodijami v dobro voljo — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Glasbena oddaja za pionirje — 12.30 Kmečka univerza
—	12.40 Umetne in narodne pesmi poje dekliški zbor — 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.10 Glasbene uganke — 18.10 Pesem skozi stoletja — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 24. februar:
7.10	Igra Češka godba — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan!
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.35 Želeli ste poslušajte! — 16.00 Modni kotiček — 18.1-j Pred mikrofonom je Kmečka godba — 20.0“ Tedenski zunanje-politični pregled — 21.0° Mednarodna radijska univerza.