Leto IV., štev. 3. y Celju, f orefc dne 10. januar ja 1922. Posfnina piatana v sotovioL k^GKSbB ^^^^^^^^^^^^^^I^B ^^^^^^^^H -**"*"* ^^\^^ %^V\^^ J^^I^H^^^hbf^^^^^^^w^. ^^^^^^^^1 ^B^^^^^^m ^^^^fl^&ft M^^^^^Bk H^fl^^^^l ^^^H^^ll ^kv^ Stane letno 48 Din, JHf2? 'x^wß^orWfn0 Di"' osmrtnice in zahvalc oQ p. PosWÄ^hft^SteyilJ^a"*st^c 50 p. Izli&Ja vsak torels, četrtek fin soboto. _____,_________________________ Uredni&tvo Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon ŠU53. Upravni&tvo Strossmajcrjcva ul. št. 1 pritličje. Telefon Št. 65. fcra Račuii kr. poštnega Cekovnega urada Stev. 10.066. c=__| Masarykova poslanica k Novemu letu j Ob novem letu ie preiel nredscdnik eeškoslovaške repiiblikc dr. T. G. .Mia- j saryk mnogostevilne časti:ke. med dru- gimi tiidi ocl češkoslovaske.ga narlameii- ta in sonata. Dr. Masaryk \v. oclgovoril rra po/.dravni go\or predsednika paria- nienta dr. lomašeka s sk'deeo posla- | nieo: j V poslednjih trch 'eti'n moramo kon- j statirati v zimanji poiitiki dobre uspehc. I Li di mala antanta je pričcLi z delom sporazumno z vcliko intanto. Veliko an- tanto priznavnnio od nienesr.i poectka kot potrebno avtoriteto za novo.no Pv- ropo in želimo. da njeiia avtoriteta os« fane. V niej ic splošni cvrooski pro- gram. Vcliko skrb povzroča cell fcvropi I in vscin uarodom Rusiia. Olavna potre j ba za njo jc gospodarskri obnova, obiio- j va žclcznic in vsccfa adüiinisirativno.^a I .iparata. Z;mima nas twdi NcmicUm in njeiia rcorj imajo le obranibeni in orga- nizaeijski znaeaj, ker nimanio nikakih ajfresivnih naürtov. fmamo armado, ker jc potrebna za obrambo. .Miinianio miii- tarizina, ki ima napadalni namen. Vojf.o siiiatraino za veliko zlo. a braniti se. ie doižfiost vsakogar na svetu \ UodoOnost države in nas^üa naroda K \ toni, kako znamo državo upravlja- ti, kako delamo administrativno in poii- tieno. Prcd vscin potrebuicnio novo zJUožiK) bjrokracijo, ker brez uradnikov in namešcenccv ne more obstojati drža- \a. (ire v prvi vrsti za to. da bi bila na- šii država raoderna, demokratska in re- publikanska, kar ie odvisno zlasti od u- j radnistva. Anarhizem in protidržavnost sla se po vojni že preživela. Dobiii smo svobodo, obnovili državo in hočeino, da jo uredinio po potrebah sedan.ie^a časa. Upravičenost naše države n>ora b?ti pri-. /liiüia od clIc Kvropo. Kar se tiče par- lainenta. se mora vedno zahteva- ti. da pridejo vanj ljndjv, ki so sposobrii koiitrolirati celo adniinistracijo in ki i"ia- io sniisel /a državotvonio delo. -Paiiiu ¦ inent ni kraj za. promišljevanie, njejjova fnnkcija je predvsem druga. — Pravo delo naj se vedno v-odi v odsckih. Prctvc deniokracije ire more biti brez sposobnih, intclisentnih in poštenih sirokovniakov, dolaveev in vcditeljev, i;er je problem dcniokratičnili strank problem voditeliev. Da bode Parlament dobro delal, je treba izšoUuiih poslaiicev. Zato je treba novih reform na šolskcni in vzgojnein polju. Naša skrb mora biti osredotočena na deco in mlajšo generacijo. Naša dr- žava in cela ^vropa jire za novini živ- IKMijem. Pred seboj imanm tudi veliki problem ločitve ceTkvc od države in ¦ druKe. Reči hočem nekai tndi o agrarnl rctormi. Veleposestva so završila polje- delstvo, gozdarsko in kletarstvo; pro- utikcija na veliko ima tu kakor pri indii- stri.ii svo.ic prednosti. Ne greSim. ce iz- javitn, da bi staino štcvilo večtih posesti nioralo biti zavarovano. treba se ie ie odločiti. kako velika morajo biti. Nadaljc se je trcba odločiti, ali na.i na iijih j?o- spodari sanio država ali na.i oslanejo v rokah sedajnih lastnikov. Nj smo sc kršiti individnalna inicijativa in sprel- nost oddati vsc državi ie nourešno. Po- polno parceliranje. kolikor sem niogel üognati, ne odgovarja našim poirebam. Agrarna refonr.a je ogromno delo ne sumo ene.n'a leta. -ariipak večih. Z agrar- ;io reformo bodo resent naivnžncjši prn- bicmi Ceškoslovaški'. Forniulirati liočcm še svoie slaiišče lKisproti koiminiznui. Koniunizem izhaja iz demokratskesa principa jeunakosti. Toda gospodarska jednakost. ki sc za- hteva. ni koiininizem. Jednakost ne ob- stoja nikjer ne v historiskcm razvoju ne v naravi. Ravno z-ato ie ieduakost i- deal cloveka. Prva brijia socijalne poli- !ikc je, zmanjšati in odstraniri prevoliko .socijri.lne razllkc Ustanovitelii deniok*»- cije in r-jpublik so kazal: vedno na spar- iaiiski primer siarih Orkov. DosecUmji K-omunističiii poizkusi so bili osiiovani saiTlo v malih občinali in to zvečine na verski podlagi, ki so pa trajali le malo časa. Kakor kaže rodbina in prijatelj- Ljudsko vseuLilišLe v Celju. Danes v pondeljek. dne 9* fanitarja» zvečer predava zdravnik g dr. Rak o zelo razšlrjeni in »ilnona- lezlfivl bolezni srab all garje. sivo. bi bil komunizeni mo.^oO le med j Ijudmi, ki so nioralno in intel-ektualiio na iiiijvišji stopnji razvoja. Ruski poizkus se ni obnesel, ker je bil i/.vršcn z ntizo- braženim in moralno na različni siopnji | | stoiecim narodoni. KomuniztMn na saino 1 gospodarski in materi.ialistični podlacci i ie splofi ncnioyoc. i Kralj Aleksaiider .ie 7. tin. odpoto- val v Sir.aio na Kuinnnsko n;i obisk rn- liitmskc kraljevske rodbine. i Lahi bado naproi izzivali. Itali.iau- skavladaje k!jub protestu. jiigoslov. j vlade sklonila, da mora.io ostati ital. la- dje še napre.i v jugoslov. vodah. >'da ščitijo iUilijanske državliaiu-«. Itaiijanski in madžarski tašisti ^ skleiiili tajno pogodbo za mcdsebojno podpiranjc. Naperjena ie sevnda proti : | Jugoslaviji. | ! Kralj obišče Dalmaci.io. Due -K tin. ; I je sprcjel kralj ministra za vf.ru dr. Kr- j j sielja; razgovarjal se ie ž iiiirn zivahno : o razmerah v Dalniaciji in iziavil, da na. j merava spomladi posetiti Dalmaeijo. • Dr. Mom^Uo Nlnčič. zuuauii miiii- ; sier. Dne 5. januarja dopoldne ie bil r.-\ ukazom imenovan dr. M. Nineie za mi- • nistra zunaniih zadev in ie noDoidne že | položil priscKO. Pri spre.iemu novinarjev i je izrazil željo, da bi časopisie stalo v ! tesni zvezi z zunanjim ministrstvom. Za- ! to bo tudi vsak tetlen enkrat snrcjel no- I vinarie. < Madžarski vohuni na Slovaskeni. V ¦ Kosicali so aretirali ^ madžarske vohu- ! no, med njimi nckega nadnoročnika. Pri- \ šli so iz lindimpeSte v Košiee s pretve- I zo. dii obiščejo sorodnike. toda divizii- j sJvO sodiščc jc izjtvilo. d.i im;i \- rokah ! eforfcwic'WTnins'tVa. j Občhislce volitve v JttlUski Hciiečl.H se bodo vršile: to. januarja v nekaterih vnanjših obciiiab, za vočino občin Julij- ske iltnečije (vštevši Trst) pa 22. janu- arja. Za štiri obeine idrijskcga okraia in za nekaj občin v Istri so volitve odgo- I n—>"> ¦iihiiii if iMln il in—M'liii — ¦!— ¦ ¦ in I it m>iii ihmwiMi»iiiiiii—i ¦ dene, ker se morajo radi no\ ill ni'ji iin^- niki volilccv popraviti. Rusi.ia mabilizlra? lz Moskve iav- Ijajo, da 1)0 sovjetska vlada v ^%eli Rn^i- ji mobilizirala 2 letuika- Irski sporazum z AnglUo. Na hskcin sc mnoze. ko se bliža odločilna scja Dai! Cireanna (parlamenta v DiibliniK. mani- restacije in i/Jave na korist mirovni po^ .vrodbi z Anglijo. Dosedaj se ie žc izjavi- lo i5 pokraiinskih. 13 okroznih. 15 izvr- silnih sinfajnovskih odburov, veo agrat nlii zvez in delavskih organizacij. Po do- j znavan.iu lisia »'i'imes« se ustanovi na Irskem zaeasiia vlada, kateri bo načclo- va! Artnr Griffith, parlament bo pa rati- lieiral sporazum. proti katercnm Jtcitira De Valera na vso moO. Rusko-finski spor. Ko so v l'inski /.jiiaga'i beli gardisti in s uomoejo ncnt- ških cet pregnali rdečo yardo in rusktr ; bciljšcvike iz deželc, so hotcli odtrtfatf | od Rtisije tudi Karclijo. X miroxui po- : godbi, skL-njeni med finsko in sovjetsko ! \ lado v .lurjevu oktobra 1920. je niora- : hi Finska povsem resiu'iiirati na Kareli- | jo. Zato ie nastal seda.i med obetna dr- • žavama nov razpor in se ž,^ vrše nied- ; sebojni bo.ii. j Sedcž mednartxliiu donavske koinl- ' sij<* v Bratislavi. lz Hratislave poročajo. ¦ da -So niednarodna donavs.ka komisija v i par duel) tja preseli, k.ier bo M;'»t..tni.-Po- greb bode jutri ob ednajstih ... Ne vzne- mirjajte se za nie in ne govorite o teh rečeh vpričo te uboge žene.« Qospa Oabm je začela kar sama od sebe aa novo: »Zdravnik. mrliški ogled- nik ni šc prišel« j Simoneau se je vsedel k Margarcti. j jo tolažil in hrabril, potem je pa utihnil. ! Pogreb bode toraj jutri ob jednajstih: i te besede so mi žvenketale v glavi kakor | steklo. Pa ta zdravnik, mrliSki oglednik. da nika kor ne pride, katerega jc imeno- vala gospa Gabin. Ta bi takoj vedel. da iežim samo v letargiji. Porrebno bi bilo, da bi me zbudil. Cakal sem ga z nervoz- no nepotrpežljivostjo. Dan se je nagibal. Gospa Gabiu je prinesla svoje senčnike, da ne bi po tie- potrebnem izgubljala časa. Z Margareti- riim dovoljenjem je poklicala tudi DčdO, ker, kakor se je izrazila. ne mara pustiti otrok dolgo samih. »Vstopi,« je zagodrnjala prijemsi nialo, >in ne delaj neumnosti, ne glcj na to stran, drugaee bodeš imela z menoj opraviti.« ! Prepovedala ji k mene pogledati, kar se ji je zdelo bolj pravilno. Dčde je pa gotovo od trenotka do trenotka švig- i nila name z očmi, ker sem slišal. da jo , je mati parkrar udarila po rokah. Vsa vr. s'O'bc ji je ponavljala: ¦¦>l)elai, drugačc greš vun. In po noei bo prišel gospod in te vlekel za noge.- ] Obe. mati in hči, sta se vsedle k mi- ; zi in striglc senčnike. Ropot škctrij sem i natanko slišal. Mala je vprašala prav na tiho mater. naibrže ni znala nekaj boli Stran 2. »NOVA Ts 6 B A Sttsv. 3 nostih, ki bi bile v zvezi s prihodom angleSkega prestolonaslednika. Izbruh- nile so velike stavke, ki jih angleška vlada skuša s silo udušiti. Razni indijski listi popisujejo ta velikanski bojkot, ki se je započel na ukaz Mahaima Gandhi, „svetega po- litika". Nek bombayski list ga imenujc „najplemenitejšo" dušo, kar jih je svet imel. V 50-tin velikih mestih, kakor v Bombayu, Kalkuti, Delhi, Benares itd. so se proglasile stavke v imenu Gandhiia, Vse delo v tovamah in na polju je prenehalo. Sole in trgovine so zaprli. Kjer so hoteli prestolonasledniku pokazati živahno življenje i vrvenje, je vladala največja praznota in tiSina. Ta upor se je razširil po vsej Indiji. In- dijsko ljudstvo se je uprio svojim an- gleSkim tlačiteljem in ne mara delovati z angleškimi oblastmi, kakor tudi ne kupovati njihovega blaga, To pasivno revolucijo so organi- zirali „narodni prostovoljci", ki pazijo, da ne kupujejo Ijudje lujega blaga in da indijski otroci ne posečajo 5ol. Na- rodno stražo tvorijo z večine dijaki. V Benghalu bojkotira čez 50.000 dija- kov sole. Ve'iko tisoč so jih aretirali; a na mesto ten stopijo vedno nove čete. Milijoni slede pozivu Gandhija. Ves angleški učni sistem je v Indiji odpovedal. Domače Sole pa, kjer se učijo tkati domače sukno, rastejo ka- kor gobe po dežju. Velike množine angleSkega blaga so Ijudje sežgali. Predilnice v Lanca shire, ki so izvažale na indijski trg, stojijo. Boj Irske za samostojnost je brez- dvomno vplival tudi na lndijo, ki za- hteva politično in gospodarsko svobo- do. Če bo Anglija znala te zahteve u- poštevati, bodo najradikalnejši elementi zgubili na uplivu, drugače se je pa bati velikih uporov. Oospodarska obnova Evrope. 30. decembra so se sesli v Parizu najboljši ekonomski strokovnjaki An- gleške in Francoske in se sporazumeli o načrtu dela, kako zopet gospodarsko konsolidirati Evropo in olajšati posel pri Se ne reženih političnih problemih. Načrt ie izdelal Sir Robert Kindersley. Glavna načela tega načrta zahtevajo, da se ustanovi mednarodno udruženje, v katerem bi bili zastopani industrijski, finančni in trgovski interesi Anglije, Francije, Belgije, stall je, Rumunske in morda tudi Poljske, GrSke, Avstrije in Nemčije. Ta organizacija bi imela na- men, da olajSa mednarodno izmenjavo blaga, pospeši izmenjavo surovin in manufakture. Družba bi imela kon- trolno delo nad prometom in uporabo vsega blaga. Da je vzela za to Angleška v svoje roke inicijativo, se ne čudimo, ker vemo, kake skrbi tarejo Angleško radi vedno večje nezaposienosti. To internacijonalno društvo bi bilo popol- noma neodvisno od Zveze narodov, olajšalo bi pa sodelovanje ameriške unije. Na prve seje ekonomske konfe- rence ni bil pozvati amerikanski de- Iegat. Govori se, da se je to zgodilo radi tega, ker čakajo, da se ukrene kaj bolj konkretnega In da se zaslišijo predlogi Amerike. Angleški delegati upajo, da se bodo tej akciji pridružile vse evropske, azijske in ameriške dr- žave. Nemški delegat dr. Rathenau ki je proučil eel načrt, je izjavü, da se ga bo Nemčija oprijela in tudi Krasin je obetal, da bo nanj pristala sovjetska Rusija. Istočasno se proučuje projekt ve- likega posojila v funtih. Narodi bodo pozvani, da sodelujejo po svojih go- spodarskih močeh pri tern posojilu. Tudi Nemčija je pripravljena sodelovati pri subskripciji. Konferenca je po pri- vatnih informacijah enoglasno priznala, da so z ozirom na reorganizacijo Ev- rope vse države enako interesirane. Potrebna je popolna solidarnost, da se zmanjšajo današnje težkoče. Predvsem pa je potrebno vpostaviti Rusijo, da zopet na novo prodaja in trguje. PLANINSKI PLES. Celjski odsek Sav. podr. SPD prire- di v soboto 14. Jan. 1922 v gornjih pro- storih Narodnega doma običajni vcliki planinski pies. Posebna vabila se nc bo- do razpošiljala, ker je na ta pies vabljen vsak, kateri se hoče eaikrat dobro zaba- vati v dnižbi naših brhkih planšaric. To- aleta je promenadua. Na našein plesu nastopi prvikrat novozbujena Geljska narodna godba. Celjski odsek S. p. SPD. »Jugoslovanska Matica« v Celju je poverila vpisovanje novih članov, pobi- ran.ie mcsečnin in raznih Drnstovoljnih prispevkov gospej Kovačevi. trafikan- iinji v Aleksandrovi ulici. Tarn so na j)iodaj tudi zeio praktični letošnji go- spodinjski koledarji in narodni kolki. Vsi rodoljiibi, ki se zavedate neznosuega tr- pljenja nasili nesrccnili bratov v priinor- ski in koroški neodrešcni Jugoslaviji, blagovolite si dobro zapommiti to notico ter vršite. ko pojdete mimo. svojo cast- no narodiio dolžnosl! Za JurosIov. Matico se jo nabralo ua gostiji g. Julka Kovaeiea iz Vojnika v gostilni g. Fr. Pikla v Zalen 640 K. Pravoslavna crkvena opšthia u Ce- lju (Krekov trg u carinarni), moli sve pravoslavne n Celju ,i okolici da joj iz- vole javiti tačne svojc adrese pismeno ili usnieno tajniku g. Jovanovieu, cart- niku. Predscdnik pukovnik Tošic. »Nove krušne cene v Celiu«, Z ozi- roni na notico pod lem naslovom v St. od 31. dec. 1921, kjer se je pisalo o 25— 30%-ncm zvišanju mezd pekovskili po- nioenikov. nam poroča tivkajSnja podrn- žnica osred. drnštva živilskih delavcev, da so se mezde zvišale snmo zn 20%. UčltelJsko društvo za celislii okraj, ki stejc danes 140 rcdnili članov in v katerem je velanjeno vse uciteljstvo cc- ljskega okraja. si je na svoieni obenem zboni due C). tin. izvolilo sledeei odbor: A. Sivka, preds., B. Scr.ainik. podnred- sednik. Franio ^a.t*'ar. tainiik. Makso V\ udler. blag., Ciril Pregeli. iDevovodja. V. Gobec, kniiž. ter gde. Schreinerjeva in g. Petrovič, odboniika. Društvo je i- melo v preteklem letii 10 strukovnili predavanj. V prid Dij. kuhinii v Celiu i^ podari- la rodbina Robert Diehl 300 K, mesto lideležbe pri dijaškem venčku ki se je vršil due 7. tin. v Celiu. Kopališče Rimske Toplice je gla- soni poroeila »Jutra« od K, Ulilicha ku- pil inzenjer Vcseli iz Zagrcba. profesor jiu tamošnji trgovski akademiii. Iz Celjske okolice nam porocajo: Cujenio, da lioče soc. dem. klub v pri- hodnji obč. seji predlagati za župann 6000 K mesečne place. To bi pomcnilo zvišanje občinskih doklad za 75%. ne o- ziraje se na to, da ni nobeiie«.'a kritja, ker je v proraeumi za 1. 1922 določena y to svrho svota 300 K meseeno. Prejšnji žu- pan je dobival meseeno 60 K. ¦f Karl Teppey. Due 8. tin je umrl veleindustrijalec in vekposestnik gosp. Karl Teppey, ustanoviteli in lastnik Prve jugosl-ov. lesiie industriie v Colju. Po- koinik je bil v Celju znana osebnost, pod nemškim režimoin tudi večletni podžu- pan. Naeijonalno je bil proti Slovenceni skrajno nestrpen ter se ie tudi udeležll ncmške deputacije. ki je hodila Sloven- ce tožit k cesarju na Dunai. Osebno pa je bil ljubezniv in kulanten. Po prevratu se je posvetil izključno .^osDodarskeinu delu. N. v m. j>.! Aretacije. Radi nadležnega berače- nja od trgovine do trgovine ie bil aretl- ran Franc Križnik iz Sv. Vida pri Gro- belnem. — V Gaberjih sta bib aretirana Jernei Stropnik in Ivan Velenšek. ker sta stražnikii klicala: »auf biks, cicU Najdene stvari. Mirko Balnit iz Od- zaucev (ßacka) je 6. trn. našel na celj - skem kolodvoni 1120 K; oddal jih je po- licijskemu oddelku. — Luiza Werdou- schegg iz Celja je 3. tm. našhi na kolo- dvoru 10 m belih cipk. 10 in belih tra- kov in cuo podveznico za noffavice. Sokolstvo. Celjski Sokol nam ie. kakor običaj- no zaduja leta, tako tudi letos nudil iz- vanredno lep Silvestrov veeer. Vsi ^or- nji prostori Nar. doma so bili natlačeno polni. Spored je bil zelo obširen, tako, da je namcravaiia uprizoritev enodejan- ke morala izostati. (jojenkc so izvajale Dalcrozovo ritnuiko. članico ritmičnc va.ie, člani skupinc na stolih. Lepe so bi- le žive slike (niarmornati kini) in obču- dovali smo solo-pies scstre Erne Kov^i- čcve. Za smeh je poskrbel Antonio Mac- caroni (br. Reš). Brat Zepič nam je nu- dil s svojim pevskim kvartetom lep uži- tck, za kar smo mn iz sren hvale/.ni. Polnocni govor je imel starosta celjskih Slovencev g. dr. Sernec Polnočno ale- ^oi'ijo je uprizori! naš stari znanec br. jMatija Bcnčan. Omcniti ie trcba godbo Dravskc divizije. ki je neumorno. igrala. ]Jreskrbel nam jo je L. kanelnik dr. Ce- rin, za kar mu ,c:rc posebnn hvala. Mva- la tudi gospej Kokotovi za snremlicva- nje na .ciasovirju pri posameznih nasto- koiupliciruneR'a izstriči, ker so iijenc skarje delale počasi. V sobi ni bilo slišati drngega kakor ropot škarij. Margarcta, zmucena od jo- ka in žalosti. je uajbrže zadremala. Si- moneau se je dvakral vzdignil. Nizkotna misel. s katero se je okoristil med Mar- Karetinim spanjem, odviliati brke z usl- nic, me je mučila. Cutil sem, da je Ijubil mojo žciio. Naenkrat se je zasmcjala mala Dede. »Zakaj sc smejiš, prismoda?« jo je vprasala mati. »Vrffla te bom kar na po- steljo ¦ .. Povej, zakaj sc smejis"?- Otrok je jecljal, da se ni smejala. ampak saino zakašljala. Po nioiili mislili je vidcla najbrže Simoneaua , kako se je nagnil na Mar.uareto, in se ji jc to zdelo smesno. Prižgali so ravno svetilko. ko jc iv.'kdo potrkal na vrata. «Zdra,vnik je hu« je rckla starka. Res je bil zdravnik, nič se ni opra- vičil, da ie prišel tako pozno. Brczdvom- no je moral iti v vcliko nadstropij ccz dan. Ker je luc Ie slabo razsvetljevala sobo. je vprasal: »Ali je mrlič tukai?« »Da, gospod,« je odvrnil Simoneau. Margarcta je vstala trepctajoca. (iospa Gabin je poslala Dedč.na hodnik, ker o- trokti tega ni treba gledati. mojo ženo je pa prisilila stopiti k oknu. da ji prilirani prizor. Zdravnik se ie iiaglo približal. Zdel se mi je utrujen. nervozen in mudilo sc mu je. Me je li prijel za roko? Ali je po- ložil svoje uho na mojc sree? Nisem si znal odgovoriti. Najbrže sc io sanio ma- lomanio nagnil. »Ali hočete, da vain posvetim s sve- tilko?« se jc ponudil Simoneau. »Ni potrebno« jc odvrnil zdravnik mimo. Kako! Nepotrebno! Ta človek je imel moje življenje v rokah in po njego- viin mnenju jc bila natancna oreiskava nepotrebna. Jaz vendar nisem bil mi- tcv! Zakričal bi, da nisem mrtev! »Kcdaj je umrl?« je vprašal. »Ob šestili zjutraj,« je odgovoril Si- moneau. V meni se je pojavilgrozovit upor v strašnih vsponah, ki so me vczale. O! Brez moči. govoriti, brez moči, premak- niti samo en ud! Zdravnik je pristavil: »To tcžko vreme je nezdravo... Nic ni bolj nevanio. kakor prvi dnevi pomladi,« in se je oddaljil. Z njim je šlo moje življcnje. Vpil bi, jokal klel; a moje grlo je bilo tako kreevito zvezano, iz njega ni prišel niti en vzdih. Oh! proklc- ti, njeR'ova profesionelna navada ga Je napravila za čisto navaden stroj, priha- jal je k postcljam mrličev samo, da iz- polni jednostavno formalnost! Ta člo- vek ni znal nic! Vsa njegova znanost ]c bila velika laž. ker ni mogel na prvi po- gled razloOevati življcn.ia od smrti! Od- šei je. odšel je! »Lahko noč, gospod!« mu je rekel Simoneau. Molčal je. Zdravnik se je licijbržc priklonil Margaret!, ki je odšla od okna. koje jc zaprla gospa Gabin. Sei je iz sobe, slišal sem natanko njegovc korake po stopnicah. Torej vse je končano! Bil sem ob- ¦soien. S tern človekom je izginilo moje za- dnje upanje. Ce se ne zbudim jutri do jednajste lire, me bodo živega pokopali. Ta misel me je tako strašno prevzcla, da sem zgubil zavest za vse, kar se je go- dilo okrog menc Bila je to omcdlcvica v smrtni tcnii. Zadnji ropot. ki mi je u- darjal na usesa, je bil slab ropot škarij gospc (iabin in l^cde. Priccl se je zamc mrtvaški večcr. Nobeden ni več govoril. Margareta je odklonila ponudbo. da spl v sosednji sobi. Hotela je biti pri meni, lcžala Je na pol sklonjena v naslonjaču s svojim lepim bledim obrazom. z zaprtr. mi očini, katerili trepalnicc so bile ob- robijene s solzami. med rein ko jo je Si- moneau. v teini sedeč pole«: nie. pazljivo opazoval. (Dalje prihodnjič.) pill. — Miiogo truda je imel zlasti načel- nik Sokola. Oskrbo vseh šotorov kakor tudi postrcžbo samo so prevzele sestre Sokolicc, ki so svojo nalosro izborno lz- vršilc, v vsestransko splošno zadovolj- nost in polivalo. Upamo. da hj društveni blagajuik tudi z gmotnini usDchom za- dovoljeii. Občui zbor celjskeKa Sokola se vrsi v nedeljo 29. jau. ob pol 10. uri dop. v društveni telovadnici (mestna osnovna sola). Celjski Sokol išče nabiralca člana- rine. S tern opravilom bi se dal sčasoma združiti še kak drug posel. Za invalida ali upokojenca vsekakor prinraven po- stranski zaslužek. Reflektantjc se naj zglasijo pri driištvenem blaeaiuiku bra- tii Dragotinu Sirecu, ki daie nataiičncisa pojasnila. Celjski Sokol je pre.iel nekaj sokol- skih koledarjev za leto 1922. Kdor ga želi inieti. naj se čimpreje zjrlasi pri drn- štvcnem tajniku. ker bode zaloga vsak čas pošla. »Sokolski glasnik«. Letnik IV. Broj I. Na pocetku godine. — Otvoreno pi- sino ... — Savez Češkoslov. - jugoslov. Sokolstva. — Ceško Sokolstvo. -¦- Dr. Jiiulficli Vaniček. — Ce^koslovačko Sokolstvo. - Sokolstvo. V telovadiiici »Celiskega Sokola« (osnovna sola) ima svojo nrvo telovad- no uro nova vrsta stare.iših gospodov danes v torek cine. 10. jan. In sicer točiio ob 6. uri zvečer. Obrtni vestnik. VELIKA OBRTNA RAZSTAVA V CEUU. Na seji razstavnega odbora due 6. tm. se je definitivno sklenilo da se pri- redi od 12. do 22. avgusta tl. velika obrt- na razstava v Celju. Razstav^ se lahko udeležijo vsi obrtniki. industrijalci in trgovci i/. JuRoslavije. V tei seji se je konstituiral tudi razstavni odbor z raz- nimi odseki. Castni predsednik razstav- nega odbora je min. n. r. g. dr. Kukovec, predsednik ključavničarski moister Ivan Rebek, podpredsednik pa rud. svetnik B. Baebler. Razstavna pisarna sc nahaja pri Zadružni Zvezi v Celiu. Strossmaier- jeva ulica St. 1. Ptujski župan Lozinšek je — kakor poroča «Naprej« — z ukazoni od 3. tm. potrjen. V Šabcu so pri ponovnih obč. vo litvah clobili demokrati 638, radikaTci 407 glasov. Knake uspehr. nričakujejo demokrati v celem Podrinju. Gospodarski polom v Italiji. 40 to- varen ne obratuje v Julijski Bencciji. V ribiški industriji je bilo zaposlenih okoli 8000 delavccv, ki so i/.delali na leto do 100.000 kvintalov raznovrstnega blaga. Vlada se pa nič ne zmeni za ta stara podjetja. Pojoča vaniostna jamska svetilUa. Ko so vpeljali v jamc električno raz- svetljavo. jc bilo potrebno omisliti tudi aparat, ki bi naznanjal s sigurnostjo, kje sc nahajajo eksplozivni plini. S pomočjo clektrike se to šc ni posrečilo. Pač pa Jc izurnel dr. Fleissner, profesor na monta- nistični Soli v Leobnti, bencinsko svetll- ko. ki s pojočim plainenom naznani, kie se nahajajo goreči plini. Doscdanji po- skusi so se prav dobro obnesli. Svctilka je na zunaj podobna stari jamski svetil- ki, na svojem zgornjem delu ima na- pravlj'enc ccvi, ki dajo glas, kakor Iiitro pride gorljivi plin v sfiik s plamcnom v svetilki. Koinunizeni v praksi. V Ajdovščini so konštatirali v tarnkajsnji komunističn! zadrugi primanjkljaja 54.000 Ur. Prihaja- jo se nove tcrjatve. Vsi veliki zneski, ki so jih delavoi placevali za organizacijo. so zašli na nepravo pot. Velika železniška nesreča se w/olezni. Borba z grozdnim sukačem, kjer se pojavlja". Rezolucija: a) „Konferenca kon- statuje, da ostane — z ozirom na iz- tečene izkuSnje — kot giavno sred- stvo proti peronospori slej ko prej modra galica v dozi 1—2°/o. proti o- idiju pa fino zamleto žveplo; z osta- limi sredstvi pa je izvesti nadaljne poskušnje. b) Konferenca smatra poLrebnim, da izposluje ministerstvo za kmetijstvo čimboljSe izdelovanje modre galice v svojih tvornicah v Koprivnici in v Ceiju. Galica mora vsebovati 98% č'~ stega bakrenega sulfata in se mora prodajati za konkurenčne cene. Ravno tako se mora izposlovati, 'da uprava drž. monopolov organizuje pri tobačnih tovarnah v državi izdelovanje nikotin- skega ekstrakta v koncentraciji od 45°/oi take, da bi se pri uporabi tega sredstva vzela doza 20 na 100 litrov tekočine. c) Istotako smatra konferenca po- trebnim, da se sredstva za pokonče- vanje rastlinskih škodljivcev sploh sta- vijo pod drž. kontrolo". V. točka: „Pregled in organizacija vinarskih šol in pouka o vinarstvu" Rezolucija: a) „Ker v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini ne obstoji no- bena vinarska sola, se predlaga, da se sola, katera je obstojala v Splitu, takoj obnovi, in sicer v zvezi s tamkajšnim kemičnim preskuSevališčem. b) Prirejevati je čimveč praktičnih tečajev na šolah, posebno kletarskih ter predvideti za to potrebna sredstva v proračunu. c) Organizirati je čimbolje poto- valni pouk v vinogradništvu in kle- tarstvu. d) Skrbeti, da se opuščene eno- loške stacije čimprije obnove, da mo- rejo vršiti svoio nalogo, a kjer jih ni in so potrebne, osnovati je nove. e) Državne nasade je razširfti na večje povrSine, da morejo zadostiti vsem povpraševanjem po vinski lozi Najmanja površina matičnjaka naj bo 10 ha, Od tega so izvzeti samoupravni trtni matičnjaki. Kje naj se osnujejo taki nasadi, odrejuje se po utemelje- vanju strokovnega oddelka ministerstva m strokovnjaka one oblasti, kjer se namerava matičnjak osnovati. f) Na drž. nasadih je uvesti inten- zivni pouk o kletarstvu z osnovanjem male vzorne vinske kleti pri vsakem nasadu, kjer to razmere dopuščajo. g) Zainteresirati je privatne vino- gradnike, da i oni osnujejo matičnjake, ki stoje pod kontrolo drž. strokovnja- kov. Nikdo ne bo smel trgovati s tr- tami brez izrecnega dovoljenja oblast- nih strokovnjakov. VI. točka: »Statistika vinogradov in proizvodnje vina v vsakej pokrajini. Pospeševanje obnavljanja vinogradov (kredit, oprostitev davkov, podelitev s trtami, pouk ljudstva itdJ.« Rezolucija: a) V spoznanju, da so statistični podatki iz vinogradništva pri odseku za statistiko poljedelskega ministrstva netočno sestavljeni, konstatira konfe- renca* da je potrebno, da se oni bo!j točno zbirajo in urejujejo, in sicer s sodelovanjem strokovnega osobja iz cele države, tako, da se z njih da po- sneti: j 1. splošna površina vinogradov na ameriški in domači lozi in pro- izvodnja vina; 2. da se na kmetijskih zavodih in nasadih vodijo natančni zapiski o pro- lzvodnji in odstotku prijemanja ključev, koreniakov in cepljenk; kakor tudi, da se točno določijo stroški obdelo- vanja vinogradov po hektarju ; 3. da se ti podatki od časa do časa objavijo. b) Konferenca misli, da se morajo v zakon o poljedelskem kreditu spre- jeti specijalne odredbe glede dovolitve kredita vinogradnikom, kateri hočejo svoje vinograde izboljšati ali obnoviti in po katerih bi dobivali sorazmerno večje posojilo z nižjo obrestno mero. c) Da se naprosi ministrstvo za šume in rude, da olajša vinogradnikom cenejo nabavo lesa za vinogradsko kolje iz državnih in samoupravnih gozdov, kakor tudi, da ukrene, da se prazni kompleksi drž. ali občinskih zemljišč blizu vinogradniških eentrov zasade z akacijo v svrho zalaganja vinogradnikov s koljem. (Konecprih.) Zaracunanje povišane ležarine. Pri- stojbiire za ležarino se plačaio vobčc PO predpisih. ki so bili v veljavi, dokler je blago »ležalo«. Zato se inia placati za blago, koje je zadelo povišanjc ležarine med «ležanjem«, poleg prej veljavne le- žarine tudi povišano ležarino, toda to le od dneva povišanja. To ne velja pa za agio, ker je za njega doplačilo lneroda- jen dan, ko se plača.io carinskc pristoj- bine. Dobava zaboiev. Uprava državnih monopolov v Bcogradu razpisuje na dan IS. jaiiuarja 1922 ob 11. uri odpoldnc v pisarni npravnika državnih monopolov v Bcogradu ofertalno licitacijo glede do- bave 57.600 zabojcv. Fo*roji so v pisar- ni trgovskc iti obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. VPRAŠANJE POSESTEV BIVŠEGA NADVOJVODE FRIDERIKA HABS- BURŠKEOA. Pred kratkim so listi pisali, da hoče Friderik Habsburški zopet priti v posest svojega biysega imetja. Svo- ja podjetja je imel v Češkoslovaški, Jugoslaviji, Avstriji in Ogrski. S Če- škoslovaške službene strani so bile te vesti ovržene, sedaj se pa zopet po- javljajo v čeških listih, da hoče Fride- rik pričeti tožbo proti nasledstvenim državam radi imetja, ki je danes de- loma zaplenjeno, deloma sekvestrirano. Vse njegovo imetje reprezentira svoto nekoliko milijard kron. Baje hoče neka družba amerikanskih kapitalistov ku- piti vse premoženje za dvesto mili- jonov dolarjev. "Konzorcij se nadeja, da se mu posreči skleniti to kupčijo in vsa vpraSanja tudi politično rešiti. Nadvojvoda Albreht namerava iti v Ameriko kot zastopnik in se tam o vsem tern pogovoriti. Misli, da mu bode vrhovno mednarodno sodišče ugodilo in da vzame te milijardne vred- nosti državam in narodom, katere so Habsburžani tlačili in izsesavali. — Če§ki listi se temu zelo protivijo, »Pravo Lidu« prinaSa vest pod naslo- vom : »Niti pedi zemlje, niti vinarja habsburSkemu uzurpatorju!« Kar se tiče Jugoslavije, gre tu za posestvo v Baranji. To posestvo je pa državno, ki je bilo svoj čas poklonjeno princu Kvgenu Savojskemu kot nagrada za zmage nad Turki ; a princ je to po- sestvo zapusfil Habsburžanom. Friderik nima do tega nobene pravice. JEafiiitjai pof»©5SSa: Prva seja delavske zbornice /a Sloveniio. Ljubljana, S. jan. Danes d(.>p«lduo k pokr. namestnik g. Ivan Hribar svečano oivoril prvo sejo delavske zbornice za Slovenijo. V pozdravnem srovoni je po- \-darii. da pomeni otvoritev zbornice \ elik napredek v sociialnem življenjii družbe. ter je pozval člane zbornice. naj dclujejo nc samo za interese posamez- nili strok, ki jih zastopa.io, ainpak tudi za intervs državc, ki je pokazala z usta- novitvo zbornice, da zna ceniti delo, ki je prvi pogoj za napredek države in pre- bivalstva. Seji sta prisostvovala dele- gat ministrstva za soc. politiko inšpektor ^tebi in načelnik ljublianskecfa oddelka ministrstva za soc. politiko Ribnikar. l^rcdsednikom zbornice ie bil izvoljen načelnik rudarskc Unije Mclhiior Cobal. Irski parlatnent odobril londousko pogodbo. London, 7. jan. Irska poslanska zbor- nica je v današnji scji spreieln london- sko pogodbo med Anglijo in Irsko z 74 proti 57 glasovom. Norveška se odreče tiriatvani do Avstriie. London, 8. jan. Dopisnik »MorniiiK- posta« poroča iz Kristijaniie. da se bo norveška vlada odrckla zahtevi po pla- eiin \Vi mil. kron, ki jih dolguie Avstrija za tarn kupljeno blago. Norveška Narod- na banka pa se "e ndeleži nri mednarod- nem posojiln Avstriii. Mcdnarodiia gospodarska konferenca bo v Parizu. London. 8. jan. «Westminster Oa- zcttc« poroča. da se bo mednarodna konferenca.. ki bo razpravliala o gospo- darski in finančni obnovi Evrope, vrSila v Parizu. Pozvani bodo tudi voditelji sovjetske Rusije k udeležbi. če prizna Rnsija dolgove in zasebno lastnino. Izjava Delia Torrettc. Rim. 8. jan. Italijanski zunanii mi- nister della Torrctta }e iziavil dopisniku lista »Popolo d' Italia«, da ni nobene na- petosti med Italijo in Jugoslavijo. Tretji pas v Dalmaciji s'e izprazni. nm bodo izpolnjeni pogoji rapallske notrodbe gle- de varstva itali.ian.skili podanikov v Ju- ffoslaviji. Konferenca v Cannes-u. Cannes. 7. jan. Vrhovni svet je da- nes dopoldne razpravlial anirleški pred- log glede odloga plačil Nemčiie. Angle- ski delegati so utemelievali nredlo.e; s svetovno finančno krizo. Cannes, 7. jan. Min. preds. Briand je prejel nalog. da pozcivc nemško vla- do. da pošlfo zastopnike v Pariz, ki bi prišli v Cannes, ko se vrhovni svet zc- dini v vprašanju vojne odškodnine. Berlin, 7. jan. Na ponoldauski seji ie kabinet razpravljal o povabiln vrhov- nega sveta. Vlada ic sklenila da se de- legati odpošljejo. Vodia ddecracije bo dr. Rathenau. London, 7. jan. Iz Cannesa poroča- jo: Lloyd George in Briand sta pričela posvetovanja o francosko-angleški po- godbi za osiguranje cvropskecra mini. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celjti. IZIAVA. Z ozirom na napad v nekem listu iz- javljam : Odkar sem odložil mesto obC. odbornika, sem prenehal obenem tudi biti strankar in hočem kot obrtnik v bodoče biti popolno nestrankarski. Politiko sem prepustil drugim. Za - me, ki sem odvisen od vseh, je to najboljše. To raznim rado- vednežem v odgovor. Fran Košlomaj, brlvec. CELJE, dne 9. jan. 1922. !& za nahun! Razprodaja! Zaradi preselitve se proda cela zaioga blaga in sicer raznovrstnj ženski in otročji klobuki, oiročje če- pice, pajčolani. traki, rožice in tako dalje po najnižji cenil Roza Percy modistinja CELJE, 15 2—2 Oosposka ul.4. St ran 4. »N O V * DOBA« Štev. 3. Hiša z vrfom v Gaberju, blizu drž, einkäme se za- menja za večjo na Bregu ali v bližini. Ponudbe na upravništvo. 32 2—1 Proda se 7 panjev z visokimi okvirji. Izve se pri g. SREBRNIČ, Celje, Mariborska cesta St. 1 29 l V kavarni hotela „Evropa" v Celju se sprejme 19 2-2 kavarniški učenec. Zglasiti se je v pisarni hotela ..Evropa". GOSTILNA se odda proti kaveiji na račun. Na- tančneje pri Iv. Krajnc, Store 11 1 llronbsise sPreJme na sta~ UIjIjBIeIU novanJe 'n hrano v HUWI1UN Aškerčevi ulici st. 3, 2 nadstr., desno. 30 1 Strojepisko tudi začetnico, z lepo ročno pisavo sprejme takoj Javno skladlŠČe In pre- vozna družba d. d. v Celju. 28 1 CENE ZMERNE! iiUflna in ite TRGOVINA PROL PfllK GeSje, Kralja Petra ©. ^ - se prlporoCa za - * mtiogobrofnl obisk L? V zalogft vs© nove so- L kolske pol rebftčlne! ~ Stavbeno in galan« terijsko Kleparstvo am. Jobtm nail. Celjje, Uralja Petra cesta 8 •e prlporoöa 7a izdelavo vsakovratnih ¦tavbenih in fftt!;>nterljBklh del. Kritja . Btreh, zvoulkov, popravlla iatlb, na- \ ' j;r«va strelovodov ltd. ZKvršltuv toöna. Oene znetno.Za iivri^ua Asia s» jamAl. füLSME P«»ve wrste NOVO BLAGO Povsem zrela! se dohiua pool Pro imlsii Hei silan', silKji itsd i« nisli m. GnoRiiiovič smom. d.d. | 1169 PetHnja 30-17 I ilavDO zastopstvo za Slovenijo: 1 1. Bunc iit drug Ceije Ljubljana Maritior Neizmerne žalosti potrti naznanjamo podpisani pretužno vest, da je naS iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod KARL TEPPEY velelndustrijalec in veleposestnik bivši podžupan mesta Celja, Častni čian .Celjskega moškega pevskega društva', imejitelj mno- gih častnih mest itd., po kratki bolezni, dne 8. jannarja tl. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabljenega ranjkega se vrSi v sredo, dne 11. jan. od hifie žalosti. Celje, Krekov trg 6, ob 3. uri popoldne na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 12. jan, v Marijini cerkvi v Celju. B l a g m u s p o m i n ! Celje, dne 9. januarja 1922. Richard Teppey, industrijalec Frieds Gallant roj. Teppey Marlja Jaklin roj. Teppey sin. Tin! Gubo roj. Teppey sestra. hčeri. Rudolf Gallant, industrijalac Marija Teppey, roj. Dobers Dr. Armin Gubo, de2. sod. svetnik sinaha. 7.eti. .Karli Teppey, Ericke in WiUi Gubo 1 — 1 nečaki. Vsi vnuki in vnukiiije. Nastavljenci Prvc jugoslovanskc lesne industrijc nazna- njajo tužnim sreem vest o smrti ustanovitelja in njihovega šefa, gospoda KARLA TEPPEY veleindustrijca in veleposestnika imejitelja tnnogih castnih mest itd. kateri je v nedeljo 8. januarja t. 1. po kratki bolezni v Qospodu zaspal. Pogreb pokojnega se vrši v sredo 11. t. m. ob 15. (3.) uri iz hiše žalosti, Celje, Krekov trg štev. 6 na mestno pokopališče v družinski grob. V globoki hvaležnosti spominjali se ga bomo vedno. CELJE, dne 8. januarja 1Q22." Modcrci in drugo po meri Qraga Jrecho CeljB, Samostanstia ul. 81. nods!. 8 2-2 Spi*ejme se kot prva moč x« v M-diribor trpovski soirudnik Y verziran v vseh poslih špecerijske, detajlne in engros m I trgovine. Oni, ki so vajeni trgovskih pisarniških poslov, 1 imajo prednost. Ozira se le na tiste, ki imajo v tej stoki I dobro indaljšoprakso. Plača dobra. Ponudbe I napošt. lež.pod ,Špecerija4, Maribor, gl.pošta. 18 2-2 KORANIT asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v KARLOVCU (Hrvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo : Fran HoČevar, MOSte p. ŽlroVlllca Oorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, 33 sigumo protl dežu, toči, snegu, požaru In viharju, zahtevajte oferte. 5-1 r Oglejte sl ] manuf aklurnc trgovino JT. KXXBISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproti YO]ašaicl prsstolonaslednika Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je veiiika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.