NOVI TEDNIK NT&RC Št. 45 - leto XLVI - Celje, 12. XI. '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Zlati boben za hišo NT&RC Slovenski marketinški Oskar za radij- ski spot Optika Salobir, za povrh pa še Zlata paličica za radijski spot Sat Ptuj. Stran 9. IZ VSEBINE: Žalec Kje bo deponija? Prepiri ob treh možnih lokacijah. Stran 5. Intervju z ministrom Slavkom Ga- brom o šoli tu in danes ter vročih polemikah. Stran 5. pelje We bo vam uspelo - to je Celje. Ponovno nesklepč- na skupčina. Stran 2. ^POlt Petakovi bron na svetov- nem kegljaškem pokalu. Stran 12. SP. REČICA i 63270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 PONUDBA TEDNA: - persil 3 kg 699,90 SIT - olje zvezda 109,90 SIT - sladkonOkg 649,00 SIT Zelo ugodna cena buteljk! Otrok, drugič vrnjen v življenje Pripoved matere poškodovanega otroka v reportaži na strani 16. Mafija v upravniii organiii? Marjan Ručigaj ne razume, da eni lahko gradijo hiše tam, kjer drugi ne smejo. Vroča te- ma na strani 7. Iskanje spile v klobasi Vroča tema o mesarjih, inšpektorjih in o mesar- ski konkurenci. Koga ščiti občina Ce- lje - potrošnike ali »svoje mesarje«? Jože Fingušt: »Obravna- vajo me strožje od drugih zasebnikov.« Rezultati super anali- ze. Stran 6. KOMEN"!"IRAMO Ne bo vam uspelo - to Je Celje s sloganom "iVe bo vam uspelo - to je...« se sicer reklamira Jelovica, a omenjeni citat, žal, vse bolj velja tudi za razmere v celjski občinski skupščini. Celjskim poslancem zadnje čase ne uspe prav nič več. Kaže. da je neizvolitev novega mandatarja (ter obeh skupščinskih funkcionarjev) za seboj potegnila popolno nerazumevanje med poslanci. Obremenjeni s političnimi razprtijami, strankarskimi igricami in trenutnimi koalici- jami, ki se sklepajo na ravni države, ne znajo (zmorejo) tega odmisliti niti takrat, ko gre resnično zgolj za vpraša- nja, vezana na življenje in delo v občini Celje. Vrsta sprememb zazidalnih načrtov in urbanistične do- kumentacije čaka na obravnavo po več mesecev, krajani Tmovelj potrebujejo za uvedbo uličnega sistema, s kate- rim vsi soglašajo, le še poslanski žegen. Grobišča povojnih žrtev revolucije so pred letom, dvema, sprožala val izjav in obljub v Sloveniji - umrli na Celjskem pa si zdaj ne zaslužijo niti toliko poslanskega spoštovanja, da bi v občini sprejeli odlok o začasnem urejanju in zavarova- nju grobišč. Suša v celjski občini je, merjeno v številkah, povzročila deveto največjo škodo v Sloveniji — poslanci pa o tem ne rečejo ne bev, ne mev. Ob tem pa je še vrsta predlogov, ki so jih v občinskih upravnih organih in IS pripravili za skupščinsko obravnavo, pa se na dnevni red zasedanj — menda zaradi časovne stiske in siceršnje prena- trpanosti dnevnih redov — sploh ne uvrstijo... Skupščinska zasedanja niso sklepčna ...in pika. Zade- ve se preložijo - potem pa se kolesje blokiranega skupščin- skega dela znova zavrti. Vmes je slišati razmišljanja o predčasnih oziroma nadomestnih volitvah v občini — ato je dolgoročna rešitev, trenutni položaj v Celju pa zahteva hitro ukrepanje. Izgovarjanje na predvolilni boj, v kate- rem je marsikaj dovoljeno, na primeru komunalnih zadev tudi ne vzdrži. Poslanci (posebej pa še v elitnem DPZ) bi morali ločevati med tem, kaj so politične, in kaj, včasih tudi povsem administrativne zadeve, ki pa jih je v prid razvoja lokalne skupnosti potrebno obravnavati. Ko se bo za leto 93 delil denar iz državne vreče, bomo najbrž v Celju spet poslušali jadikovanja o vse večji cen- tralizaciji in odrinjanju posameznih občin od virov odlo- čanja in financiranja — pa bo šlo verjetno le za pragma tično ugotovitev državnih vrhov^ da mora biti tisti, ki ne zna pomesti pred lastnim pragom, zadovoljen z vsem, kar mu je odmerjeno. »Ni jim uspelo, saj gre za Celje«, bo morda še kdo privoščljivo prišepnil - a občanov takšna pojasnila ne bi smela zadovoljiti. rVANA STAMEJČIČ Ponovno nesklepčni Poslanci celjske skupščine naj bi opravili za september načrtovano delo, pa ga zaradi nesklepčnosti v DPZ In ZZD niso Poslanci celjske občinske skupščine naj bi v ponedeljek dokončali 26. skupno sejo, prvič sklicano v sep- tembru. V dnevni red so bile u\TŠčene zgolj točke, ki bi jih morali poslanci obravnavati že septembra, vseh šest pa je bilo vsebinsko vezanih na življenje in delo v občini Celje. Zaradi nes- klepčnosti DPZ in ZZD je skupščinsko zasedanje spet odpadlo. Čeprav so se poslanci DPZ na svoji zadnji ločeni seji dogovorili, da se bo- do ponovno sestali pol ure pred na- slednjim rednim skupščinskim zase- danjem, se DPZ v ponedeljek ni sestal. Razlog je preprost - po majskem odsto- pu zborovskega predsednika Mira Gradiča in treh neuspelih poskusih iz- volitve novega, zdaj ni bila vložena nobena kandidatura. Skupno poslansko zasedanje, kot nadaljevanje 26. seje, je bilo sklicano ob 8. uri, še uro zatem pa so v občin- skem sekretariatu s telefonskimi klici poskušali zagotoviti sklepčnost v obeh zborih. Večina neopravičeno manjka- jočih poslancev iz obeh zborov ni bila dosegljiva, zato je približno poldrugo uro po sklicu župan Anton Roječ po ponovnem poimenskem preštevanji poslancev ugotovil, da je nadaljevanj 26. skupne seje preloženo. Kdaj se bodo poslanci spet zbrali i kako naj bi v Celju zagotovili nemote no delo v občinski skupščini, naj bi s po županovi napovedi dogovorili n razširjeni seji skupščinskega predsed stva. Le-ta je napovedana še za ta te den, na njej pa naj bi bili - tudi zarac vse pogostejših zahtev predstavnike posameznih strank - navzoči tudi novi narji. I! Brazilski minister v Celju v času dvodnevnega obiska v Sloveniji se je tričlanska de- legacija IVIinistrst\'a za izobra- ževanje brazilske zvezne drža- ve Minas Gerais mudila tudi v Celju. V četrtek, 5. novembra do- poldne, je bila delegacija pod vodstvom ministra za šolstvo te brazilske zvezne države v gosteh v Srednji ekonomski šoli v Celju, kjer jo je zanimal predvsem petletni program Trgovske akademije, ki na tej šoli poteka že drugo šolsko leto. Gre za eksperimentalni pro- gram Zavoda za šolstvo in šport R Slovenije, ki ga izvaja- jo na ljubljanski in celjski srednji ekonomski šoli. Pro- gram poteka v okviru projekta Alpe Jadran po zgledu avstrij- skega modela tovrstnega izo- braževanja, ki je delno prire- jen slovenskim potrebam in razmeram. Dve glavni značil- nosti programa Trgovske aka- demije, za katero je med mla- dino veliko več zanimanja za vpis kot pa to dopuščajo pro- storske zmogljivosti, sta uče- nje treh svetovnih jezikov in računalniško podprt izobraže- valni proces, ki omogoča več uporabnega znanja za poklic- no delo. Po anketi, ki so jo na celjski Srednji ekonomski šoU izvedli med dijaki vseh treh oddelkov akademije, le-ti me- nijo, da bodo imeli po konča- nem šolanju tudi več možnosti za poklicno kariero aU nadalj- nji študij. Goste je potem, ko so se sez- nanili s to našo eksperimental- no novostjo, zanimal pred- vsem sistem selekcije pri vpisu glede na to, da je številčno omejen, želeli so vedeti, kakš- ne so praktične razlike med štiriletnimi programi in pet- letnim šolanjem na Trgovski akademiji, izvedeli so, kakšne so razlike med avstrijskim (ce- lovškim) modelom izobraževa- nja in slovenskim, kakšno je razmerje med teoretičnim in praktičnim delom pouka, koli- ko država Slovenija (npr. Go- spodarska zbornica) sodeluje pri pripravi šolskih progra- mov itd. M. A. Kongres MKD v Celju Mladi krščanski demo- krati pripravljajo v soboto, 14. novembra, ob 10. uri svoj drugi kongres v celj- skem Narodnem domu. Na kongresu bodo oceni- li delo v preteklem obdobju in zastavili svoje delovanje za prihodnje, poleg delega- tov MKD pa so na kongres vabljeni tudi ugledni do- mači in tuji gostje. V Celje naj bi prišla predsednik SKD Lojze Peterle in strankin predsedniški kan- didat Ivo Bizjak. IS Za hitrejše vračanje Razlaščenci zahtevajo pospešitev postopkov Na zborovanju Združenja lastnikov razlaščenega pre- moženja celjske, žalske in šentjurske občine, ki ga je minuli torek pripravila celj- ska podružnica, so poskušali najti odgovore na osnovni vprašanji, kako v slovenskih občinah vračajo premoženje razlaščenim lastnikom, in kaj storiti, da bi se izvajanje zakona o denacionalizaciji vendarle pospešilo. V celjski podružnici Zdru- ženja lastnikov razlaščenega premoženja so nezadovoljni, saj menijo, da bi lahko po- stopke vračanja v precejšnji meri pospešili. Tako se zav- zemajo za izdajanje delnih odločb tistim reizlaščenim lastnikom, ki bi lahko svoje odvzeto premoženje dobili vrnjeno v last oziroma last in posest v naravi. Gre pred- vsem za razlaščene lastnike stanovanjskih in gospodar- skih objektov ter gozdov, pri zahtevkih za vrnitev premo- ženja, ki so vezani na od- škodninski sklad, pa v zdru- ženju menijo, da bi s selekci- oniranim pristopom postop- ke prav tako lahko pospešili. V celjski občini - razlašče- ni lastniki so na zborovanju zaman pričakovah župana Antona Rojca, medtem ko se je žalski župan Milan Dob- nik vabilu odzval - je bilo vloženih 315 zahtevkov za vrnitev stanovanjskih objek- tov in 133 vlog za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in podjetij. Doslej je bilo re- šenih le 14 zahtevkov, pri če- mer so 4 vloge zavrnili, po mnenju združenja pa bi jih do konca leta morali rešiti vsaj še 10. Nič bolj obetavne številke ne prihajajo iz žal- ske in šentjurske občine. V Žalcu so občinski upravni organi od skupno 300 vlog doslej delno rešiU le 27 zah- tevkov, pri čemer so od 49 zahtevkov za vrnitev premo- ženja v naravi pozitivno re- šili le 3 (vrnjene stavbe pa so bile v obupnem stanju). V šentjurski občini so razlaš- čeni lastniki vložili 50 zah- tevkov, od katerih so jih v občinskih upravnih orga- nih 27 zavrnili kot nepopol- ne, izdanih pa je 9 odloč o vrnitvi premoženja. K( primera občin, kjer vračanj odvzetega premoženja vzor no urejajo, pa velja omenil Slovensko Bistrico in Br€ žice. Lastniki razlaščenega pre moženja se zavzemajo za do Z zahtevanimi dopolnitvanl zakona o denacionalizaciji ra zlaščeni lastniki pričakujej jamstvo države nad izvaja njem zakona, za kritje obve^ nic, podlajšanje roka za vloži tev zahtevkov, razvelja\ite di\iih privatizacij in poveči/ nje tolarskih količnikov z odvzeto premoženje, saj takšn kot so zdaj dosegajo največ če trtino tržne \'rednosti odvzete ga premoženja. polnitve Zakona o denaci onalizaciji, pred decembr skimi volitvami pa obljub Ijajo podporo tistim stran kam, ki jim že doslej stojij( ob strani. Ob Slovenski go spodarski stranki so to ši krščanski in narodni demo krati ter slovenska ljudski in liberalna stranka, slišat pa je bilo tudi stališča, d bodo razlaščenci iz prveg kolena prej umrli kot jim b sedanja oblast vrnila odvzej to premoženje. I. STAMEJČI« -1 Zakaj neveljavni glasovi? Na oktobrskem zasedanju poslancev celjske občinski skupščine je ob volitvah mandatarja za sestavo novega li »za« kandidata Zdeneta Podlesnika glasovalo 34 poslancev kar 22 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V ponedeljek sni< novinarji končno izvedeli, zakaj. Komentarji in številne bodice na račun poslanske »nec predeljenosti« so biM^odveč, saj poslanci možnosti glasovati »proti« sploh niso imeli. Poslanec SDSS Mirko Fric KraJD< nam je namreč pokazal glasovnico, v kateri je med drugiri navedeno, da se glasuje za enega kandidata, glasuje pa d tako, da se obkroži zaporedna številka pred njegovim imej nom... Poslanci, ki so bili »proti« Podlesniku, tako dejaiM sko (razen v razpravi) niso imeli priložnosti tega izraziti. J Na novinarje pritiskajo, mar ne? Na 15. srečanju novinarjev Slovenije, ki se bodo v pri- hodnje ponovno imenovali po že umrlem novinarju Mit- ji Gk>rjupu, se je slovenska novinarska srenja seznanila, kako se novinarji pri delu ravnajo v predvolilnem času v sosednji Avstriji in Italiji ter na Nizozemskem. Skup- na ugoto\'itev je bila, da na no\'inarje v predvolilnem ča- su politične stranke priti- skajo, no\inarjevo proti- orožje pa mora biti objektiv- no poročanje. Strogo je treba v predvo- lilnem obdobju ločevati tudi med komentiranjem in poro- čanjem in marsikje v držav- nih medijih komentiranje predvolilnih potez posamez- nih strank ni dovoljeno, so poudarili gostje. Če pa ven- darle komentirajo, morajo to obvezno v tisku objaviti na komentatorski strani. V tujini je tudi običajno, da dobijo močnejše politične stranke v predvolilnem ob- dobju več medijskega pro- stora kot šibkejše. Saša Ru- dolf, glavni urednik sloven- skih informativnih progra- mov RAI dežele Furlanije- Julijske Krajine pa je pove- dal, da v Italiji deluje 40 članski odbor, ki nadzoruje politične oddaje in celo predpisuje nacionalnim me- dijem, koliko programskega prostora lahko namenijo predstavitvi posameznih strank. Giinther Ziesel, intendant deželnega studia ORF za Štajersko, sicer pa eden naj- bolj znanih avstrijskih tele- vizijskih novinarjev je pove- dal, da je objektivnost v po- ročanju za novinarje zakon. Obenem pa v Avstriji velja, da politične stranke in posa- mezniki ne morejo v predvo- lilnem času zakupiti pro- gramskega prostora. Avstrij- ska ORF, podobno pa je tudi na Švedskem, ima namenske termine na radiu in televizi- ji, v katerih lahko stranke ali sindikati v dveh do treh mi- nutah povedo stališče do do- ločene teme, ne smejo pa po- lemizirati z drugimi stran- kami. Giinther Ziesel in Saša Rudolf sta se strinjala, da je težko določiti, kaj je objek- tivno. Toda če novineu-je na- padajo vse stranke, ki delu- jejo v državi, in jih vse obto- žujejo pristranskosti, neob- jektivnosti v poročanju, je to merilo za novinarjevo objek- tivnost. In če se iz makro ravni za konec spustimo na mikro raven, smo lahko v našem uredništvu še kar zadovoljni. Kritik na račun pristranskosti v poročanju novinarjev te hiše smo s stra- ni p>olitičnih strank pogosto deležni. Lahko rečemo, da na srečo. NATAŠA GERKEŠ Št. 45-12. november 1992 31 Šmarčanom se zatika Veliko težav z vračanjem premoženja Šmarska občinska komisija za denacionalizacijo je doslej \Tnila razlaščencem 32 hekta- rov gozdov, 10 hektarov kme- tijskih zemljišč in večji po- slovni prostor. V komisiji pa opozarjajo na številne ovire pri delu: republiškega odškod- ninskega sklada še ni, zave- zanci imajo toga stališča, med šmarskima Kmetijskim kom- binatom in Kmetijsko zadrugo je delitvena bilanca nerešena, manjkajo arhivske listine, pa še kadrovske težave imajo. Med svojim delom ugotav- ljajo pogosta toga stališča v javnem pravobranilstvu in pa pri pravnih osebah, ki raz- polagajo z odvzetim premože- njem. Med Kmetijskim kombi- natom in Kmetijsko zadrugo, ki sta med zavezanci, pa mora priti najprej do sporazumne delitve premoženja, kar je po- goj za ugotovitev, kdo je sploh zavezan vračilu. Težave so tu- di znotraj občinske denaci- onalizacijske komisije, kajti v upravnih organih primanj- kuje strokovnjakov, predvsem iz pravne stroke. Ti, ki so za reševanje zadev usposobljeni, so zato preobremenjeni. Komisija je do srede prete- klega meseca prejela kar 102 zahtevka za vrnitev odvzetega premoženja, od tega tri četrti- ne na naslov upravnega orga- na za kmetijstvo. »Glede na število izdanih odločb smo z naše strani še kar zadovoljni. Veliko število zadev je tako daleč, da bomo uspeli izdati še večje število odločb,« ocenjuje predsednik občinske komisije za denacionalizacijo Marjan Drofenik. V komisiji menijo, da so v primerjavi z večino drugih občin vendar korak na- prej. Po oktobrskih pisnih po- datkih komisije je bilo rešenih 26 zadev, 43 so jih pravkar re- ševali, preostalih 30 pa uprav- ni organi še niso obdelali. Na občinska vrata kljub te- mu trkajo bolj ali manj ogor- čeni oškodovanci, ki veliko- krat težko razumejOj da jim je bilo premoženje odvzeto v ne- kaj minutah, vračanje pa traja cele mesece. BRANE JERANKO Potočnik ni več direktor IVIetroJa v zadnjih dneh je bilo precej vroče v celjskem Metroju. Delav- ski svet je razrešil dosedanjega direktorja Iva Potočnika, po ne- uradnih informacijah pa so mu delavci celo preprečili dostop v prostore in pred njim zaklenili vrata pisarne. Alenka Uršič, ki po zadnjih dogodkih opravlja funkcijo vr- šilca dolžnosti direktorja Metro- ja, v pogovoru ni potrdila teh informacij. Dogajanja v Metroju je pojasnila takole: »V petek je bil sklican delavski svet, ki naj bi se sestal v soboto. Na sestanku naj bi dosedanjemu direktorju Ivu Potočniku dali razrešnico. V soboto je bil postopek pravno formalno izpeljan, dana je bila razrešnica, v ponedeljek pa je bi- la sklenjena sporazumna odpo- ved z Potočnikom.« Od minule sobote je imenovano kolektivno vodstvo, ki ga sestavlja bivša po- slovodna struktura, Uršičeva pa je bila imenovana za koordina- torja oziroma povezavo z zuna- njimi institucijami. Vprašanje, zakaj je prišlo do razrešitve, je Uršičeva komenti- rala z notranjimi problemi v Me- troju. Spet po neuradnih virih pa se je že nekaj časa šušljalo o sla- bem vodenju, neprimernem od- nosu do ljudi in nenazadnje tudi o odpuščanju delavcev, kar naj bi prililo olje na ogenj njihovega nezadovoljstva. Po besedah vr- šilke dolžnosti direktorja so v vsakem podjetju narejeni dolo- čeni spiski, vendar v Metroju ni- so dokončno izdali še nobene od- ločbe o tem, kdo bo v tej trgovski organizaciji v prihodnje ostal brez dela. Zaenkrat so zbirali sa- mo podatke o socialnem stanju zaposlenih. IB Bitka za Stojno seio Stolno sel o, Florjan ali Sv. Florjan? v ^'zhodnem delu šmarske občine so nastali zapleti v zve- zi s preimenovanji krajev. Ali se bo haloška kraje\'na skup- nost pri Rogaški Slatini ime- novala Stojno selo, Florjan ali Sveti Florjan? Ali bo vas Str- mec pri Rogatcu v prihodnje obdržala to uradno ime ali pa bo poslej uradno »pri Rogaški Slatini«? Kakšno je ozadje? V Stoj nem selu se nikoli niso povsem navadili tega imena, kar so po svoje potrdili tudi rezultati letošnje ankete. Juni- ja so krajani svojo željo po preimenovanju kraja v Florjan posredovali šmarskemu izvrš- nemu svetu, ta pa tamkajšnji geodetski upravi. Geodeti so izračunali, da bi zamenjava hišnih tablic v vasici Stojno selo stala 80 tisoč tolarjev, pri- šteti pa je treba še stroške za zamenjavo osebnih listin. Zgodovinsko ime kraja stojno selo je pravzaprav res Sveti Florjan, ugotavljajo čla- ni šmarskega izvršnega sveta in sodijo, da so bili krajani, ko so se odločali za ime Florjan, prepuščeni sami sebi. Nihče od strokovnjakov jih ni seznanil ne z zgodovinskim vidikom ne s stroški preimenovanja. Po- magati bi morala ustrezna ko- misija, a je v občini nimajo. Preimenovanje svojega kra- ja pa si želijo tudi v Strmcu pri Rogatcu, kjer bi se radi vklju- čili v prihodnjo občino Roga- ška Slatina. Za začetek zahte- vajo uradno ime Strmec pri Rogaški Slatini in ne več »pri Rogatcu«. Postopek, po kate- rem bodo odslej spadali v kra- jevno skupnost stojno selo, je že stekel, kasneje pa se name- ravajo pridružiti občini Roga- ška Slatina. BRANE JERANKO Preseljeni demokrati Pred kratkim so se Celjski demokrati preselili v nove I prostore v Razvojnem centru (Ulica XrV. divizije 14), kjer imajo uradne ure ob delavni- kih med 9. in 11. ter med 13. in 15. uro. Celjski občinski odbor ' Demokratske stranke Sloveni- * je doslej ni imel lastnih stran- * karskih prostorov, v novi pi- ' sami pa bo tudi koordinacija ^ volilnih štabov 5. volilne enote i za volitve v državni zbor. I IS Begunci [v Šentjurju Beguncev je v šentjurski ob- čini manj kot v drugih občinah v regiji. Trenutno je prijavlje- nih 28, večina je otrok, bivajo pa pri družinah. Trije otroci, ki so slovenski državljani, obi- skujejo slovensko šolo, nekaj otrok pa se zanima za šolo s posebnim učnim programom za begunce. BJ PridoHiii so delovna mesta v šmarski občini so zado- voljni z rezultati letošnjega natečaja za sofinanciranje petdesetih novih delovnih mest. Z razmeroma malo de- narja so. kar precej dosegli predvsem zaradi številnih sa- mozaposlitev obrtnikov in po- djetnikov. O tem so na svoji zadnji seji, pred dnevi, sogla- šali vsi člani občinske vlade. Razpis za sofinanciranje no- vih delovnih mest so objavili meseca maja, julija pa so na seji občinske vlade obravna- vali približno sto predlogov. Prednost so dali turistični de- javnosti, proizvodnji, samoza- poslovanju ter vključevanju v podjetniško svetovanje. Za prednostno delo v turizmu ni bilo posebnega zanimanja, tu- ristične kmetije pa tu ne pri- dejo v poštev, ker ne gre za investicijski denar. Doslej so razdelili 45 kreditov za nova delovna mesta, in to za najra- zličnejše dejavnosti: od pletil- stva in servisiranja pisalnih ter drugih strojev do knjigo- vodstva, proizvodnje pohištva ali oblačil, odpiranja novih tr- govin in podobnega. Seveda pa bo delovna inšpekcija pre- verjala, ali se nova zaposlitev dejansko ohranja. Zaradi letošnjih ugodnih re- zultatov se' bodo v občini naj- brž odločili, da bodo za nova delovna mesta namenili v pri- hodnje še več denarja. BRANE JERANKO Dražja oskrba Šmarska vlada je določila novo ceno osnovne oskrbe v šmarskem domu upokojen- cev. Oskrbnina za oskrbovan- ca v dvoposteljni sobi znaša po novem 683 tolarjev na dan, kar je za 9,8 odstotka več kot prejšnji mesec. Ceno povišuje- jo skladno z rastjo cen na drobno, pri tem pa imajo teža- ve, kajti denar se v občinskem proračunu ne zbira tako hitro. BJ Vse več telefonskih sej šmarska vlada se vse bolj poslužuje telefonskih ko- respondenčnih sej, v kratkem času so opravili kar tri. Gre za iskanje hitrega soglasja članov izvršnega sveta, ki so takrat dosegljivi po telefonu. Tako so na eni od takšnih sej soglašali, da se novem- bra zvišajo najemnine za stanovanja ter poslovne pro- store za 20 odstotkov, ob tej priliki pa so tudi imeno- vali strokovno komisijo za ponovni javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo prizidkov osnovnih šol v Lesičnem in Kozjem. Na drugi seji so ugodili nujni prošnji košarkarskega kluba Afrodita iz Rogaške Sla- tine za potovanje na tekmo evropskega pokala v Rusijo, za kar so iz občinske proračunske rezerve namenili 7 tisoč DEM v tolarski protivrednosti, kar je predstavljalo skoraj polovico potrebne vsote. Na kore- spondenčni seji so imenovali člane pogajalske skupine občinskih izvršnih svetov za sklenitev kolektivne pogodbe v dejavnosti vzgoje in varstva predšolskih otrok, sprejeli pa so tudi nujne ukrepe za zatiranje svinjske kuge. BRANE JERANKO Bojazen zaradi lekarn Šmarčani se ne strinjajo, da bi bila ustanoviteljica regij- skega javnega zavoda Celjske lekarne le celjska občina, osta- le pa bi dale le soglasje. Osnu- tek tega odloka, ki so ga pri- pravili v Celju, so v Šmarju obravnavali na zadnji seji iz- vršnega sveta prejšnji teden, vendar ga niso sprejeli. Povedali so, da se svojim ustanoviteljskim pravicam ne nameravajo odpovedati, saj bi sicer v svojih lekarnah v Šmarju, Rogaški Slatini in Kozjem ostali brez pravega vpliva. Med razpravo se je iz- kazalo, da v tej občini že doslej niso povsem zadovoljni z le- karniško dejavnostjo: v zdra- viliškem Podčetrtku, kjer so lekarno imeli že na začetku stoletja, je sedaj ni, do najbliž- je pa je kar dobrih petnajst kilometrov vožnje. Opozorili so tudi na to, da je lekarna v občinskem središču, od koder oskrbujejo večino občine, po prometu v regij- skem vrhu, v Celju pa doslej ni bilo čutiti dovolj zavzetosti za naložbe v šmarski konec. Šmarčani so nezadovoljni tudi zato, ker je ta lekarna popol- dan zaprta, pritožujejo pa se tudi v Rogatcu in Bistrici ob Sotli, kjer lekarn sploh ni. Problematika lekarniške dejavnosti v šmarski občini se mora začeti reševati čim prej, so poudarili člani izvršnega sveta. Sprejemanjem tega od- loka se zatika tudi v konjiški in žalski občini. BRANE JERANKO Bili bo izbiral probleme, Hillary pa osebje Piše: Robert Gorjanc Medtem ko Bushevo osebje že telefonari in na- roča tovornjake. Bili v ar- kansaškem Little Rocku v pričakovanju prevzema mandata proslavlja svojo bleščečo zmago z igranjem golfa in skrivanjem pred novinarji. Ameriška in druga novinarska srenja se po volitvah zdaj ukvarja s tremi vprašanji: katere bodo najpomembnejše po- litične poteze novega pred- sednika, kdo bodo ključni ljudje njegove administra- cije in kdo bo hodil na obi- ske v Belo hišo. Guverner je menda zvest, zato na službo v glavnem mestu lahko ra- čunajo dolgoletni Billovi in Hillaryni študentski prija- telji z univerz Georgetown, Princeton, Yale in oxford- ski štipendisti iz sklada Rhodes. Predvsem pa bodo v Washington pripotovali mladi ljudje, mnogi med njimi mlajši od 35 let, žen- ske, temnopolti in celo čla- ni gibanj za pravice homo- seksualcev in lezbijk. Ven- dar pa ne bo lahko službo- vati pod Billovim vod- stvom. Treba bo trdo gara- ti. Parlament Arkansasa je leta 1983 celo sprejel od- lok, da guverner ne sme več sodelovati na njihovih se- jah, ker jih je stalno spod- bujal k delu in odganjal od pitja kave. Sledilo bo še več »nepolitičnih« sprememb: Arnolda Schvv^arzenegerja ne bodo več vabili na ban- kete, pač pa Barbro Stre- isand, poslušalo se bo co- untry glasbo in Elvisa Pre- sleya ter gledalo MTV, uslužbenci pa ne bodo več nosili zlatih ur rolex, tem- več cenejše in bolj praktič- ne swatche. Za voditelja »group of transition«, Id bo Clintonu pomagala izbrati 16 mini- strov in še kakih 8500 funkcionarjev administra- cije, je novi ameriški pred- sednik imenoval znanega črnskega pravnika in borca za državljanske pravice 57- letnega Vemona Jordana in nekdanjega namestnika zunanjega ministra v Car- terjevi administraciji, od- vetnika iz -Cos Angelesa, 6 7-letnega Warrena Chri- stopherja. Slednji naj bi bil tudi eden od kandiatov za najbolj »zvenečo« funkcijo v administraciji, čeprav po sporočilih iz volilne kam- panje zunanja politika ne bo imela najpomembnejše teže v Clintonovih potezah. Na ključnih področjih (od- nosi z evropskimi zavezni- ki — vprašanje je le ali ne bo res prišlo do trgovinske vojne z ES - Rusijo, Japon- sko - čeprav je slišati napo- vedi, da bo nekoliko pri- strigel peruti rumeni go- spodarski invaziji - Kitaj- sko, Bližnji vzhod, pa tudi v zvezi z vojno v BIH) naj bi zunanja politika ostala bolj ali manj nespremenje- na. Za zunanjega ministra naj bi poleg Christopherja bili še kandidati predsed- nik predstavniškega doma Thomas Foley in demo- kratski kongresnik iz Indi- ane Lee Hamilton. Slišati pa je tudi, da naj bi za to mesto kandidiral celo nek- danji predsednik Jimmy Carter ali pa naj bi to funk- cijo opravljal kar diplo- matsko zelo izkušeni in na- darjeni podpredsednik Al Gore. Za mesto finančnega mi- nistra, ki bo ključno mesto v Clintonovi administraci- ji, najpogosteje omenjajo nekdanjega predsednika centralne banke (Federal Reserve Board) Paula Wolckerja, podpredsedni- ka newyorške investicijske banke Goldman Sachs Ro- berta Rubina, senatorja Loyda Bentsena, podpred- sednika korporacije Black- stone Group Rogerja Alt- mana, strokovnjaka za vla- ganja Felixa Rohatyana in nobelovca Roberta Shapi- ra. Za obrambnega mini- stra naj bi bili kandidati znani senator Sam Nunn, ki je sedaj predsednik se- natnega odbora za oboroži- tev, kongresnik Les Aspen, ki takšen odbor vodi v predstavniškem domu kongresa in John Young, direktor korporacije Hew- lett-Packard. Kandidata za vplivno mesto svetovalca za državno varnost sta pro- fesor Tony Lake, nekdanji funkcionar Carterjevega State Departmenta in ese- jist in visoki urednik revije Time Strobe Talbott, di- rektor CIE pa naj bi postal nekdanji šef generalštaba Williem Crowe. Sodeč po napovedih iz volilne kampanje naj bi no- vi predsednik ZDA največ svojih političnih pooblastil usmeril v obnčvo ameri- škega gospodarstva, zmanjšanje notranjega dol- ga (ki znaša že 400 milijard dolarjev) in reformo zdrav- stvenega in izobraževalne- ga sistema, Clinton name- rava v štirih letih vložiti 200 milijard dolarjev v no- ve ceste, mostove, hitre že- leznice in nacionalno raču- nalniško mrežo. Clintonov gospodarski program naj bi tudi vzpodbudil vlaga- nje v nove proizvodne obrate in višal raven tek- movalnosti z razvitimi sve- tovnimi gospodarstvi, zla- sti japonskim in nemškim. Vsaka nova milijarda do- larjev v izvozu ameriških proizvodov na svetovna tr- žišča naj bi pomenila 20 do 30 tisoč novih delovnih mest. Clinton namerava zvišati davek na dohodek za prebivalce, ki zaslužijo več kot 200 tisoč dolarjev letno in izenačiti davčno stopnjo za tuja podjetja. Predsednik naj bi reformi- ral zdravstveno varstvo, tako da bi lahko bil vsak Američan deležen kako- vostne oskrbe v državnih bolnišnicah. Z reformo šol- stva naj bi se učitelji in učenci soočili z močno poo- strenimi pravili za šolski uspeh. Poseben sklad naj bi tudi omogočil vsem zainte- resiranim študentom pra- vico do posojila za študij, ki ga bodo odplačali v ne- kaj letih službovanja. Do leta 1997 naj bi Clinton zmanjšal število vojakov rednih enot za 200 tisoč in pripravil druge varčevalne ukrep (predvsem naj bi tu- di močno sklesal Reaganov projekt Vojne zvezd, s če- mer bi do leta 1997 zbral 1,36 trilijona dolarjev in jih namenil za nova delovna mesta in zmanjšanje držav- nega dolga). Št. 45 - 12. november 1992 !4 Uspešna prodaja obveznic Koncem lanskega leta so v Laškem začeli s prodajo ob- činskih obveznic v višini 15 milijonov mark. Sredstva pri- dobljena s prodajo obveznic so namenjena v višini 40 odstot- kov za financiranje gospodar- ske infrastrukture in v višini 60 odstotkov za pospeševanje in razvoj podjetništva ter za zagotavljanje delovnih mest. Do oktobra je bilo prodanih že za dobrih pet milijonov mark obveznic ali 223 milijo- nov 407 tisoč tolarjev. Med najmočnejšima kupcema sta ljubljanski Petrol (milijon 500 tisoč) in SKB Ljubljana (mili- jon mark), sledijo pa LB SB Celje, borzni posredniki, obča- ni (461 tisoč mark), sklad obrt- nikov Ljubljana in izvajalci. Sredstva v višini 149 milijo- nov tolarjev so porabili za iz- gradnjo petih vodovodov v la- ški občini (tri milijone 476 ti- soč), dokumentacijo za kolek- tor in čistilno napravo Laško (12 tisoč tolarjev), za komu- nalno urejanje stavbnih zem- ljišč (dobre tri milijone), mo- dernizacijo enajstih cest (52 milijonov tolarjev), telefonske kapacitete v KS Marija Gra- dec ter odročnejših krajih Lo- kavec in Ojstro (preko milijon tolarjev), razvoj plinovodnega omrežja v Radečah in Laškem (215 tisoč), razdelili so 35 kre- ditov za razvoj podjetništva (82 milijonov tolarjev) in za zdraviliške kapacitete z usta- novnim kapitalom Term d.d. Laško in uredili most v Jagoče {preko pet in pol milijona to- larjev). Sredstva iz naslova prodaje obveznic občine Laško niso bi- la v celoti porabljena, prese- žek pa znaša preko 74 milijo- nov tolarjev. Neporavnanih obveznosti je za preko 71 mili- jonov, tako da je prosti prese- žek osem in pol milijona tolar- jev. Vzrok za tako visok prese- žek je v visoki prodaji obvez- nic v zadnjem tednu septem- bra (skoraj dvajset milijonov tolarjev), medtem ko so vzroki za nerealizirane že odobrene kredite za razvoj podjetništva v neurejenem zavarovanju le- teh. TONE VRABL Z novimi podjetji do novih tržišč Celjska zlatarna hoče povečati mesečni Izvoz za milijon nemških mark - Ta teilen zlatarska razstava Celjska Zlatarna sodi med tista podjetja, ki jih je precej prizadela izguba tržišč v nek- danji Jugoslaviji. Na sloven- skem tržišču ne pričakujejo bistvenega povečanja prodaje, zato si utirajo pot v tujini. Med drugim tudi z ustanavljanjem norih podjetij. Z najnovejšimi izdelki pa se ta teden pred- stavljajo v celjskem Liko\'nem salonu na tradicionalni zlatar- ski razstari. Predsednik poslovnega sve- ta Mednarodnega podjetja Zlatarna Celje Stane Seničar pra\i, da so se zaradi gospo- darskih razmer že pred časom zavedli, da so rešitve v njiho- \ih rokah. Zato so najprej na novo opredelili strategijo, predvsem zaradi izgube tržišč v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Več desetletij so pomemben del svoje realizaci- je ustvarjali prav v bivših re- publikah, precej so vlagali tu- di v partnerske in komercialne mreže na teh območjih. V kratkem času je kljub vsemu Zlatarni uspelo preusmeriti zmogljivosti in povečati pro- dajo na tuje. Proizvodnja jim je letos upadla za 9 do 11 od- stotkov, čemur so botrovale predvsem ameriške sankcije proti nekdanji Jugoslaviji, ki so nekaj časa veljale tudi za Slovenijo. Danes se v Zlatarni držijo načela, da imajo eno samo do- mače tržišče - Slovenijo. Vse ostalo so tuja tržišča. Z bivši- mi republikami praktično ne poslujejo, ker so ovire, tako fi- zične kot tiste v plačilnem prometu tako velike, da je po- slovanje preveč rizično, meni Seničar. Mesečno Zlatarna iz- važa za milijon in pol nemških mark svojih izdelkov na Ja- ponsko, v ZDA ter v zahodno Evropo. Doma je mesečna re- alizacija okoli 700 tisoč nem- ških mark. Na slovenskem tr- žišču tudi v prihodnje ne pri- čakujejo bistveno večje proda- je. Povsem drugačna so priča- kovanja na tujem. Seničar po- jasnjuje: »Naša politika je jas- na: zadržati kontinuiteto na že obvladanih tržiščih, načrtuje- mo povečanje izvoza v ZDA ter na Japonsko, bistveno ho- čemo povečati izvoz v zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo in odpirati nova tržišča. Za nas so zanimive zlasti Madžar- ska, Češka in del stabilnih arabskih držav. V letu dni naj bi Zlatarna izvažala za dva in pol milijona nemških mark mesečno. To pomeni dodatna vlaganja v našo tehnologijo ter komercialo.« Za lažji prodor na tuje so v tem podjetju že pred časom ustanovili podjetje v Nemčiji, ki jim omogoča hi- trejši pretok kapitala, tehno- logije ter končniJi proizvodov. V Zlatarni pa v prihodnje na- črtujejo še nekaj predvsem ko- mercialnih podjetij. O tem se dogovarjajo na Madžarskem, Češkoslovaškem, o ustanovitvi novih podjetij pa razmišljajo še v ZDA ter Italiji. Ena izmed poti k boljšemu delu je tudi decentralizacija. Zlatarna je že spomladi usta- novila osem podjetij, pri čemer pa so ohranili družbeni kapi- tal. V bistvu gre za decentrali- zacijo upravljanja s kapita- lom. Dotedanje profitne centre so preoblikovaU v podjetja s samostojnim tržnim nasto- pom, rezultati pa so po prvih ocenah izredno ugodni. De- centralizacija pomeni tudi pri- prave na bodoče lastninjenje. Kot zanimivost so v Zlatarni začeli z zlatim varčevanjem. Vsem zaposlenim so dali mož- nost, da z zlatom varčujejo, vsak delavec lahko da najmanj 50 gramov zlata, letno se mu obrestuje v zlatu z desetimi odstotki. Zaenkrat je ta način varčevanja namenjen delav- cem in upokojencem Zlatarne, razmišljajo pa o tem, da bi po- doben način varčevanja omo- gočiU tudi ljudem izven po- djetja. Zaenkrat je to varče- valna poteza, po sprejemu lastninskega zakona pa si s takšnim načinom dela obeta- jo lažje in za delavce ugodnej- še lastninjenje. Ziatarsica razstava Svoje najnovejše dosežke so Celjanom prikazali na tokrat- ni razstavi v Likovnem salonu. Na otvoritvi je v ponedeljek pozdravil udeležence celjski župan Anton Roječ, v kultur- nem programu je sodelovala Vita Ma\Tič, posebno prizna- nje pa so podelili predstavniku Emone Maximarketa, ki se uvršča med največje slovenske kupce njihovih izdelkov izven lastne prodajne mreže. Direk- torica Zlatarne Anica Brglez pa je letošnjo razstavo poko- mentirala takole: »V Likov- nem salonu organiziramo zla- tarsko razstavo iz dveh razlo- gov. Celjanom želimo pokazati vse tisto, kar smo pokazali na svetovnem kongresu industrij- skih oblikovalcev, razen tega pa trdimo, da Celje postaja vse bolj zlatarsko mesto, Celjani so ponosni na Zlatarno in zato jim želimo pokazati, kaj smo ustvarili v teh težkih gospo- darskih časih, kakšen je naš razvoj in kakšni so naši dosež- ki. Žal ima Likovni salon ome- jene prostorske zmožnosti, za- to smo tokrat pokazali nagra- jene izdelke ter tisto, kar pri- pravljamo na novo za sloven- sko ter zunanje tržišče. Gre za visoko kvalitetne izdelke tei izdelke velike vrednosti, pred-l vsem gre za prikaz oblikoval- skih dosežkov v Zlatarni. Po- sebnost tokratne razstave so prav gotovo izdelki z vgrajeni- mi dragimi kamni, razstava pa pomeni tudi prikaz najnovej- ših trendov v zlatarstvu. Zla- tarska razstava bo odprta do sobote, 14. novembra, v tem času potekajo številne komer- cialne aktivnosti. Želimo zak- ljučiti poslovne aranžmaje s kupci po Sloveniji ter iz Hr- vaške. Veliko bo tudi sestan- kov z vodji prodajnih področij, ki jih seznanjamo z novostmi. Sicer pa v podjetju načrtujemo tudi delo v prihodnjem letu. Proizvodnjo v Zlatarni name- ravamo povečati za 56 odstot- kov in izvažati predvsem na najrazvitejša svetovna tržišča. Uveljaviti nameravamo tudi lastno blagovno znamko pod imenom Galaxy in Aurelijan.« IRENA BAŠA Foto: EDO EINSPIELER GOSPODARSKI BAROMETER Kovanci še letos Po napovedih guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja bomo v Sloveniji še letos poleg pravih tolarjev do- bili tudi kovance. V obtoku bodo predvidoma decembra, kovance pa kujejo na Češkem. Bistveno manj na jug Po podatkih Službe družbe- nega knjigovodstva Celje se je obseg trgovanja naših podjetij z republikami nekdanje Jugo- slavije bistveno znižal. Delež prodaje na tržišča bivše Jugo- slavije se je od dobrih 27 od- stotkov v letu 90 znižal na 9 odstotkov v letošnjem prvem polletju, delež nakupov na teh tržiščih pa se je z 19 znižal na 6,6 odstotkov. Pri prodaji in nakupih so najpomembnejši poslovni partneiji hn.'aška po- djetja, trgovanje z njimi pred- stavlja kar dve tretjini prodaje in nakupov. Zadovoljni z obiskom v Zdravilišču Dobrna imajo v tem času zasedenih 80 od- stotkov zmogljivosti, hotel Dobrna pa je povsem pobi. Prevladujejo gostje iz Nemči- je, ItaUje in Avstrije. Tudi v prihodiijih tednih bo na Do- brni letovalo več skupin go- stov iz zahodnoevropskih držav. Po novem štiri podjetja v velenjski Elektrostrojni opremi se še vedno dogovarja- jo o tem, kakšna bo njihova organiziranost. Pred dvema letoma so oblikovali profitne centre, ki so jih letos namera- vali preoblikovati v družbe in povezati v holding. Zadnja od- ločitev pa predvideva spet no- vo obliko - ESO naj bi se raz- delil na štiri povsem ločena podjetja. Protner v Žalcu v Žalcu se bodo jutri po- poldne sestali člani odbora za kmetijstvo pri repubUškem iz- vršnem odboru Liberalno de- mokratske stranke. V prosto- rih Hmezad banke bodo raz- pravljali o kmetijski poUtiki, v Žalcu pa tokrat pričakujejo tudi kmetijskega ministra Jo- žeta Protnerja. IB PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Italijansko podjetje Pecora- ri čase želi investirati v nepre- mičnine. Informacije: tel. 334- 900 in telefaks 334-844 (Al- berto Pecorari). - Italijansko podjetje Team Oonsulenti di direzione je za- interesirano za sodelovanje s proizvajalci in predelovalci mesinga in plastike v pohi- štveni industriji in pomorstvu. Informacije: tel. (0732) 22-910 (Emidio Racugno). - Italijansko podjetje Comet- to SPA nudi avtomobilske pri- kolice za prevoz težkih tovo- rov. Nudijo tudi možnost ko- operacije. Informacije: tel. 0171/266-331 (Italo Vione). - Podjetje Arping d.o.o. iz Maribora nudi storitve preva- janja in tolmačenja (simultano prevajanje pri poslovnih pogo- vorih na sejmih, prevodi stro- kovnih besedil in lektoriranje idr.) za madžarski, francoski, nemški, angleški, italijanski, hrvaški in slovenski jezik. In- formacije: tel. 062/101-327 (Laura Schmidt-Rakovič). - Bolgarsko podjetje Gama Proekt nudi medicinsko opre- mo, stroje za rezanje navojev za vodovodno napeljavo ter induktivna in fotoelektrična stikala. Informacije: tel. 00359-66-31033 in telefaks 0035-66-32-129 (P. Lazarov). - Podjetje Elkoterm d.o.o. iz Brezja nudi klima naprave in ogrevanje, regulacijo plinskih in oljnih gorilnikov, plinske in oljne inštalacije ter elektro in- štalacije. Informacije: tel. 064/ 79-969 (Grega Debelak). Povpraševanje: - švicarsko podjetje Deltec INT'L Trading povprašuje po večjih količinah ferosilikona in feromangana. Informacije: tel. 41-91-42/19-20 (Danield, Denti). - Italijansko podjetje ST I Arm. Statture tndustriali ar- mamenti povprašuje po trač- ! nicah. Informacije: tel. 0575/21-081 (Stefano Govoni). ' - Moskovski kombinat pov- prašuje po buteljčni embalaži (folije, etikete, zamaški za , žgane pijače). Dodatne infor-, , macije: tel. 061/150-122 (CIZ ] GZS - Maja Polajner). '< Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292 293 ali direktno 215-631. PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deriznih valut na dan 11. 11. 1992 Št. 45 - 12. november 1992 5 Šola tu In danes z ministrom Slavkom Gabrom o položaju v slovenskem šolstvu In o vročih polemikah, ki se pletejo okoli nJega Minister za šolstvo in šport Slovenije, doktor Slavko Gaber je zadnje čase prav gotovo eden izmed tistih, ki so najbolj na udaru. Številne polemike z njim potekajo tudi v Družini in to predvsem zaradi nekaterih nesporazumov glede uvedbe verouka v osnovne šole. Prejšnji teden je minister na povabilo žalske Liberalno demokratske stranke obiskal osnovno šolo, kjer se je pogovar- jal z ravnatelji in učitelji žalske občine, priložnost smo za aktualen intervju iz- koristili tudi mi. Kako bo z maturo leta 1995? Bo po- dobna drugim v Evropi? Govorjenje o Evropi kar tako na pa- met, je govorjenje v prazno. V Evropi ni enotne mature, ki bi veljala za več držav. Upoštevali bomo stvari, ki so dobre in se izogibali zadevam, ki niso. Navsezadnje se lahko marsikaj naučimo tudi iz tega, kar v Evropi ni dobro... Mishm, da bo- mo leta 1995 imeU »klasično maturo« in ne takšne, kot je mednarodna. Do takšne mature, mislim, bomo prišli šele leta 2001. Gmotni položaj šolstva je slab, pa ste kljub temu uspeli zagotoviti nekaj de- narja za povišanje plač. Je težko krmariti v takšnih razmerah? Gmotni položaj šolstva je res slabši kot se to odraža v plačah. Za investicije ima- mo na voljo komaj 400 milijonov tolar- jev, kar v bistvu ne zadošča niti za zgra- ditev ene same nove šole. Ob tem pa poudarjam, da pri nas učiteljski kader ni nič slabši od tistega v razvitih državah in zasluži si, da je plačan vsaj tako kot strokovnjaki v gospodarstvu in še kje drugje. No, slišal sem očitke, da ni de- narja za naložbe zato, ker ga prelivamo v plače, vendar to ni res. Uspeli smo najti skoraj 40 milijonov tolarjev mesečno za plačilo prehrane socialno šibkim učen- cem in še za nekatere naložbe v Ljubljani in Mariboru. Sedaj je veliko govora o napredovanju učiteljev, ti pa imajo pripombe, da se vse skupaj v denarnicah tako rekoč ne ppozna. S tem se ne strinjam povsem. Mentor bo imel kakšne štiri tisočake večjo plačo, svetnik pa 12 tisoč tolarjev. Sicer pa pri- pravljamo s tem v zvezi še nekaj spre- memb. Knjižničarji in svetovalni delavci na šolah morajo biti izenačeni z učitelji. Kako stimulirati izobrazbo? Težo je treba dati izobrazbi. V ta na- men bomo namenili tudi denar za došo- lanje. Po 2 tisoč mark razlike v šolnini bomo namenili za tiste, ki bodo potrebo- vali posebno izobrazbo. Tistim, ki imajo še pet let do pokoja in za katere bi bilo nesmiselno, da študirajo naprej, pa bomo omogočili, da bodo pred upokojitvijo tu- di primemo stimulirani. Pri tem, kdo bo napredoval, bodo imeli pomembno besedo ravnatelji... Mislim, da morajo ravnatelji pospeše- vati predloge za napredovanje. Vsekakor pa bodo učitelji napredovali odvisno od tega, kako so kakovostni. Za ugotavlja- nje tega je dovolj realnih kriterijev. Zasebne šole lahko spodbudilo boljše delo Veliko se govori tudi o uvedbi zaseb- nih šol, ki naj bi bile bojda kakovostnejše od državnih. Se strinjate s tem? V vseh postsocialističnih državah go- vorijo o tem kot o neki obljubljeni zade- vi. Mi smo zadevo preučevali na konkret- nih primerih v Ameriki, v Nemčiji, Av- straliji in na Nizozemskem. Sedaj pa mi povejte, kaj naj storimo. Ali tako kot na Nizozemskem, kjer zasebne šole obiskuje 70 odstotkov otrok, v Avstraliji, kjer te šole obiskuje okrog 30 odstotkov otrok ali kje dmgje, kjer takšne šole obiskuje 12 odstotkov otrok? Država je dolžna omogočiti obstoj zasebnih šol, ne pa sto odstotkov denarja za njihovo delovanje. Strinjam se z uvedbo privatnih šol, ob tem pa nam mora biti jasno, da mora država v prvi vrsti poskrbeti za javno šolstvo. Na modeme finte padajo samo tisti, ki malo vedo. O Evropi, kjer je vse dobro, govorijo le tisti, ki je sploh ne poznajo... Vsekakor pa lahko zasebne šole prinesejo marsikaj dobrega in med dmgim tudi to, da bi ostale šole bolje delale. Nekateri bi radi uvedli nove predmete. Med njimi tudi etiko. Kaj menite o tem? Predvsem to, da imajo otroci pravico do prostega časa. Nekateri se zavzemajo za uvedbo predmeta o ekologiji, dmgi za mirovno vzgojo, tretji za etiko... Takšne m podobne vsebine lahko dajemo znotraj obstoječih predmetov. Podobno je z eti- ko. Učitelj lahko učencem izza katedra še tridesetkrat ponavlja nekaj o tem, kaj je etično, toda to ne pomaga. Etike se ne moreš učiti iz knjig in zvezkov, lahko pa učitelji in starši otroke o tej stvari uče vsak dan z zgledi in še kako dmgače. Verouk na more biti predmet v šolah v Družini in še kje drugod se zadnje čase vrstijo polemike glede uvedbe vero- uka v šole. Nekateri cerkveni krogi vam očitajo, da ste proti temu in da bi v bi- stvu vse to zavirate. Znova poudarjam, da sem minister in da ne morem odločati o uvedbi in ukinja- nju kakršnih koli predmetov. O tem od- loča strokovni svet za šolstvo Republike Slovenije oziroma v končni fazi tudi par- lament. Jaz kot minister moram spošto- vati sprejeto zakonodajo in drugače ne mishm delati. Katoličanstvo mi ni tuje, saj sem tudi sam prejel vse zakramente, vključno z zadnjnim, ki sem ga lahko. Sicer pa menim, da si Cerkev tudi ne želi verouka v šolah, pač pa širjenje znanja o religijah. Pogovori med Cerkvijo in dr- žavo intenzivno potekajo. Do 15. novem- bra bomo sklenili mešano komisijo, ki naj bi določila, kakšna delovna telesa bodo obravnavala posamezna vprašanja. Tudi v učne načrte že vključujemo reli- gijske vsebine, čas in dogovori pa bodo seveda pokazali ali versko vzgojo vpelja- ti v šole kot obvezen ali izbiren predmet. Veliko komentarjev je povzročilo tudi navodilo, da uro pred pričetkom in uro po zaključku pouka v šolah ni dovoljena nikakršna druga vzgoja. Osnovnim šolam smo poslali le pripo- ročilo o tem. Za srednje šole je sklep o avtonomiji šolskega prostora sprejela vlada in je torej obvezujoč. Gre za to, da smo hoteli šolska vrata zapreti pred ne- katerimi dejavnostmi, ki ne sodijo k po- uku. Tudi za razne strankarske in poU- tične zadeve, ki se dogajajo pred voli- tvami. Veliko pripomb je bilo tudi v zvezi s poučevanjem srbskega in hrvaškega je- zika v osnovnih šolah... Zlasti narodni demokrat so me napa- dali, zakaj nočem prepovedati tega pred- meta. Kaj pa bi bilo, če bi lahko vsak minister uvajal in ukinjal predmete? Jaz bi jih nekaj uvedel, moj naslednjik bi jih ukinjal ali narobe... To bi bila anarhija, ki nima nobene zveze z moderno državo, kjer morajo vladati zakon in red. Abso- lutno pa sem za to, da se otroci v osnov- nih šolah učijo vsaj dva tuja jezika. Učiti naj se jih začnejo že v čim nižjih razre- dih. Brez znanja angleščine in nemščine danes ne gre več in tega se je treba zave- dati. Smo tako majhen narod in tako majhna država, da nam znanje samo slo- venskega jezika nič ne koristi. Ni denarja za vse otroke Kaj lahko poveste o prehrani otrok v šolah. Na pragu tretjega tisočletja si lahko toplo prehrano privošči le še ma- lokdo ... Tega se zavedam in sem povsem realen v svojih izjavah. Najbolj enostavno bi bilo, ko bi se spuščal v kakšen predvolil- ni boj in vsepovsod na ves glas vpil, da si bom prizadeval za to, da bodo imeli vsi učenci v osnovnih šolah brezplačne tople obroke. Srca bi nam zaigrala ob teh be- sedah, ki bi bile ena sama velika laž. Od kod naj vzamemo 3,2 milijardi tolarjev za to, če sem že prej povedal, da imamo za vse naložbe v vsej državi na voljo kar osemkrat manj denarja od te vsote. Na voljo imamo mesečno le 39 milijonov to- larjev in to je žal vse. In če bi me kdo vprašal, ali naj dobijo brezplačen topel obrok vsi učenci, potem bi mu odgovoril, da ne, ker potem ne bi imeli ničesar tisti, ki to zares potrebujejo. Kdaj bodo cene učbenikov ugodnejše kot so sedaj? Prizadeval si bom za to, da bodo šole še pred koncem leta dobile naročilo, naj povedo, kaj otroci zares potrebujejo. Treba je ustaviti nadpoprečno visoke ce- ne učbenikov, ki jih postavljajo naše za- ložbe. Pameten se mi zdi tudi način spo- sojanja učbenikov. Ali razmišljate o uvedbi računalništva v osnovne šole? Tega ne predvidevamo. Strokovnjakov na šolah za to ni dovolj, poleg tega pa izhajam iz elementamega dejstva, da bi morali za to na šolah imeti 60 tisoč raču- nalnikov, imamo pa jih le 4 tisoč. Za to bi morali dodatno izobraževati najmanj 500 ljudi. Sedaj pa še to, kar imamo, ni dobro izkoriščeno. Prihodnje leto pa res načrtujemo, da bomo dobili mednarodni kredit. Z denarjem bi radi povezali sred- nje šole v en računalniški sistem. Večkrat je slišati zahteve o tem, da bi morali starši vzeti usodo šolstva v svoje roke. Kaj menite o tem? Ni dobre šole, če učitelj in ravnatelj nista avtonomna in če ju komandira množica drugih. Šola stoji in pade z uči- teljem' JANEZ VEDENIK Huje kot je bilo Poplava pustila huiJe posleiJIce zaraiJI slabo opravljenih tlel Nedavno močno deževje je bilo za prebivalce zahodnega dela žalske ob- čine še hujše kot ob poplavah pred dvema letoma. Bolska s pritoki je pre- stopila bregove, pretok reke pa je bil večji kot leta 1990. Podatki o škodi so naravnost groz- ljivi. Voda je poplavila 105 stanovanj- skih objektov, 90 gospodarskih objek- tov, tovarno Inde na Vranskem, uniči- la dobrih osem kilometrov lokalnih cest, 7560 metrov javnih poti, poško- dovala devet mostov in 1200 hektarov kmetijskih površin, od tega 230 hekta- rov hmeljišč, enajst pa je bilo zemelj- skih plazov. Največ škode so utrpeli na območjih krajevnih skupnosti Vran- sko, Tabor, Gomilsko in Prebold. ^ Kakšna je škoda, ta hip še ne vedo, samo na mostovih pa je je za okrog 50 milijonov tolarjev. Kdo bo ljudem pri- skočil na pomoč? V Žalcu pravijo, da na republiška solidarnostna sredstva ne morejo računati. V občinskem pro- računu za letos denarja za odpravo posledic poplav enostavno ni, nekaj pa ga bo v proračunu za leto 1993. Žalska občina oziroma njen izvršni svet sta sicer za pomoč zaprosila republiški proračun, odgovora pa še ni. Zaprosili pa bodo za kredite s strani nekaterih izvajalcev del. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, za- kaj so bile posledice vodne ujme tako hude. Dejstvo je, da so bila dela pri odpravljanju posledic poplav izpred dveh let slabo in premalo strokovno opravljena. Kdo je odgovoren za to, se seveda ve. To je celjski Nivo. Prav za- radi tega so v torek na krajevni skup- nosti Vransko sklicali pogovor z izva- jalci del, kjer je bilo slišati marsikate- ro grenko na njihov račun. Ljudi na prizadetem območju je se- daj strah. Kaj bo, če ob morebitnih večjih nalivih Bolska s pritoki znova prestopi bregove? Kakšne bodo na- daljnje posledice? Ostane jim le upa- nje, da se to ne bo zgodilo. JANEZ VEDENIK NASONČNI STRANI ALP TRIJE NA ENEGA - Zgo- dilo se je tisto, kar smo bili napovedali: pri kandidatih za predstavnike lokalnih in- teresov v državnem svetu (volili jih bomo 22 v 22 volil- nih enotah, 18 pa jih bodo volili volilniki v interesnih organizacijah), se je opozici- ja združila (v 19 volilnih eno- tah), stranke, ki podpirajo vlado, pa ne. V dveh volilnih enotah, ki sta zanimivi za bralce Nove- ga tednika, bodo trije »na- skakovali« enega oziroma se borili za sedež svetnika v no- vem slovenskem parlamentu. V 5. volilni enoti (Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec) bo opozicijo zastopal krščanski demokrat učitelj Matjaž'Že- leznik. Njegovi nasprotniki bodo inženir kemije Marjan Drev (socialdemokrat), igra- lec Borut Alujevič (liberalni demokrat) in pravnik Franc Ban (Združena lista, ki jo vo- di SDP). V 6. volilni enoti (Mozirje, Velenje) se je opozicija odlo- čila za psihologa Marka Je- raja (narodni demokrat), nje- govi nasprotniki pa bodo in- ženir strojništva Milan Gmajner (demokrat), upoko- jenec Ivan Atelšek (liberalni demokrat) in zdravnik dr. Jože Zupančič (Združena lista). Po načelu, kjer se prepira- jo trije, ima četrti dobiček, je možnost opozicijskega kan- didata boljša od drugih, kjer se bodo glasovi volilcev ver- jetno razpršili... MAFIJCI IN SPOVED - Na okrogli mizi Slovenskih krščanskUi demokratov (SKD), ki so imeli v gosteh krščanske demokrate iz Nemčije in Italije, govor pa je bil o Sloveniji in njeni poti v Evropo, je znani slovenski teolog dr. Janez Juhant izra- zil zaskrbljenost, ker mafija prodira tudi v mlado sloven- sko državo, uradno pa o tem ni nič znanega. Duhovniki naj bi o tem naj- več vedeli, pa očitno ne vedo, kar pomeni, da mafijci ne hodijo k spovedi, se je pošalil predsednik SKD Lojze Pe- terle. O mafijskih poslih v Slove- niji ni uradnih podatkov. Vse več glasov pa je, da zlasti v Ljubljani delujeta kar dve »cosi nostri« (hiafijski druži- ni). Čmogorsko-srbska po- nuja zasebnim obrtnikom (trgovcem, slaščičarjem in drugim) »zaščito«, plačljivo v markah. Če je ne sprejmejo, imajo potem obrtniki težave, od polomljene opreme v lo- kalu do »naključnih« poža- rov. Albanska mafija pa naj bi obvladovala trg z deviza- mi in orožjem. PRIŽNICE BREZ POLITI- KE - Slovenska škofovska konferenca je objavila nekaj smernic duhovnikom ob vo- litvah in še Uradno stališče Cerkve (rimskokatoliške - op.p.) na Slovenskem do volitev. Zdravje ljubljanske- ga nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja se je to- liko popravilo, da je lahko sodeloval pri oblikovanju te- ga stališča. Prav beseda tega svetovljana, strpnega člove- ka, zglednega misleca lahko bistveno prispeva h kampa- nji, kakršno si želimo pred volitvami: na kulturni ravni, brez nizkih udarcev in uma- zanij. Slovenski škofje so v smer- nicah zabičali duhovnikom, da ni dovoljena nikakršna »politična ali volilna propa- ganda na prižnici, pri vero- uku in verskih obredih«, du- hovnikom sta odsvetovana tudi udeležba in »oglašanje k besedi« na javnih zborova- njih in prireditvah različnih strank, ker bi to lahko bilo zlorabljeno. Med 14 smernicami, ki za- devajo tudi vernike nasploh in ne samo duhovnike, je po- sebej poudarjeno zavzema- nje za kulturo in etiko dialo- ga »tudi med nasprotniki« in zavračanje vsakršnega pod- tikanja, laži, obrekovanja, neutemeljenega sumničenja in krivičnega posploševanja. Verniki naj se odločajo na podlagi dela strank in ne predvolilnih obljub. Besede slovenskih škofov so tukaj, vsakdo, verni in ne- verujoči pa se bodo lahko do 5. decembra (takrat se bo za- čel 24-umi uradni volilni molk, preden bomo na Mi- klavževo nedeljo šli na voliš- ča) prepričali, ali jih bodo vsi duhovniki in kristjani tudi upoštevali. Za zdaj pri neka- terih slednjih tega še ni vi- deti... REŠITEV TUDI ZA ŠTO- RE - Če bo slovenska skupš- čina do konca mandata (23. decembra) sposobna še o čem odločati - možnosti za to so malenkostne, saj je nesklepč- nost zborov, odborov in ko- misij postala kronična (neoz- dravljiva) bolezen - potem bo med odločitvami verjetno tudi rešitev za tri slovenske železarne. Štore, Jesenice in Ravne. »Vparlamentu se bo poka- zalo, ali je bila skrb posa- meznih strank za usodo slo- venskih železarn samo odi- grana v politične namene, ali pa je resnična želja sloven- skih strank, da železarne re- šijo,« je poudaril minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Šešok, ko je prvi ra- zlagal sveženj treh zakonov, ki preprečujejo, da bi vse tri železarne zaprli. Slovenske železarne imajo namreč kar za 450 milijonov DEM dolga, vsak mesec na- raste še za 10 milijonov DEM, nujno pa potrebujejo 72 milijonov DEM svežega kapitala (trajnih obratnih sredstev), da bi preusmerile proizvodnjo na poslovno uspešno z dosedanje proiz- vodnje izgub. Slovenska vlada je sicer računala, da se bodo tuji de- narni mogotci zanimali za nakup vsaj dela od treh slo- venskih železarn, vendar so politične igrice, ki so se raz- vile ob tej zamisli, kar po vr- sti odbile vse tujce. Zdaj vsem nam, sloven- skim državljanom, ne ostane drugega, kot da rešujemo nekdanje socialistične indu- strijske velikane in prepreči- mo, da bi na cesti ostalo 12.000 zaposlenih v železar- nah in še 35.000 delavcev, ki so v slovenski industriji ve- zani na izdelke slovenskih železarn. Zato bo vlada raz- pisala, če bodo trije zakoni za reševanje Slovenskih žele- zarn sprejeti, obveznice za 4 milijarde SIT, železarne bodo izdale obveznice za 250 milijonov DEM tolarske pro- tivrednosti, država pa bo jamčila za posojila železar- nam v višini 72 milijonov DEM. Seveda, če bodo gospodje delegati v republiški skupš- čini našli čas, da se bodo udeleževali sej, in razumeva- nje za železarje... Št. 45 - 12. november 1992 O mesarjih, inšpektorjih in o mesarsifi i(onl(urenci Celje: ali občina ščiti potrošnike ali le »svoje mesarje*' - Jože Fingušt: Obravnavajo me strožje oti drugih zasebnikov Mesar Jože Fingiišt s Pra- gerskega je pred poldrugim mesecem v Celju na Ostrož- nem odprl sodobno mesnico. Edino v občini, ki je ob po- nedeljskih zaprta zato. da opra\ijo v njej generalno čiš- čenje. Pa tudi edino, kjer so bili meso in mesni izdelki mnogo cenejši kot v drugih mesnicah. Sredi oktobra sta se v mesnici oglasila občin- ska inšpektorja. Pregledala sta jo. se najedla, nato pa po predpisih \-zela vzorce treh Fingušto\-ih izdelkov. Četrti \-zorec za preiskavo, vzorec pakiranega mletega mesa. sta vzela kar po doma- če. Pustimo, da med pregle- dom in jemanjem vzorcev ni- sta oblekla predpisanih be- lih plaščev in sta po hladilni- ci hodila kar v čevljih, v ka- terih sta prišla s ceste. Tudi se ne bomo spraševali, kdaj sta inšpektorja, ki sta jemala vzorce, nazadnje opra\'ila ži- \'ilski pregled. Omejimo se na naslednje zanimivo dej- stvo: tržni inšpektor Le- opold Jevšenak je nato vzor- ce vzel s seboj, čeprav ni imel hladilne torbe. Celjani in okoličani se spomnijo predlanske afere, v kateri so konkurenti vojni- škemu mesarju Lud\iku Prekoršku podtaknili govo- rice, da v svoje klobase melje meso mladih deklet. Pa dru- ge afere, ki je do dandanes ruhče od odgovornih ni ja\'no pojasnil, ko so na občinski davkariji upokojili inšpekto- ja Adolfa Mljača. ki je bil tik pred tem. da Lud\lku Pre- koršku in njegovi soprogi dokaže, da njune poslo\Tie knjige niso realne in da pla- čujeta premalo davka. Ta- krat smo iz ust Adolfa Mlja- ča lahko slišali, da je pred- sednik celjske vlade Mirko Krajnc osebno zahteval, naj šefi IvDjaču preprečijo prei- skavo pri Prekoršku. Da občinski inšpektorji mnogokrat koga protežirajo, nam je potrdil tudi občinski uslužbenec, ki ga zaradi nje- gove varnosti ne bomo ime- novali. Pra\'i. da inšpektor- jem na občini kar nara\Tiost povedo, pri katerem zaseb- niku ne smejo opravljati svo- jega dela. h kateremu pa mo- rajo obvezno in pogosto na obisk. Ni hudič, da mu po- tem kdaj česa tudi ne naj- dejo. Ni hujšega, kot če so ob- činski inšpektorji pristran- ski. Tudi ob pregledih pri mesarju Jožetu Finguštu je menda šlo za izsiljen obisk inšpektorjev. Jože Fingušt. njegova soproga Marjana in poslovodja v Fingušto\'i mesnici na Ostrožnem Emad Boršič namreč trdijo, da jim je tržni inšpektor Leopold Jevšenak v pisarni ob mesni- ci dejal približno naslednje: »Določene osebe so name iz- vajale pritisk, da moram pri vas opra\'iti pregled. iz\TŠiti sankcije in vas spraN-iti na tla. Lahko si mislite, kdo so te osebe. Pa upam. da me zdajle ne snemate ...« Ce tr- ditve omenjene trojice drži- jo, potem so lahko Celjani prav zares prestrašeni. Kakšno meso bodo jedli na- mreč potemtakem ni odvisno od tega. kakšna je njegova kakovost, temveč od tega. katerega mesarja imajo ob- činski veljaki radi in katere- ga konkurenta bi se mesarji s protekcijo radi znebili. Jože Fingušt. ki ga je pred časom vzela v precep občin- ska inšpekcija. pra\'i. da je delo v mesnicah pač takšno, da lahko inšpektorji v njih vedno najdejo kaj. kar pred- pisom ne ustreza povsem. Če prodaja domače kranjske klobase brez spile, ki jo zah- tevajo predpisi, to še ne po- meni, da je potrošnik s tem oškodovan ah zdravstveno ogrožen, so pa lahko takšne klobase cenejše. Ko Fingušta po\'prašamo, kako komenti- ra iz\'ide analize vzorcev, ki jih je pri njem vzel inšpektor Leopold Jevšenak, pravi, da takšnih iz\'idov ne more priznati, pa najsi gredo sto- krat na superanalizo, saj je Jevšenak vzorce odnesel brez hladilne torbe pri dvaj- setih stopinjah Celzija zuna- nje temperature. Dodaja, da bi ga moral ob jemanju vzor- cev tudi \-prašati. kam naj da del vzorcev na superanalizo. do česar ima pra\'ico. pa tega ni storil. Še več. poslovodji menda sploh ni dovolil, da bi poklical lastnika mesnice. Fingušt si želi. da bi inšpek- torji vse mesarje obra\Tiavali enako in da bi vsaj v praksi malce realneje gledali na predpise o kakovosti mesnih izdelkov, ki so v mnogočem zastareli. Prav smešno je. pra\'i Jože Fingušt. da se in- špektorji v svojih odločbah še vedno sklicujejo na zasta- rele pra\'ilnike že zda\'naj pokojne SFRJ. Jože Fingušt trdi tudi, da ga ima tržni inšpektor Le- opold Jevšenak, sicer diplo- mirani ekonomist, še posebej na piki. Se preden so Fingu- što\'i na Ostrožnem odprh mesnico, je Jevšenak pisal tržni inšpektorici občine Ptuj. kamor spada Prager- sko, kjer ima sedež mesar- sXxo Fingušt. Trdil je. da me- sarst\'o Jožeta Fingušta v celjske trgo\'ine pošilja meso po nerealno nizkih ce- nah. Ko je ptujska inšpekto- rica to preverjala, je ugoto- \'ila. da se Jevšenak moti. Jo- že Fingušt namreč ničesar ni prodajal celjskim trgo\'inam, njego\'i izdelki so bili ku- pcem na voljo le kasneje v mesnici na Ostrožnem. Če- prav se je izkazalo, da meso. ki je motilo Jevšenaka. v Ce- lje pošilja drug mesar, Ivan Fingušt iz Hutinje vasi pri Mariboru, Jevšenak potem, ko je to iz\'edel, menda ni zahteval od mariborskih in- špektorjev še preiskave v Hutinji vasi. Ali zato, ker drugi Fingušt v Celju nima mesnice in ni konkurent ne- katerim celjskim mesarjem, ki jih imajo na občini naj- raje? Zaradi domne\Tio zanič mesa in mesnih izdelkov pri nekaterih mesarjih v Celju dosedaj še mhče ni imel zdravst\'enih težav. Kljub temu se je načelniku občin- skega inšpektorata v Celju, Damjanu Vrečku, letos okto- bra zdelo \Tedno a delu in izsledkih inšpektorja Jevše- naka takoj obvestiti novi- narje. Ko smo le nekaj ted- nov pred tem Vrečka spraše- vaU. ali ima znana celjska pekarija, ki jo je sredi mesta odprl še bolj znan mesar, urejene vse papirje in dovo- ljenja, ni vedel kaj dosti po- vedati. Tudi zato in zaradi vsega prej zapisanega smejo Celjani utemeljeno dvomiti v nepristranost nekaterih občinskih inšpektorjev, ki se preveč pokoravajo navodi- lom posameznih gospodov z občine, manj pa interesu potrošnika. Konec koncev so težki časi in vsi bi radi tudi meso kupovali ceneje. Pa če- prav je »razsekano po doma- če« in četudi klobase nimajo špU. . BRANE PIANO Jože Fingušt: »Imamo najsodobnejšo mesnico v občini in strai^ kam želimo nuditi cenejšo meso. To menda še ni takšen greb?i Malo nedovoljenega, a... Celjski inšpektorji Hobill rezultate super analize za tri vzorce klobas, oilvzetih v Finguštovi mesnici na Ostrožnem v celjskih inšpekcijskih službah so ob pr\'ih sporoči- lih, da se v zasebnih mesni- cah in trgo\inah z ži\Tli po- javlja tudi blago, ki ni vselej neoporečne kakovosti, opo- zarjali potrošnike k večji pre\idnosti ob nakupih. To, poudarjajo po prejetih rezul- tatih super analize vorcev treh klobas, odvzetih v mes- nici Fingušt, je potrebno za- radi tega, ker je prodajno blago ži\ilskega iž\'Ora oz- načeno z neprimernimi de- klaracijami - potrošnik pa zlahka kupuje »mačka v žaklju.« Po rezidtatih super anaU- ze, opravljene v Inštitutu za higieno ži\'il Veterinarske fakultete v Ljubljani, odvze- tim vzorcem ne gre očitati pretirane neustreznosti ozi- roma oporečnosti, ki bi puš- čala posledice na zdravju kupcev - a vseeno... V iji- špekcijskih službah poudar- jajo, da gre za zavajanje ku- pcev, da v mesnici potrošni- ku ponujajo nekaj, česar de- jansko ob nakupu ne dobi. Dodajanje nitratov in nitri- tov v nekatere mesne izdelke je dovoljeno, a prav (in po obstoječih predpisih) je tudi, da kupec to ve. In zakaj pri poimenovanju posameznih izdelkov uporaba pride\Tii- kov »domača« ah »kmečka,« če je pridevnik samo zato, da se ime lepše sliši? Neustrezne deklaracije Sumi celjskih inšpektorjev so se v primeru mesnice Fin- gušt potrdih. Ob odvzemu vzorcev so opozarjaU na to, kako je potrebno opremiti de- klaracije posameznih prodaj- nih izdelkov, v Inštitutu za hi- gieno živil Veterinarske fakul- tete v Ljubljani pa so ob super analizi treh, v Finguštovi mes- nici odvzetih vzorcev klobas, ugotavljaU, da so neustrezno deklarirane. V rezultatih super analize, ki jo je podpisal prof. dr. Janez Mestinšek, je za domačo kranjsko klobaso ugotovljeno, da surovinski sestav in ostalo ustreza določilom pravilnika o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu in pravilnika o kakovosti mesnih izdelkov. Pri kranjski klobasi je nepotreben dodatek v imenu domača, vsebnost nitritov in nitratov v klobasi ni sporna — a to bi predelovalec moral zapisati v deklaraciji. In še drobna pripomba — kranjska klobasa mora imeti spojena konca, v Finguštovem primeru pa ni bilo tako. Navadna obarjena klobasa ustreza obema pravilnikoma, s to razliko, da po določilih 60. člena pravilnika o kakovo- sti mesnih izdelkov to ni obar- jena, ampak poltrajna kloba- sa. Prav tako je sporna tudi ustreznost glede 3. člena, saj je deklaracija nepopolna (niso deklarirani dodani nitrati in nitriti). Kmečka suha klobasa iz Finguštove mesnice pa ne ustreza pravilniku o mikrobi- ološki neoporečnosti živil, saj so v super anauzi v desettnk grama nameriU prisotnost ko i agulaze pozitivnih stafiloko kov, klobasa pa glede dodanil poUfosfatov ne ustreza pravil niku o kakovosti mesnih izdel kov. Tudi pri tretjem odvze tem vzorcu so pripombe gled deklaracije, saj v njej niso na- vedeni dodani nitriti - inšpek- torji pa se sprašujejo zakaj do- dajanje polifosfatov (ki so po- trebni za vezavo vode, trajn« klobase pa so sušene). Kako je v drugih mesnicah? Celjski veterinarski inšpek tor Franc Lemut in vodja tržn( inšpekcije Leopold Jevšenal sta že v našem prvem zapisi poudarjala, da je Finguštovi mesnica sodobno urejena iil ustreza vsem predpisom o hi gienskih standardih. Obisk ii odvzem vzorcev v mesnici, po udarja Jevšenak, je bil posle dica opozoril oziroma prijai občanov. Takšni kontrolni obiski, po jasnjujejo v inšpekcijskil službi, so običajni tudi zi druge zasebne in družben mesnice. Pisali smo o odvzemi vzorcev in umiku iz prodaje dveh klobas v mesnici Branka Lesarja iz Lopate, nič drugače pa ni tudi s Prekorškovo ali Leljakovo mesnico. Inšpektor- ji, kot nasvet potrošnikom, še dodajajo, da je meso veliko »pametneje« kupovati v mes- nicah, kjer imajo registrirano tudi predelavo. V teh mesni- cah je namreč meso veliko boljše kakovosti, saj obrezke oziroma manjše kose mesa, ki ostajajo, porabijo za prede- lavo. IVANA STAMEJČIČ Kje ho deponija? v žalski občini Izbrali tri možne lokacije - Meti njimi je spet PrepovetJan tirih Potem, ko so krajani Ložnice pri Žalcu spomladi demonstrati\-no za ne- kaj dni zaprli deponijo komunalnih odpadkov in so bili razjarjeni, ko so izvedeli, da mislijo novo deponijo ure- diti na bližnjem Prepovedanem hribu, je žalska občina pri celjskem Razvoj- nem centru naročila projektno nalogo o N-rednotenju možnih lokacij. Krajani Ložnice so upravičeno besni, ker mo- rajo že nekaj let trpeti posledice, ka- kršne pač nastajajo s takšnim objek- tom. Prav je, da v občini najdejo še lokacijo kje drugje, neprestano govori- jo in treba jih je raziuneti. In kakšne rezultate je prinesla nova projektna naloga? O tem smo se pogovarjali s sekretar- jem sekretariata za varstvo in urejanje okolja ter gradbeništvo pri žalski ob- činski skupščini Vinkom I>ebelakom. Evidentiranih je bilo osem možnih lokacij za ureditev nove deponije. Kaj so ugotovili strokovnjaki? Po kriterijih, ki jih pozna stroka v svetu, so izmed teh lokacij izbrali tri najprimernejše. To so Blate v krajevni skupnosti Vransko, PodvTŠka gmajna na meji krajevnih skupnosti Braslovče in Gomilsko ob Žovneškem jezeru in spet Prepovedan hrib pri Ložnici, ki sodi k žalski mestni skupnosti. Največ točk je znova dobila lokacija na Pre- povedanem hribu. Ob tem bi rad pove- dal, da je to lokacijo kot neprimerno ocenil Zavod za varstvo naravTie in kulturne dediščine iz Celja zaradi uni- čenja življenjskega prostora ptic ter zaradi posega v graščinski kompleks Plevno. Podobnega objekta si v svofi nepo- sredni bližini pač nihče ne želi in odlo- čitev bo izredno težka... StrokovTii del so pripravili strokov- njaki Razvojnega centra, pri vsem tem sodelujemo tudi mi v občinski upravi in predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti. Skoraj vsak teden se sesta- nemo in razpravljamo o teh stvareh ter skušamo oceniti posamezne faze dela ter se dogovarjati o morebitnih spre- membah. Kdo pa bo v končni fazi odločal, kje bo deponija? Gre za spremembo občinskega pla- na, ki se spreminja z javno razpravo, na koncu pa o tem odloča občinska skupščina. Sedanja deponija na Ložnici je tako polna, da dolgo ne bo mogla več služiti namenu. Kje bo nova deponija, se v tem trenutke še ne ve. Koliko denar- ja je potrebno za ureditev novega od- lagališča? Kvadratni meter deponij skega pro- stora stane okrog 200 mark, in to v pr- vi fazi priprav^e, ki traja dve začetni leti. V tem času bi lahko deponijo ure- dili v tolikšni meri, da bi lahko služila namenu. To pomeni najmanj pet mili- jonov mark. Od kod pa boste dobili ta denar? V občini ga ni. To je jasno. Obstajajo sicer možnosti, da bi takšen objekt zgradili skupaj s celjsko občino. Ima- mo tehnične možnosti, zapleta pa se na pohtični ravni. Pred leti so bili pogo- vori o tem že zelo intenzivni, pa je kasneje vse skupaj padlo v vodo. Res pa je, da ena sama občina takšni nalo- gi ne bo kos. JANEZ VEDENIK Št. 45 - 12. november 1992 ,71 »Mafija v organih 2iU Celje« 5 temi besedami »krivce*' za to, da ene obravnavajo tako, druge pa drugače, označuje Marjan Ručigaj iz Ceija Marjan Ručigaj je mož, ki je imel v Šmart- ipem v Rožni dolini, v nezazidljivem območju Otemne zemljiške parcele v velikosti več kot dva tisoč kvadratnih metrov. Nekoč je hotel zgraditi stanovanjsko hišo. Pa so mu na pri- stojnih občinskih organih pojasnili, da ne bo šlo, zato je parcelo prodal. In drugi mož, Du- šan Robida, lastnik trgovine Avtoplus, jo je (kupil. V pičlem letu dni je pridobil lokacijsko 'dovoljenje za nadomestno gradnjo enodružin- ske stanovanjske hiše. Zato je prvi mož sklenil, da bo občinske upravne organe pravno »ubil«. [ Marjan Ručigaj je pred dnevi potrkal na vrata našega uredništva in pripovedoval: »Šti- rinajst let sem bil lastnik kmetijskih parcel v Šmartnem v Rožni dolini, v nezazidljivem območju Otemne. Leta 1976 in 1986 sem za- prosil Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (OSUPVO) naj mi dovolijo postaviti leseno barako, drugič pa za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. Obakrat so me zavrnili s pojasnilom, da gre za kmetijsko zem- ljišče prve kategorije, da sodi v strogi zeleni pas, da gre za trajno varovano kmetijsko zem- ljišče rn da bi bilo to v nasprotju z urbanistič- nim redom občine Celje.« Kljub temu je Marjan Ručigaj zgradil dve baraki in vinsko klet. Brez dovoljenja. Za to ni nikomur odgovarjal. Leta 1987 pa sta sinova izrazila željo, da bi na tem območju postavila enodružinsko hišo. Ker to ni bilo mogoče, je Ručigaj leta 1989 vse prodal novemu lastniku Dušanu Robidi kot parcelo na nezazidljivem območju. »Novi lastnik je v letu dni, novembra 1990, dobil lokacijsko dovoljenje za nadomestno gradnjo enodružinske hiše, po šestih mesecih !je začel zidati, letos februarja pa se je vanjo vselil,« pravi Ručigaj. »Nisem verjel, da je to mogoče, zato sem pričel s pritožbami in jih naslavljal na vse upravne organe Skupščine občine Celje. Odgovarjali so mi, da je bilo pri izdaji lokacijskega dovoljenja vse po predpisih in v skladu z urbanističnim redom občine Ce- lje. Mojo bivalno barako, ki je merila 12 kva- dratnih metrov, so prekrstili v stanovanjsko hišo, veliko 35 kvadratnih metrov. Drugo, skladiščno barako, pa prekrstili v gospodarsko poslopje. Na ogled bi morala priti druga komi- sija, ki bi preverila moje trditve. Toda novi aivestitor je dobil signal iz SO Celje in je čez noč vse porušil, da bi zabrisal sled. Naj mi kdo reče, da to ni mafijsko delo SO Celje?« je ogor- čen Marjan Ručigaj. Nad »mafijo« s poslancem »Nisem imel druge izbire, kot da dobim po- slanca Demosa, ki sedi v parlamentu Republi- ke Slovenije, da sproži poslansko vprašanje v mojem imenu na Ministrstvu za varstvo oko- lja in urejanje prostora v Ljubljani. Po štirih mesecih so mi odgovorih, češ da so bili postop- ki SO Celje zakoniti. To pa zato, ker je SO Celje dajala meni in Ministrstvu lažne podat- ke. Poslanec, ki je sprožil vprašanje je rekel, naj se dalje borim za svojo pravico sam,« pravi Ručigaj. To je storil. Pošiljal je pritožbe in jih naslav- ljal osebno na ministra Miho Jazbinška. Po petih mesecih je dobil odgovor. Tokrat je bil zadovoljen. »Po moji intervenci na OSUPVO je moral gospod Goetz poslati na ministrstvo po faksu sporočilo z naslednjo vsebino: >Iz tehnič- ne priloge urbanističnega reda, štev 223/76 za območje Otemne, ki smo vam jo poslali po faksu, je razvidno, da je zazdiljivo samo ožje območje (strnjeno naselje) Otemna in da so parcele štev. 419/2 ter 420/2 Rožni vrh izven zazidalnega območja Otenrne, torej nezazid- ljive.< Na to je minister Jazbinšek odgovoril: >S pomočjo nestrokovnih občinskih upravnih or- ganov je novi lastnik tako dosegel, da mu je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo hiše, seveda v nasprotju s predpisi, kajti občin- ski upravni organ bi moral njegovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrniti. Občin- ski upravni organ je postopal nezakonito. Pri izdaji lokacijskega dovoljenja so bile kršene tako določbe zakona o splošnem upravnem postopku kot odloka o urabnističnem redu ob- čine Celje. Lahko bi rekel, da si je novi lastnik ob sodelovanju občinskih upravnih organov pridobil korist.<« In kaj pravi Marjan Ručigaj, ki sedaj grozi, da bo zadevo spravil še na sodišče, da iztoži stroške, ki jih je imel v štirinajstih mesecih, ko je hotel zadevi priti do dna? »Vsi po vrsti, torej OSUPVO, ZPI, geodetska uprava in še nekate- ri občinski upravni organi, so delali nezakoni- to. Upam, da bo zato kdo odstopil, izgubil službo. Tudi predsednika Izvršnega sveta Mir- ka Kranjca sem obvestil, pa ni ukrenil nič. Le prijateljsko me je prepričeval in mi za storjeno krivico ponudil nelicitirano parcelo, ki naj bi bila cenejša, gospod Anton Roječ, celjski žu- pan, pa mi je v telefonskem pogovoru dejal, da bodo s takšnimi ljudmi na SO Celje pometli. Sedaj se sprašujem, ali je metla že pričela delati?« Napaka je bila, a Ručigaj nI oškodovan še posebej ostre kritike Marjan Ručigaj izreka na račim Jureta Sadarja, sekretarja OSUPVO in Maje Sekulič, odgovorne urba- nistke iz ZPI. Jure Sadar je primer Ruči,i;;ij osvetlil z druge plati: »Prvotni Ručigajev zalitiv i>k za graditev počitniške hišice je bil zavrnjen, ker se lokaci- ja nahaja na območju, ki je trajno kmetijsko varovano, izven območij, kjer je možna pozi- dava. Ko je opozoril na to, da je Dušan Robida dobil dovoljenje za graditev stanovanjske hiše, je bila ta že do tretje faze zgrajena. Takoj smo začeli preverjati, kako je prišlo do napake. Vse evidence vodimo po investitorjih. Nimamo in- formacij po zemljiških parcelah. Tako ni prišlo do povezave med Ručigaj evim spisom in Robi- dovim. Takrat smo skušah napraviti vse, da bi napako odpravUi, vendar so bila vsa dovolje- nja, ki jih je dobil Robida, že pravnomočna. Ni bilo mogoče odpraviti teh odločb. Enako je v upravnem nadzoru ugotovilo tudi Ministr- stvo za vu-ejanje prostora in varstvo okolja. Obenem so ugotoviU, da je Robida prišel do materialne koristi zaradi napak v upravnih postopkih SO Celje. Da pa zato Marjan Ruči- gaj ni bil oškodovan. On namreč zahteva, naj bi mu občina pokrila razliko med vrednostjo zemljišča, ki je nezazidljivo in vrednostjo, ki bi jo dobil, če bi ob prodaji navedel, da gre za zazidljivo. Na to mu seveda nismo mogU dati pozitivnega mnenja. Sicer pa so vse strokovne postopke vodile strokovne službe Geodetske uprave, Temeljnega sodišča v Celju, zemljiške knjige, strokovne službe bivše Kmetijske skupnosti in ZPI. Ručigajev zadnji zahtevek je bn, naj mu povrnemo škodo, ki jo je utrpel v postopku razkrivanja naših napak. Zahteval je 150 tisoč tolarjev. Ne vem, zakaj se s tem obrača name, saj ni možnosti, da bi mu to poravnali. Gospod minister Jazbinšek je v pi- smu Marjanu Ručigaju tudi napisal, da bo mi- nistrstvo izvedlo upravni nadzor vseh uprav- nih postopkov na občinski ravni, in da bodo vsi, ki so zagrešili napake, nosiU polno moral- no in disciphnsko odgovornost za to.« Kdaj pa se bo ta upravni nadzor pričel? »To je odvisno od ministrstva. Del upravne- ga nadzora je že bil izvršen, ko se je Marjan Ručigaj pritožil na ministrstvo. Ministrov od- govor namreč ne bi bil tako celovit, če ne bi raziskal podrobnosti v upravnih postopkih.« Kaj pa če se Marjan Ručigaj sploh ne bi obrnil na ministrstvo, ali bi ta napaka prodrla v javnost? »Prepričan sem, da bi napako kljub vsemu odkrili, pri kakšnem noveliranju urbanističnih dokiunentov, pri ugotavljanju dejanskega sta- nja, lahko pa bi ostala dalj časa skrita.« Kdo je glavni krivec, da je prišlo do napake? »Dokler ni upravni nadzor zaključen, je tež- ko dajati nrnenje. Vendar ocenjujem, da je go- spod Robida imel dobre pravne svetovalce. Iz- koristil je nedoslednost ah nekonsistentnost naših zakonov. Cteodetska služba je posnela objekt, ki ga je Marjan Ručigaj zgradil brez dovoljenja, in ga vrisala v mape kot stanovanj- sko hišo. Na podlagi tega je tudi zemljiška knjiga izdala zemljiško knjižni izpisek, iz ka- terega ni razvidno, da bi bil objekt zgrajen brez dovoljenja. Geodetska zakonodaja na- mreč omogoča, da geodeti posnamejo stanje na terenu, ne da bi od občana zahtevali dovoljenje na podlagi katerega je objekt zgradil. Mislim, da je bil to osnovni problem.« Ali dopuščate možnost, da bi pri pridobitvi dovoljenja šlo za podkupovanje? »Preveč služb je bilo udeleženih v tem po- stopku, da bi lahko Dušan Robida na ta način razrešil problem. Še enkrat pa poudarjam, da je imel zelo dobro pravno pomoč. Gre za sklop zakonov, ki urejajo problematiko pri izdajanju gradbenega dovoljenja. Dejansko je povsod bi- la izbrana zanj najugodnejša rešitev.« Ali do takšnih napak pogosto prihaja? »Ne. Če bi, bi na to postali pozorni. V bistvu se je ta način reševanja, s posnetkom obstoje- čega objekta preko Geodetske uprave, v istem času pojavil večkrat, vendar ker smo imeli povratne informacije iz tega primera, o kate- rem govoriva, do ponovnih napak ni prišlo.« Ali se lahko zgodi, da bi sedaj hišo Dušanu Robidi podrli, občina pa bi mu morala zaradi napake, ki jo je naredila, dati nadomestno lo- kacijo in povrniti stroške nadomestne gradnje? »Tudi zadeva z Dušanom Robido ni rešena. Na podlagi evidentirane napake je bil oprav- ljen inšpekcijski nadzor nad izgradnjo njego- vega objekta. Ugotovili so, da je investitor zgradil objekt v nasprotju z lokacijsko odločbo in dovoljenjem. Objekt je zgrajen globlje v trajno varovanem kmetijskem območju, za- maknjeno od predvidene lege po lokacijski do- kumentaciji. Zato je bila gospodu Robidi v ob- novi postopka izdana negativna lokacijska od- ločba. Torej, ta objekt, ki je zgrajen, nima dovoljenja. Prvotna dovoljenja so s tem nična, za kar je kriv graditelj sam, ker ni gradil v skladu z določiU prvotnih dovoljenj.« Se vam zdi, da bo ta primer, ki je prodrl v javnost, vrgel senco na vaše delo in pri ljudeh vzbudil nezaupanje? »Če se osvetlijo vse strani, potem Ručigajev očitek ne drži. Želimo si, da bi bil upravni nadzor ministrstva korektno opravljen, da bi bil javnosti ta problem čim bolj korektno predstavljen. Do napak lahko prihaja povsod.« Gre v tem primeru za napako v smislu motiti se je človeško, ali za napako, ki je bila morda storjena namerno? »Gre za kombinacijo. Kratek odgovor na to vprašanje ni mogoč. Gospod Robida je izkori- stil vrzeli v zakonodaji in nepazljivost uprav- nih in strokovnih slvižb.« To pomeni, da se podobne napake lahko ponovijo, če ima nekdo dobre pravne sveto- valce? »Napake se dogajajo, vendar sem prepričan, da ne zavestno. Z vzpostavljanjem boljšega informacijskega sistema in reorganizacijo služb tako, da ne bi bilo mogoče postopkov za pridobitev dovoljenj voditi na različnih rav- neh, bo teh napak manj.« NATAŠA GERKEŠ Marjan Ručigaj pred bivalno barako. Na njenem mestu danes stoji stanovanjska biša Dušana Robide. Posojila za razvoj podjetništva Na ponedeljkovi seji izvršnega sveta so v Laškem podelih še devet posojil za po- speševanje podjetništva v skupni višini do- brih enajst miMjonov tolarjev. Tako je zdaj posojila za razvoj podjetništva dobilo 44 prosilcev. . VeČina viog še nerešenili v Laškem so v zvezi z denacionalizacijo doslej dobili 146 vlog, ki jih rešujejo v ok- viru Sekretariata za upravne in gospodar- ske zadeve, angažirana pa je tudi Geodet- ska uprava. Med 146 vlogami je popolnih 92, rešenih pa je samo osem primerov. Do- slej je bUa zavržena samo ena vloga. Med drugim so vrnili 37 hektarov gozdov, manj kot hektar kmetijskih zemljišč ter po eno stanovanjsko hišo in poslovno stavbo. Za vračanje p>odjetij je dcina le ena vloga in sicer za »Volno« v Laškem. Vse preosta- le vloge, ki jih je že preko 70, pa so kot zahtevki za ponovno vzpostavitev lastni- škega deleža na premoženju Pivovarne La- ško kot nekdanji delničarji. TV Št. 45-12. november 1992 8 Med akvarelom in monotipijo Ob 60-letnlcl Jureta Gotica Za Jureta Godca je značilno, da je vsa leta doslej živel z li- ko\Tio umetnostjo, pred dvema letoma, ko je šel v pokoj, pa je ta odnos še intenziviral. Ne le v sebi. temveč tudi v odnosu do ja\Tiosti. Njegovo prvo sa- mostojno postavitev smo vide- li 11. oktobra 1981 v foverju Slovenskega ljudskega gleda- lišča v Celju. Do danes se je v ustvarialčevem opusu na- bralo preko 40 samostojnih in preko 50 skupinskih razstav. Težko bi na Slovenskem na- šli likovnika, ki bi v toliko te- čajih iskal in tudi našel nove izzive za stroko\Tio izpopol- njevanje. Jure Godec je po izo- brazbi diplomirani inženir metalurgije in se zaveda, da brez znanja in izpopolnjevanja ni optimalnih rezultatov, tudi v umetnosti ne. Ločuje namreč danost talenta in trenutni nav- dih od usposobljenosti za izra- žanja rezultatov v določeni tehniki. Je član dveh amaterskih li- ko\-nih društev: celjskega in šaleškega. Rad je v družbi s ti- stimi, ki so se odločili, da bodo ob svojem poklicnem delu tudi ljubiteljsko risali in slikali. Toda ra\-no ta odločitev je v Juretu Godcu spodbujala ti- ste \TSte odgovornost, ki sili ustvarjalca, da ni zadovoljen z vsem. kar naredi. In ra\Tio zaradi ljubiteljske narave, to- rej prostovoljnosti v tej dejav- nosti, ni njegova odgovornost do korektnega dela pred jav- nostjo nič manjša kot pri nje- govih poklicnih kolegiii. Sam je opravil številne tečaje in znamenitih sedem tehnik ak- varelnega načina slikanja zna na pamet, .\kvarelu je sicer nekako najbolj zvest, čeprav tudi riše. slika v drugih tehni- kah, sestavlja kolaže in kipari. V zadnjem času se dokaj resno ukvarja tudi z monotipijo. saj vidi v tej tehniki lepe možnosti za razvoj risbe, ki jo skrbno neguje. Kot odgovor na številna vprašanja o smislu delovanja in druženja z likovno umet- nostjo so nastajala dela. ki še danes ležijo v velikih mapah in čakajo na srečanje z javnostjo. Druga so že na dnevTii svetlo- bi. Jure govori z barvo, akva- rel mu je zato najboljši prija- telj, a hkrati tudi najtrši skuš- njavec in preizkuševalec. Ek- spresivne narave ne more za- tajiti. Pa zakaj bi jo? Potrjuje jo tudi v monotipijah. kjer se najbolj približa karakterizira- nju značajev človeških likov. Ob nedavni jubilejni razsta- vi v celjskem Talijinem hramu nam je umetnik postregel s pr- vovTStnimi informacijami o risbi, akvarelu in monotipiji. Zgodba o črti. ploskvi in barvi je lepo vidna. Na risbi z ribi- škimi ladjami iz leta 1985 je s črto tudi risal, na akvarelu Energija zmaguje iz leta 1984 črte v klasičnem smislu ni. temveč so meje barvnih plo- skev opravile njihovo funkci- jo. V monotipiji Rojstvo člove- ka iz leta 1987 pa je črta kla- sično sredstvo razmejitve. Posebnost so seveda barve, ki v Godčevih akvarelih lepo žarijo, kar hvalijo se s tem, da so bane. da imajo svojo dušo in energijo, ki jo iiižarevajo bodisi na suho. bodisi na mo- kro ploskev. Poslovnež, ki je vsa leta svo- je poklicne kariere nekoliko skrival svoje UkovTio udejstvo- vanje. je v zrelih letih izkušenj in pridobljenega znanja znal izkoristiti svoj naravni talent. Druži se z ljudmi, vztrajno in dosledno išče odgovore na vprašanja, ki si jih sam po- stavlja in zato drugih ne oma- lovažuje. Morda je tudi zaradi tega ob nošenju svojega šestega križa še tako človeško veder in v sli- kah tako barvit. Kakor da so mu ravno njegove barve po- sebno naklonjene. Kot da so njegove muze... DRAGO MED\^D ZAPISdv^NJA Država vs. kultura Piše Tadej Čater Že v času svoje gladovne stavke je NSK-jevski pn-ak Dragan Živadinov opozoril na mačehovski odnos nove slo- venske države do svoje lastne kulturne in umetniške ustvar- jalnosti ter s tem v zvezi kljub očitni podhranjenosti spretno potegnil revolver, iz katerega je ustrelil oster, s planetarno dubo\Tio bitjo napolnjen na- boj. Z drugimi besedami, opo- zoril je nove oblastnike, da bi bil vendar že skrajni čas. da z "bolj pomembne'- državo- tK-ome preidemo na "manj po- membno« identitetno temati- ko oziroma, da planetarnega duha še zdaleč ne poosebljajo podalpske politične igrice, marveč predvsem in samo kul- tura ter umetnost, da smo v skupnem e\Topskem loncu z drugimi narodi enako\'redno zastopani le na kultumo- umetniškem polju, da sta bili ra\no kultura in umetnost tisti kuriozum. skozi ka terega so se skozi stoletja definirale sanje o samostojni slovenski državi. In da ju ob njeni realizaciji nikakor ne gre postavljati na stranski tir. Če je tisti naboj že koga zgrešil, potem je tiste, ki v skupščinskih klopeh predla- gajo združitev treh ministrstev v eno samo, združitev ministr- stev za kulturo, za šolstvo in šport ter za znanost v eno sa- mo skupno ministrstvo, ,ki naj bi funkcioniralo kot svoje\T- sten senis neod\isno od dr- žave. Vse lepo in prav; če imajo tak sistem v Avstriji in Švici, po katerih se pravzaprav zgle- dujemo popolnoma v vsem, še ni treba, da ga imamo tudi mi. Navsezadnje, niti Avstrija niti Švica nista bog\'e kakšni iz- voznici kultumo-umetniških artiklov; igrata pa za razliko od Slovenije veliko vlogo na evropskem ekonomskem odru. In niti v Franciji, ki jo v kul- turniških krogih tako radi na- vajamo, kadar razpravljamo o kulturnih politikah in njenih modelih, nista kultura ter umetnost popolnoma neodvis- ni od države. Nasprotno, sle- herna država z zemljevida sve- ta je še kako tesno povezana z lastno kulturno ustvarjal- nostjo, sleherna kultura, naj bo še tako sveto prepričam o svojem apolitičnem poslan, stvu. je v svojem globinsketi jedru še kako zelo političm obar\'ana. Hočem skratka po vedati. da recimo Šalamui najbrž ne bi izdal nobene knji ge. če za njim ne bi stala drža- va s svojimi sredstvi, da b\ filmska platna samevala, če ni njih ne bi država projicirali tolarskih bankovcev, da ne na\ zadnje niti največjega sloven^ skega gledališkega festivala, imenovanega Borštnikovo sre. čanje. ne bi bilo, če s svojin^ sredstvi ne bi priskočila na po- moč država - nekaj povsem drugega je seveda protipra\Tic odtujevanje denarja, kakoi v pra\ruškem jeziku rečemo kraji, od nekih točno začrtanih projektov za lastno promocijo, KakorkoU že, kultura ii\ umetnost ne moreta obstajaj brez držamega aparata v oza- dju, ministrstvo za kulturo n{ more normalno funkcionirat^ kot servis brez ustrezne baz v državi, pa tudi država - pose bej še slovenska - ne morepre* živeti brez svoje kulturne ii\ umetniške ustvarjalnosti. Ši več, slovenska država se j konstituirala samo skozi last no kulturo, skozi lastno umet nost. Odpovedovanje samo- stojnemu ministrstvu za kul- turo, združevanje treh mini- strstev v eno samo, je enake odpovedovanju lastni naci- onalni identiteti. MGV-ji 171 so bili med desetdnevnim spo- padom res potrebni, toda dol goročno gledano je menda po- membneje producirati novt Prešerne, nove Marije Ven itd., če omenim le tiste, ki se jim je država za vselej oddolži- la z upodobitvijo na novem to- larskem bankovcu. In se jih za vselej rešila? j Človek, ki je udejanjal polUiko Kai nam tianes sporoča Janez Evangelist Krek? Krščanski socialni nauk ostaja danes enako aktualen kot je bil v času. ko je nastajal na Slovenskem ob koncu prejšnjega stoletja. Morda je to osrednje sporočilo njegove- ga utemeljitelja Janeza Evan- gelista Kreka tudi za današnje čase, ko na novo doživljamo vzpostavljanje elementov ka- pitalizma in ko se že kažejo ostrejši socialni robovi. To sporočilo je tehtno podal dr.Vekoslav Grmič na prvem predavanju novega cikla v or- ganizaciji Muzeja novejše zgo- dovine in Muzejskega društva v Celju. Krek je v času svojega študi- ja na Dunaju spoznaval nove teorije porajajočega se soci- alizma, kar je v praksi, ko se je vrnil v Ljubljano, skušal tudi vnesti v življenje tedanjih raz- gibanih družbenih procesov. Iz tega delovanja se je porodilo tisto gibanje, ki- ga poznamo kot krščanski socializem. 8. oktobra letos je minilo 75 let od njegove smrti. Zavzemal se je za pravice kmetov in delavcev, toda ne na visoki politični ravni teoret- skega tipa. temveč z delova- njem med njimi. Bil je pravi ljudski tribun, ki je ustanav- ljal zadruge, društva in tečaje. Spodbujal je ljudi, da se mora- jo izobraževati. Zavzemal se je za izvajanje papeževe okrožni- ce Rerum novarum, ki je obso- jala gospodarski liberalizem tistega časa (lani je minilo sto let od njene objave), saj je vo- dil v najbolj grobe oblike ka- pitalizma. Vedeti moramo, da je Krek bil zagovornik ekono- mije, toda tudi v njej je hotel videti etična pravila. To pa je eden od temeljnih pogledov, ki jih zagovarja krščanski soci- alizem še danes. Dr. Grmič je kot odličen poznavalec Krekovega dela opozoril tudi na to, da je Krek zavračal Marxove poglede na revolucijo, kajti sam je bil pro- ti nasilju, ni pa se tudi strinjal z Mancovimi pogledi na vero in na vlogo slovanskih naro- dov, za katere je trdil, da niso državotvorni BORIS GORUPIČ Portreti Janka Dolenca Prejšnji petek so v gradu Vr- bovec v Nazarjah odprli raz- stavo del Janka Dolenca. Predstavljena je skupina skulptur. izdelanih v lesu s fi- gurativnimi motivi. Izhodišča, ki so zaznavTia v umetnosti Janka Dolenca, je mogoče opredeliti sorazmerno široko, kajti očitno se avior ni oslanjal zgolj na en vir, temveč da jih je preučeval več. V ospredju je vpliv ekspresi- onizma, ki je označil velik del plastike poznega srednjega ve- ka, ki ni redka tudi v naših krajih. Karakteristično je tudi njegovo poznavanje primitiv- ne oz. naivne umetnosti, ka- kršna je znana iz starejših kul- tur, na svoj način pa odmeva v delu mnogih modemih umetnikov. Portreti, ki so njegova po- sebnost, niso izdelani z željo podati individualne značilno- sti posamezne osebe, ampak je njihova modelacija stilizirana in značilno razpoznavna. Sicer se najpogosteje odloča za upo- dabljanje ženskaga portreta, ki ga občasno predstavlja v skupini ah pa dopolni z otro- škim obrazom. Njihov izraz je zadržan, malone asketski in ustvarja razpoloženje mitsko religiozne avTeolnosti. Kljub temu, da gre pri skidpturah Janka Dolenca za samostojne, prosto stoječe-mo- dele, so izdelani na način reli- efa, tako da je njihov pravi po- men razviden le s spredrije frontalne smeri in kakšnega drugega perspektivističnega zajetja skorajda ne dopušča. Precej poudarka je tudi na rii- mičnosti povTŠine, kjer je upo- rabljenih več razbčmh vzor- cev, njena dinamika pa je še okrepljena z nanosom temne- ga laka. ki daje plastikam po- seben ton. Trodimenzionalne slike Do 18. novembra bo v gale- riji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju postavlje- na razstava Borisa Oblišarja. Razstavljene so slike, ki pa v posameznih primerih že iz- gubljajo svojstva le-teh ter se spreminjajo v kiparsko zasno- vana likovna dela. To je predvsem izraženo skozi težnjo po intenzivnejšem prodom v prostor. Na sliko je vgrajena gosto in polno tkana mreža, kjer se izmenjujejo predmeti, snovi, kot so vrvi, tekstil ali les v kombinaciji s plastičnimi barvnimi nanosi. V delu Moj moza(i)k je skulp- turalna razsežnost morda še najbolj vidna. Na osnovno ploščo so montirani tehnični predmeti, atributi elektronske tehnologije, seveda v povsem nefunkcionalni navezi, a du- hovito in domiselno. V katego- riji ambientalne instalacije priteguje pozornost tudi dip- tih Suličar-ji. kjer dve obešeni sliki povezuje ukrivljena pali- ca. Pri tem imamo opraviti ta- ko z vertikalno postavljenim kiparskim kompleksom, aU drugače gledano, gre za dve sliki, ki s svojo vsebino nare- kujeta konkretno, materialno nadgradnjo z močnejšo pro- storsko utemeljitvijo. Zaradi navedenega Boris ObUšar ni ne sUkar in ne kipar v običajnem smislu. Tam, kjer mu niso dovolj barve, uporabi kiparske konstrukcije in ko izrabi njihove zmogljivosti, se ponovno vrne k ploskvi, v združenju obojega pa dobi- mo značilno in vznemirljivo podobo njegove umetnosti. BORIS GORUPIČ Nova izdaja Atlasa Slovenije Pred kratkim so predstavili nov, izpopolnjen natis Atlasa Slovenije. Tudi ta je izšel v sodelovanju Mladinske knjige in Geodetskega zavoda, ki je opravil ustrezno strokovno delo. Za ponoven natis Atlasa so se odločili v veliki meri iz komercialnih nagibov. Kajti s prvo. pred sedmimi leti na trg postavljeno izdajo, so dosegli magičnih sto tisoč prodanih izvodov. In ker so se razmere od takrat tudi precej sprememle, vTSta podatkov pa je pri tem zastarela, so sedanji ponatis potrebno dopolnili. Osnovni model se bistveno razlikuje od prejšnjega. Jedro Atlasa sestavlja 109 dvostranskih kart. kjer je v merdu 1:50.000 podano celotno slovensko ozemlje. Zaporedni vrstni red kart omogoča jasnost ter razvidnost pri iskanju naseUj, cest. poti. jezer in ostalih specifičnih enot. Zaradi vehkih povečav je bil omogočen tudi vnos razhčnih objektov izven naselbin, kot so cerkve, kmetije, graščine. Poleg teh sestavin je novi Atlas urejen z večjo preglednost- jo, ki je posledica opuščanja senc, dodana je topografska karta Slovenije in načrti dvanajstih večjih oz. turistično zanimivej- ših mest. Dof)olnjena in obnovljena pa so tudi poglavja, kjer so predstavljene slovenske pokrajine s svojimi posebnimi zna- čilnostmi. Razen običajne, so za tujce pripravih še verziji, kjer je besedilo v angleškem ah nemškem jeziku. BORIS GORUPIČ Spet zgodovinsko društvo Spet zgodovinsko društvo Pred nekaj dnevi so v Celju po daljšem premoru ponov- no oživili Zgodovinsko dru- štvo, in na občnem zboru za njegovega predsednika izvo- lili profesorja Branka Goro- pevška iz Osrednje knjižnice v Celju. Prednostna naloga društva v naslednjem ob- dobju bo k delu pritegniti vse dosedanje in tudi nove člane. Načrtov za ponovno delo ne manjka. Kot pravi Bran- ko Goropevšek, žeUjo s stro- kovnimi predavanji, posve- tovanji in predstavitvami knjižnih novosti za člane or- ganizirati tudi strokovne ek- skurzije po celjskem območ- ju in tudi dlje. Društvo želi aktivno poseči v razvoj znanstvenega zgodovinopis- ja, predvsem s strokovnimi prispevki članov v strokov- nih revijah, zbornikih in dnevnem časopisju. Razisko- vanju zgodovine Celja bodo dajali prednost in rezultate bodo objavljali v občasnih publikacijah. Namen društva je tudi skrb za podmladek, zato bo- do na redna predavanja va- bili tudi dijake in jih take vključevali v delo društva. I*rogram dela, kakor so si ga zastavili v društvu, bo po- vezan tudi s krovno organi- zacijo Zveze zgodovinskih društev Slovenije in bo te- meljil na navezi s posamez- nimi področnimi zgodovin- skimi in sorodnimi društvi v regiji. Ml S potovanjem v modro v Tolmin studio za ples Celje in skupina Igen bosta po izboni selektoric Sinje Ožbolt in Neje Kos, z odlomkom iz pred- stave Potovanje v modro, v koreografiji Igorja Jelena, sode- lovala na republiškem srečanju otroških in mladinskih ples- nih skupin Slovenije, in sicer jutri, v četrtek v Tolminu. 1 Plesalci so za ta nastop izbrali odlomek, ki so ga poimeno- vali Posladkana čarovnica. Priredite v Tolminu pa se ime nuje Sredi prostora 92. Plesalo bo sedemnajst izbranih sku- pin iz slovenskega prostora. KINO UNION PHEK TRINAJSnGA PREMIERA FILMA KOSEC IN HORROR COCTAIL PARTV!!! (DOGAJANJE SE ZACNE OB 20. URI S PROJEKCIJO O NA- STAJANJU POSEBNIH UČIN- KOV V FILMU) J Št. 45 - 12. november 1992 9 Zlati boben za hišo NT&RC Slovenski marketinški Oskar za ratlljskl spet Optika Salobir, za povrh pa še Zlata paličica za ratlljski spet Sat Ptuj ^Komaj smo se oddahnili po srebrnem pehu na 3. festivalu radijskih postaj Slo- venije v Slovenj Gradcu, že nas je prijetno Lresenetil izjemen uspeh dveh naših radij- skih spotov na letošnjem portoroškem mar- ^etinškem festivalu. Z obema smo se po Uienju strokovne žirije uvrstili v sam vrh ^arketinških dosežkov za letos in lani, saj smo za radijsko propagandno sporočilo Op- tika Salobir prejeli veliko nagrado Zlati bo- ben, za radijsko propagandno sporočilo Sat ptuj pa smo osvojili Zlato paličico, kar predstavlja sicer drugo festivalsko odličje. Uspeh, dosežen na uglednem strokovnem festivalu, ponuja sam po sebi nekaj vpra- ganj, na katera je mogoče odgovoriti zgolj iz našega zornega kota, kajti zorni kot stro- kovne žirije z uglednimi imeni je podan s podelitvijo nagrad. Ali ni dosedanje težiš- če propagandne slovenske elite premaknje- no proti Vzhodu, preko Trojan? Ce je, potem je z omenjenima nagradama dobro ne samo Rado Pantehč, vodja trženja NT&RC: »Zlati boben 92 za nas je v toliko presenečenje, ker ne gre le za vseslovensko produkcijo radijskih spotov, ampak za nagrado v absolutni konku- renci, ki zajema vso produkcijo lani in letos. Sem pa je treba šteti TV spote, oglase, plakate, celostne grafične podobe, prospekte, koledar- je, embalažo, ovitke, knjige itd. Priznati moramo, da doslej tudi nismo biU |vajeni, da bi Oskarja za propagando dobilo radijsko propagandno sporočilo ali medijska hiša, ki nima v svojem poslovnem ozadju moč- ne ekspertne ekipe, velikega aparata za ustvarjanje še večjih projektov. V nebo zaradi teh nagrad ne bomo poleteli, se pa bomo zanesljivo resneje lotili agencijskih poslov, saj imamo dobro ekipo pri snovanju radijskih spotov in oblikovanju časopisnih kreacij. Poleg Braneta Piana, lahko omenim še Minjo Bajagiča, mojstra pri kreaciji časopisnih oglasov in celostnih podob.« Franček Pungerčič, producent na Radiu Celje: »Izdelava radijskih spotov je skupinsko delo, ki temelji na dobri ideji. V producentsko in realizatorsko ekipo Radia Celje se je zadnje čase uspešno vključil novinar Brane Piano, predvsem kot avtor večih tekstov za odlična radijska sporočila. Vse pogosteje poleg teksta izbere sam tudi glasbo in pripravi scenarij. Tako je napisal tudi tekst za spota Optika Salobir in SAT Ptuj, pa tudi za Klasje Celje, s katerimi smo sodelovali na tekmovanju v Portorožu. Nagrajeni spot je nastajal kar nekaj časa ter v večih variantah. Glede na tekst, za katerega smo menili najprej, da je predolg, smo si bili enotni, da je zanj primeren nenavaden način branja. Tega smo zaupali igralcu SLO Celje Bojanu Umeku, ki je odlično opravil svoje de- lo. Dobro mu je sekundirala naša moderatorka Betka Šuhel, finale v spotu pa je dodal še Elton John s svojimi Blue eyes. Tonski tehnik za Optiko Salobir je bil Mitja Tatarevič, režijo in produkcijo pa sem prevzel sam. Pri spotu SAT Ptuj je bil glavni Piano, bil sem le sorealizator, medtem ko je tonsko delo odlično opravil teh- nik Sašo Matelič. Mogoče še zanimivost iz ozadja nastanka nagrajenega spota Optika Salobir. Bilo je kar nekaj pomislekov, češ da je vprašljiv ali celo sporen tekst, ki se norčuje iz govorne napake. Z naročnikom g. Bertijem Salobirjem smo se dogovorili, da spot umaknemo, če se pritožijo vsaj trije poslušalci. No, pritožila se je samo ena poslušalka, pohval pa je bilo neprimerno več. Zdaj pa še ta izjemno velika nagrada.« za hišo NT&RC, ampak predvsem tudi za Celje. Je s priznanjem marketinškemu delu in izdelku celo za slovenske razmere rela- tivno majhnemu mediju in medijski hiši priznan pobeg iz province? Če je tako, po- tem je dvojno dobro: enemu, da je znal po- begniti in drugemu, da je to opazil. Da je NT&RC nenadoma tako močno za- svetil na konkurenčnem marketinškem ne- bu mlade države Slovenije, je morda res prvovrstno presenečenje za ljudi iz metro- pole, kar je ušlo celo Delovemu poročevalcu na sobotni 2. strani Dela, češ »da gre za nemajhno presenečenje letošnjega festivala, saj večina udeležencev tega letnega pregle- da produkcije propagandnih sporočil pred festivalom še ni slišala za nagrajeno radij- sko sporočilo«. No, spet ta naša slaba sliš- nost Radia Celje, ki ne seže čez Trojane, kot da slišnost avtomatično določa tudi kako- vost izdelku. Kdor bolj sistematično, ali pa vsaj bolj redno spremlja poslovni in medijski razvoj hiše NT&RC in posebej obeh siamskih Brane Piano, novinar, avtor ideje in scenarist ter sorealizator nagrajenih spotov: »Ko sem kot desetleten smrkavec pred kakšnega četrt stoletja dedu pomagal beliti hišo, za plačilo nisem hotel drugega kot steklenico kokakole, ki bo samo moja in mi je ne bo treba deliti s sestro. Že takrat pa sem nekako zaslutil, da pijača po okusu pravzaprav ni tako nebeško dobra - zanjo so me bolj navdušili v Ameriki narejeni reklamni plakati zanjo. Mnogo let kasneje, ko sem strokovna raz- glabljanja o oglaševanju bral le iz radovedno- sti, so mi prijatelji iz Novega tednika in Radia Celje ponudili, da bi tu in tam napisal kakšen tekst za radijski reklamni spot. Rekli so, da znam delati dobre časopisne naslove in ni hu- dič, da ne bi uganil še kakšne propagandne zadeve. Ker sem tudi sam imel vrh glave ne- umnih reklam po slovenskkih medijih in s tem tudi podcenjevanja potrošnikov, ki si gotovo zaslužimo boljše reklame, sem se sodelovanja z ljudmi, ki jih še iz časov službovanja v NT&RC dobro poznam, lotil z veseljem. Sku- paj nam je uspelo več, kot smo kdajkoli priča- kovali.« dvojčkov te hiše, Novega tednika in Radia Celje, ni tako zelo presenečen, kajti določen trend napredovanja k novim izzivom in uspehom je bilo mogoče nakazovati že prej. Končno je treba vzeti v pretres uresničeva- nje vsebinskih zasnov obeh medijev in se spomniti, da je na primer Radio Celje za radijski spot dosegel že lani na festivalu radijskih postaj Slovenije bronasto odličje, da ga je letos ponovil in to s spotom SAT Ptuj, ki ga je Portorož celo bolje ocenil kot Slovenj Gradec. Sicer pa, vsake oči imajo svojega malarja! Nekaj odgovorov na prej nakazana in druga vprašanja, pa je mogoče poiskati v strnjenih razmišljanjih najbolj zaslužnih za celjski in NT&RC uspeh Portoroškega marketinškega festivala 1992. MITJA UMNIK Št. 45-12. november 1992 id Ohnova hmeljišč SoUnancIranie občinskih raziskovalnih programov se obnese Na razpis za občinski raziskovalni program je prišlo devet predlogov, za ožjo obravnavo pa so jih upoštevali se- dem. Na seji občinskega izvršnega sveta v Žalcu so menili, da lahko denar iz tega naslova prejmejo projekti, ki so jih pred- lagali Jamarski klub Črni galeb iz Pre- bolda, Inštitut za hmeljarstvo in pivo- varništvo ter Hmezadov Inženiring. Jamarji iz Prebolda so prijavili nalogo z naslovom Raziskava kraških jam na območju občine Žalec. Naloga je del nji- hovega srednjeročnega raziskovalnega programa in vključuje štiri novoodkrite objekte na območju Dobrovelj, ki jih bo- do dokončno raziskali in uredili. Vred- nost projekta znaša 170 tisoč tolarjev, del denarja za to pa bodo dobili iz občin- skega proračuna. Inštitut za hmeljarstvo in pivovamištvo se je na razpis med dru- gim prijavil tudi s projektom o brezvi- rusnih sadilnih materialih v kmetijstvu. Razlog za izdelavo tega projekta je pro- blematično pridelovanje hmelja v Slove- niji, ker so hmeljišča sortno pomešana in okužena z virusi, tako da so pridelki manjši in manj kakovostni. Projekt so sprejeli tudi na republiškem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predvideva postopno obnovo hmeljišč do leta 1996. Gre za vzgojo sadilnega mate- riala. Iz republiškega proračuna dobijo samo del povrnjenih stroškov, večino de- narja pa naj bi zagotovili v občini. Samo letos bodo stroški presegli 634 tisoč mark. Poleg tega so se na seji izvršnega sveta strinjali, da Inštitutu iz občinskega proračuna namenijo denar za nalogo o proučitvi možnosti integralnega var- stva pred boleznimi in škodljivci v Sa- vinjski dolini in s tem v zvezi tudi za odpravo bolezni kumar, saj je kumama plesen uničila že skoraj 80 odstotkov pri- delka kumar. Tretja naloga, ki je prav tako dobila podporo, pa je ugotavljanje migracije hranil glede na talni tip v hmelj skih na- sadih. Naloga je triletna in obsega študi- jo, projekte in izgradnjo prototipnega sa- nitarnega močvirja, ki bi ga zasadili s tr- stikami. Za vse te naloge bodo iz občinskega proračuna namenili milijon 50 tisoč to- larjev, 150 tisoč tolarjev pa bodo rezervi- rali za finančno pomoč posameznim ra- ziskovalcem, katerih dela ne sodijo po- polnoma v ta sklop raziskovanja. JANEZ VEDENIK Kaj skriva podzemlje Rogaške Slatine? V geotermalni vrti^ bodo pogledali blizu dva kilometra globoko v zemljo. Gozdne živaii - naše liogastvo Sredi jeseni smo in zima se bliža. Z njo pa se človekovemu domu približujejo tudi gozdne živali. Gotovo ste že sami opa- zili, da so divie gosi, fazani, veverice, zajci in drugi vedno bolj drzni in išč^o hrano tudi blizu človeka. Človek pa je dolžan gozdnim živalim po- magati, da preživijo zimo, saj so nekatere vrste že prav ne- varno ogrožene. Ampak, kaj bi skrivali. Med nami so tudi takšni, ki nemoč- no in premraženo divjad rajši lovijo kot ščitijo. Nekateri za- radi lastne stiske, drugi pa iz objestnosti in lakomnosti. Za takšne so seveda predpisane kazni. Ker je kazen vzgojna, je dobro, da jo poznamo. Navedli bomo nekaj podatkov o kaznih za tiste, ki prizadenejo divjadi škodo z divjim lovom ali na kakšen drug protipraven na- čin. Zagrožene so naslednje kazni: poljski zajec 20.000 planinski za j ec 60.000 navadna veveric 10.000 Kaznuje se seveda tudi kra- ja jajc divjih živali. Vsekakor pa še tako visoke kazni ne bo- do imele učinka, če se sami ne bomo zavedali, da so gozdne živali naše neprecenljivo bo- gastvo, ki ga že z onesnaževa- njem okolja dovolj uničujemo. Torej pustimo uboge živali pri miru in privoščimo pogled na- nje še svojim otrokom in vmukom. JANKO KOŠTOMAJ Hren velikan Jeseni je tudi priložnost za izbiranje rekorderjev med vsemi vrstami pridelkov. Pri Pongracevih v Parižljah so izkopali hren, ki je v resnici pravi velikan. Ob glavnem korenu je še več stranskih, ki se tesno prepletajo in tehtajo skupaj kar 3,6 kg. Na sliki: Marko Ramšak s hrenom velikanom, ki mu je komaj kos. T.TAVČAR Zanimiva razstava o hmeljarstvu Inštitut za hmeljarstvo in pivovamištvo v Žalcu letos praznuje 40-letnico obstoja. V počastitev tega jubileja so na Inštitutu v Žalcu odprli zanimivo razstav^o o hmeljarstvu, ki bo odprta do sobote, 14. novembra. Na otvori- tvi je o razstavi spregovo- ril svetovalec za hmeljar- stvo in pedologijo na In- štitutu Franc Oset in med drugim povedal, da so se na Inštitutu odločiU in pripravili razstavo vzor- cev hmelja letnik '92 in še nekatere druge zanimivo- sti, ki sodijo k hmeljar- stvu. Letos so za različne naloge in raziskave v ča- su obiranja zbrali okoli 140 vzorcev hmelja iz vseh področij Slovenije. Rezultati analize vzorcev kažejo na pravilno odlo- čitev glede tehnološke zrelosti, sama razstava in razstavljeni vzorci pa to potrjujejo... Izdali so tu- di jubilejno številko gla- sila Hmeljar. Z ogledom razstave je sočasno mo- goč ogled inštituta. TTAVČAR Iščejo termalno vodo Po večmesečnem vrtanju se v Rogaški Slatini, kjer iščejo nove vire termalne vode, pri- bližujejo predvideni končni globini 1700 metrov. Trenutno manjka do tja še približno dvesto metrov, zato računajo, da bodo delo zaključili konec meseca. V vrtini, ki je v bližini sla- tinske polnilnice (ugotovljeno je bilo, da gre za najobetavnej- šo lokacijo), so že prevrtali terciarne laporje, gline in peš- čenjake, trenutno pa so pri tri- asnih psevdovilskih skrilav- cih. Kot je povedal vodja vrelčne službe ZdraviUšča, ge- olog Peter Junež, pričakujejo, da bodo v teh dneh naleteli na srednjetriasni dolomit, v kate- rem bi lahko zajeli termalno vodo. Ta naj bi imela tempera- turo 60 stopinj Celzija. Če bo- do zajeli zadostne količine ter- malne vode, bo prišla v poštev za ogrevanje sanitarne vode v slatinskih hotelih, za rekre- acijske bazene, po zgledu bre- žiške Agrarie pa morda še za rastlinjake. Zaradi hrupa, ki ga povzro- ča vrtanje, so se večkrat pri to zevali stanovalci iz najbližj okolice vrtine, večina Slatin čanov pa daje prednost razi skavi. Z odkritjem termaln vode bo seveda veliko pridob: kraj v celoti in ne le zdravi lišče. Plačnik 850 tisoč DEl vredne raziskave je Zdraviliš če Rogaška, s pomočjo mini strstva za energetiko, delo p izvajajo strokovnjaki ljubljan skega Geološkega zavoda. BRANE JERANK( Za lepši Šoštanj Turistično olepševalno tiruštvo slavi 90'letnlco Turistično olepševalno dru- štvo Šoštanj bo v soboto, 19. novembra, z vrsto priredi- tev proslavilo 90-letnico svo- jega delovanja. Osrednja pri- reditev, na kateri bodo podeli- li tudi priznanja najzaslužnej- šim, bo ob 19. uri v menzi Ter- moelektrarne Šoštanj. V Šoštanju, ki bo čez nekaj let slavil že 800-Ietnico obsto- ja, je bilo že leta 1902 ustanov- ljeno Olepševalno društvo, ki si je kasneje nadelo naziv Tuj- sko prometno društvo. Dru- štvo je že leto po ustanovitvi, torej leta 1903, izdalo Kažipot skozi Šoštanj. Danes takšnim vodičem pravimo prospekt. V slovenskem in nemškem je- ziku ga je natisnila Mohorjeva družba v Celovcu. V njem so navedene vse gostilne in kal trije hoteli. Danes žal ni nobel nega - v Šoštemju je le vrstj bifejev. Društvo, ki se je kas neje preimenovalo v Turistič no društvo, je ustanovil nota Vinko Kolšek, ki je bil dolg^ leta duša društvene dejav nosti. Društvo je v Šoštanju, ki j leta 1911 postal mesto tel upravno, gospodarsko in kulj turno središče Šaleške dolin in tudi sedež okraja, opravlja lo številne naloge. Odpravljald je razne pomanjkljivosti, po- stavljalo klopi ob sprehajalnil poteh, skrbelo za kopalno ut« ob reki Paki ter s konjske vprego prirejalo izlete v zdra- vilišči Topolšica in Dobrna tel v Hudo luknjo. Leta 1905 j« ustanovilo tudi godbo z ime nom »narodna«. Vsega tega se bodo v Šošta- nju spormuh 19. novembra. OH praznovanju visokega jubilej* pa velja poleg čestitk pred- vsem želja, da bi Šoštanj sča- soma spet postal čisto in zdra- vo mesto, kot je že bil. VIKTOR KOJC Nove siužhe v starih šolah v opuščeni šoli Ollmje In Doble telilo ustanoviti podjetšl šmarska vlada se je dokonč- no odločila, da bo propadajočo šolsko stavbo v turističnem Olimju obnovila ter jo name- nila za primemo gospodarsko dejavnost. Pravico uporabe šole ima namreč občina, z res- nim vlagateljem pa namerava skleniti posebno leasing po- godbo, podobno zakupu, kar je v slovenskem prostoru poseb- nost. Pred leti, po kozjanskem po- tresu, so se za olimsko šolo že zanimala družbena podjetja iz Domžal in Prebolda, vendar z naložbo ni bilo nič. Tokrat pa se zanjo resno zanima slo- venski zasebnik, ki bi rad iz- koristil turistični sloves Olim- ja. Kot je bilo mogoče slišati na njegovem sestanku s kraja- ni, se želi ukvarjati z ekološko povsem neoporečno dejav- nostjo, predvsem s pakiranjem čokoladnih izdelkov, obljublja pa 30 delovnih mest. V opuščeni šoli na Dobju pri Planini pa naj bi prihodnji mesec stekla proizvodnja kon- fekcije. Gre za naložbo meša- nega podjetja Iris, ki bo za za- četek zaposUlo deset občanov, kasneje pa še trideset. V šent- jurski občini so zadovoljni; la- ni so zgradili na Dobju novo šolo, za opuščeno zgradbo pa so morali še naprej skrbeti, ra- zen tega pa v gospodarsko šib- kem območju pride prav vsako delovno mesto. Vlagatelj je že začel obnavljati poslopje, s podpisom desetletne najem- ne pogodbe pa se je strinjal tudi šentjurski izvršni svet — občina ima tam pravico upo- rabe. Podjetje Iris naj bi začelo proizvodnjo v vrednosti 250 ti- soč mark. BRANE JERANKO Ob Tednu prometne varnosti Z zaključno prireditvijo na OŠ Dušana Poženela v Laškem so v laški občini minuU teden zaključili z aktivmostmi v Tednu prometne varnosti. V akciji so zlasti sodelovali učenci nižjih razredov OŠ z njihovimi mentorji, otroci iz vrtca, PoUcijska postaja Laško in gospa Viktorija Vezjak, organizacijsko pa je delo vzpodbujal in usklajeval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Laško. Tako so si učenci med drugim ogledaU vame poti, se podali v še bolj prometno Celje, izdelali pa so tudi likovne in pisne prispevke ter najboljše predstavdli na zaključni prireditvi. Minuli teden so pri Svetu izpeljali tudi akcijo pregleda gasil- nih aparatov v sodelovanju z gasilci in ugotovili, da je opremlje- nost z njimi na zavidljiva ravmi. V.MAROT Za tretje življenjsko obdobje v Kranju, Mariboru, Ljubljani, Slovenj Gradcu in v Velenju že deluje t. i. »Univerza za tretje življenjsko obdobje«. Za ta korak pa so se pred kratkim odločili tudi v Laškem. Univerza je namenjena predvsem upokojencem, ki se bodo lahko srečevali in izobraževali v enaindvajsetih različnih študijskih krožkih, dvakrat po dve uri tedensko. Vsi zainteresirani bodo več izvedeli na Centru za socialno delo vsak dan med 11. in 12. uro. V.MAROT Št. 45 - 12. november 1992 11 Za prijatelje brez doma Prejšnji teden je minil tako imenovani Teden miru - teden, ki ga je Unicef posvetil otro- kom, ki jih je vojna v BiH ne- posredno prizadela. V tem tednu je v svetu tekla akcija, imenovana Barvice in medvedek za prijatelje brez doma, katere pobudnica v Slo- veniji je republiška Zveza pri- jateljev mladine. V celjskem Društvu prijateljev mladine, so se odločili, da bodo zaradi Tri ljubljanska podjetja - Pro- fit, M Zin in podjetje Sidarta organizirajo novo humanitar- no - mirovniško akcijo. Zato bodo stiskali precej visoko na- klado razglednic z risbami be- gunskih otrok. Manjši delež bodo brezplačno razposlali po svetu, skupaj z apelom, da se razglednice s primerno vsebi- no pošlje na naslove medna- rodnih organizacij, ki posku- šajo rešiti bosansko vojno ža- rišče. Večji del razglednic pa bo ostal v prosti prodaji na domačem tržišču. Za izkupi- ček nameravajo organizatorji akcije kupiti tiste stvari za otroke, ki jih v zbirnih centrih najbolj potrebujejo. slabega odziva na akcijo, le-to podaljašali še za teden dni. Sekretarka občinskega Dru- štva prijateljev mladine Celje, Dragica Poznič, je ob tem po- vedala: »Da bomo akcijo po- daljšali, smo se odločili zaradi premalo časa, saj je vse, od plakatov, do kartonov, pa tudi drugih informacij v zvezi z ak- cijo, prišlo na šole precej poz- no. Ob tem pa moram poveda- ti, da so to urejali na republi- ški Zvezi prijateljev mladine - mi smo samo koordinatorji akcije. Denarne prispevke za akcijo lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljub- ljana, 50101-678-45223, s pri- pisom »Za prijatelje brez doma.« V akcijo so se vključile vse šole in vrtci iz celjske regije. In to kljub temu, da smo šele ko- nec oktobra končali s humani- tarno akcijo Medvedek in bar- vice za prijatelje. Odziv nas je prijetno presenetil.« N. M. SEDLAR PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Hom Planinsko društvo Zabukovica in Osnovna šola Nade Cilenšek iz Griž vabita v soboto, 14.novembra na Hom. Pohod pripravljajo ob 25-letnici ovoritve koče na Homu, 20-letnici Savinjske planinske poti in 20-letnici pričetka izgradnje koče na Bukovici ter bivaka na Kamniku. Začetek pohoda bo ob 9. uri izpred Minerve v Zabuko- vici ali Doma upokojencev v Grižah ter izpred Gasilskega doma v Matkah. Pri planinski postojanki na Homu bo kulturni program, obenem pa bodo podelili tudi značke Savinjske planinske poti. Vse ljubitelje planinskih poti vabijo, da se jim pridružijo. M. M Novo frizerstvo Božič na Polzeli Mnogi Savinjčani že dobro poznajo frizerstvo Božič na Pol- zeli. Vsaj tridesetletna je že tradicija te obrti na Polzeli in niso se ji izneverile niti tri Božičeve hčerke. Vse so frizerke. Naj- mlajša med njimi je Alenka, poročena Močnik, ki je pred dnevi odprla popolnoma nov moški in ženski frizerski salon blizu starega lokala. To je eden izmed najsodobneje urejenih tovrst- nih lokalov v regiji, ki je odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 17. ure. Hkrati s tem pa je v lokalu tudi mini bistro, v katerem strankam postrežejo s kavo in drugimi osvežil- nimi napitki, na voljo pa jim je tudi televizija s satelitskim programom. Poleti bodo strankam na voljo tudi tersa, kjer bodo ljudje lahko posedeli nekaj minut, preden bodo prišli na vrsto. V tem frizerskem salonu pripravljajo tudi posebne popuste, naročila pa sprejemajo tudi na telefonsko številko 721-490. EP Priznanje limeljarjem Janez Zupane postal tloktor Pred dne\t je 41 letni Janez Zupanec (na sliki), zaposlen na žalskem Inštitutu za hme- ljarstvo in pivovarništvo, uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s področja hmeljar- stva. S tem se je uvrstil v krog majhnega števila tako visoko izobraženih posameznikov v Savinjski dolini. Jože Zupanec dela na Inšti- tutu že trinajst let kot vodja oddelka za agrokemijo. Že do- slej se je izkazal kot zelo dober in odgovoren strokovnjak, ki je s svojim delom prispeval k razvoju hmeljarstva v Slove- niji. Tudi sicer je z naravo zelo tesno povezan. V soboto zvečer pa je bil za slovenske hmeljarje družabni večer v dvorani Hmezad, kjer so najuspešnejšim slovenskim hmeljarjem podelili priznanja za visoke pridelke hmelja let- nik '91. Uradno so imenovali tudi hmeljarskega starešino Rudija Štampeta in njegovo spremljevalko Lenko Pirš. Priznanje je podelil predsed- nik Hmeljarske družbe Slove- nije Jože Breznik, zbranim hmeljarjem pa sta spregovori- la še mag. Milan Žolnir in mag. Marta Dolinar. Za sorto Savinjski golding je prvo mesto pripadlo hme- ljarju Marku Zajcu iz Podloga, ki je na ha pridelal 3072,08 kg hmelja, drugo Vladu Marovtu iz Topo vel j 2541,40 in tretje Dragu Tanjšku iz Podvinu?, ki je na ha pridelal 2533,02 kg hmelja. Pri sorti aurora je prvo me- sto pripadlo Alojzu Lukmanu iz Gomilskega, ki je na ha pri- delal 3170,65 kg, drugo Ivanu Zagoričniku iz Podloga 3152,46 in tretje Ivanu Povše- tu iz Podloga 3071,36 kg pri- delanega hmelja na ha. Pri de- lovnih organizacijah je prvo mesto pripadlo KK Ptuj — Za- vrč, tu so vštete vse tri sorte golding, aurora, bobek, ki so jih pridelali 2027 kg na ha. T. TAVČAR Peter Faktor - 70-ietnik! Nekoč v davnih časih, pisalo se je leto 1930, je prvič stopil na smuči. Zelo mlad se je Peter povsem predal belemu športu. S priključitvijo skupini smu- čarjev je presmučal številna smučišča v neposredni bližini Celja^^o visokogorskih v Sa- vinjski dolini - po dolgem in počez. Navdušeni smučar se je vpi- sal v Smučarsko društvo Celje, kjer je sodeloval pri organizi- ranju smučarske dejavnosti. Leta 1950 je opravil izpit za smučarskega učitelja. Številni njegovi učenci, od najmlajših do odraslih, se ga spominjajo kot odličnega smučarskega pedagoga in svetovalca. Ob nastanku samostojne Sekcije smučarskih učiteljev in vadi- teljev pri Smučarskem dru- štvu Celje je postal prvi pred- sednik, nekaj let pozneje pa še predsednik Področnega zbora smučarskih učiteljev, trener- jev in vaditeljev osmih občin s celjskega področja. Značilno za to obdobje je bilo veliko po- večanje smučarskih pedago- gov, letno organiziranje teča- jev za nove pedagoge, sprotno obnavljanje in dopolnjevanje pedagoškega znanja, uvedba smučarskih šol, tečajev in tek- movanj. V zadnjem obdobju je zbral nekdanje smučarske ve- terane in veteranke v samo- stojni sekciji pri Smučarskem društvu Unior Celje. Peter je veliko svojega pro- stega časa preživel na smučeh, še več pa ga je porabil za smu- čarski šport v Celju, zato so mu za njegove zasluge pri raz- voju smučanja v "Celju podelili številna priznanja, med dru- gim tudi Zlati znak učitelja smučanja Slovenije in Bloud- kovo značko. Petru ob njegovem jubileju čestitamo in želimo, še na mnoga smučarska leta. Peter Faktor na Okrešlju pred 35 leti v opremi in v slogu, ki sta pomenila vrhunec za tiste čase. Frankolovo spet na nogah V nedeljo so se na zboru se- stali krajani ^Frankolovega. Več kot sto jih je prišlo, ugriz- nili pa so zopet v neurejeni frankolovski bazen, se spo- padli s krajevnim vodovodom in rekli ne dosedanji tajnici krajevne skupnosti Cvetki Čretnik. Ker medse niso povabili no- vinarjev, povzememamo to- krat poročilo delegata v svetu KS in krajana KS Frankolovo Milana Dečmana. Krajani so bili kritični predvsem zaradi zapletov okoli bazena. Krajev- na skupnost namreč nima de- narja, da bi uredila vse, za kar se je obvezala, zato bazen še vedno ne obratuje. (Očitno se izpolnjujejo napovedi pristoj- nih iz celjske Komunale). Kra- jani bojda tudi ne dovolijo, da bi bazen prišel v roke zasebni- ka, dvomijo pa tudi, da so bila sredstva uporabljena raci- onalno. Glede vodovoda in oskrbe s pitno vodo so odločno zahte- vali, naj se stvari uredijo. Vo- da naj bi bila namreč ves čas oporečna. Tudi tu so posumili, da gredo sredstva, zbrana z vodarino, v čudne namene. Krajani so izrekli še neza- upnico dosedanji tajnici KS Frankolovo Cvetki Čretnik, to pa utemeljili z njeno nedosled- nostjo pri delu, jo obtožili, da s sredstvi krajevne skupnosti ni ravnala gospodarno in deja- li, da je samovoljna. Dejali so, da je SO Celje dolžna ob sode- lovanju KS Frankolovo sode- lovati pri kadrovskih spre- membah in omogočiti nemote- no delo krajevne skupnosti. Za koordinacijo dela v času do imenovanja novega strokovne- ga delavca, so določili domači- na Jožeta Korošca. N. G. Peterle med oskrbovanci že v prejšnji številki smo poročali o obisku Lojzeta Peterleta, predsednika Slovenskih krščanskih demokratov in kandidata te stranke za predsednika republike, Ivana Bizjaka, v žalski občini. Pred osrednjim zborovanjem, ki je bilo v Žalcu, sta prvaka obiskala Dom upokojencev na Polzeli. To srečanje so pripravili polzelski krščanski demokrati na čelu z dr. Janezom Cukjatijem. Ob tej priložnosti sta se predstavnika stranke pogo- varjala z oskrbovanci, obenem pa izkoristila priložnost in česti- tala Matildi Bark (na sliki), ki bo ta mesec praznovala 96. rojstni dan in je najstarejša oskrbovanka, ter Mariji Ocvirk, ki bo februarja dopolnila 97 let in je bila ta čas v domu le na obisku, sicer pa živi v Ločici pri Polzeli in je najstarejša Polzelanka. T. TAVČAR Št. 45 - 12. november 1992 12 Petakovi bron SP CeUanka Je na tekmovanju tiržavniti prvakov že prvi aan Izitoijšaia rekoriS kegijišča - Oti srebra sta i o ločila ilva keglja Biserka Petak (na sliki) je na 3. sve- tovnem pokalu v kegljanju v poljskem mestu Tomaszo\v Mazo\viecki v kon- kurenci desetih drža\-nih prvakinj za- sedla 4. mesto ter v kombinaciji osvoji- la bronasto kolajno, že prvi dan pa je v kvalifikacijskem nastopu s 454 podr- timi keglji izboljšala rekord kegljišča. Z zmago proti Nemki Schonerstedt bi celjska kegljavka lahko osvojila ce- lo 2. mesto, a tudi s končnim razpletom rnkakor ni nezadovoljna. Po treh slab- ših nastopih v domačem prvenstvu, ko Med moškimi je zmagal Mariborčan Franc Kiribiš. ki je bil tudi drugi v kom- binaciji in tako kot Petakova z 964 po- stavni nov rekord kegljišča. je vsakič podrla manj kot 400 kegljev in tudi doživela dva poraza, je končno prebrodila krizo, kar je zelo pomemb- no pred sobotnim derbijem v Ljub- ljani. Po petkovih kvalifikacijah je v sobo- to slovenska državna prvakinja v svoji predtekmovalni skupini v 20 lučajih premagala prvakinje Francije s 85:83. Romunije s 100:83. ItaUje z 82:66. s kasnejšo zmagovalko Dobešovo (CSFR) pa je igrala neodločeno 86:86 in predtekmovanje končala na 1. mestu. Zaradi nekaterih nepopolnih infor- macij sta bila oba slovenska zastopni- ka premalo zbrana za nedeljski finale najboljše šesterice, v katerem so bile razlike minimalne. Petakova je izgubi- la uvodni dvoboj z Dobešovo s 97:99 (Cehinja je v zadnjih dveh lučajih čiš- čenja skupaj podrla kar 17 kegljev!), premagala Romunko z 92:91. izgubila z Madžarko z 80:86. premagala Hrva- tico z 82:81 in odločilni dvoboj za 2. mesto v obeh konkurencah tesno iz- gubila s Schonerstedtovo s 86:88. Končni vTstni red: Dobešova (ČSFR) 8 točk. Schonerstedt (Nem) 6. Sinovčič (Hrv) 5. Petak (Slo), Tagean (Rom) po 4. Biro (Mad) 3; kombinacija: Dobešo- va 1293. Schoenerstedt 1250, Petak 1243. ..... ....______...... Z,Z. Šolska prvenstva Na srednješolskem pnenstvu za rokometašice je v Celju zmaga- la domača ekipa STŠ pred novo- meškimi in celjskimi gimnazijka- mi. Najboljša strelka pivenstva je bila Vanja Dolar (Gim. Ce). Judoi- sti so imeli osnovnošolsko prven- stvo v Slovenski Bistrici. Izmed Celjanov je zmagal Mahmutovič. srebro je osvojil Holer, bron pa Ferjan. Rakuša (vsi Fran Roš) in Tanko (IV. OŠ), na študentskem prvenstvu v Lendavi pa sta Celja- na Džakovič in Bevc osvojila zlato in srebrno kolajno. Prihajata Obad in Knego? Košarkarsko prvenstvo je zara- di reprezentančnih akcij preki- njeno, predvsem klubi rdeče sku- pine pa že iščejo nove okrepitve. Pred časom je za Polzelo podpisal Veljko Petranovič, iz sosedanje Hrvaške pa naj bi na celjski konec prišla še dva znana košarkarja. Velenjčani so v stikih z Androm Knegom, moštvo Inposa pa z Iva- nom Obadom. SP^^RTNI KOLEDAR Petek, 13.11. Košarka Polzela: Polzela B-Podčetr- tek (17). Šmarje: Jelša-Con- verta (6. kolo moške območne lige. 19). Sobota, 14,11. Judo Ptuj: Drava-Ivo Reva (12. kolo SJL. 17). Kegljanje Žalec: Žalec-Fužinar (7. ko- lo moške SKL. 16); Ljubljana: Ljubljana-Emo (7. kolo ženske . SKL. 13. 30). Celje: MDL- Ljubljana (4. kolo II.moške SKL. 16). Emo II-Ljubljana II (4. kolo Il.ženske SKL, 13. 30). Košarka Laško: P.Laško-Bistri- ca. Prebold: IVOK Prebold- Radgona (7. kolo II. moške SKL, obe 19); Celje: Metka- Domžale (17.30). Slovenske Konjice: Comet-Slovan (9. ko- lo Il.ženske SKL, 19); Hrast- nik: Hrastnik-Rogla (6. kolo moške območne hge, 16.30). Nogomet Velenje: Rudar-Gorica (15. kolo SNL); Radeče: Papirni- čar-Hmezad (13. kolo m. lige, obe 13. 30); Vransko: KIV Vransko-Šentjur, Kozje: Odred-Kovinar, Hrastnik: Hrastnik-Svoboda, Ljubno: Ljubno-Rudar, Zreče: Zreče- CR Krško (9. kolo MNZ Celje, vse 13.30). Odbojka Ravne: Fužinar-Šempetet (5. kolo moške SOL); Nov^ Gorica: HIT Gorica-Abes Tra. de. Gornji grad: Gornji grad« Bled. Topolšica: Topolšica. Koper (5. kolo ženske SOL); Topolšica-Pionir ml. Celje; Celje-Izola, Maribor: Vileda ml-Braslovče (7. kolo II. mo- ške SOL), Prevalje: Prevalje- Braslovče (7. kolo II. ženske SOL). Plavanje Celje: mednarodni miting za pokal mesta Celja v 25-metr. skem bazenu (od 17.ure, še ju- tri od 9. ure). Rokomet Murska Sobota: Pomurka- P.Laško, Velenje: Gorenje- Drava (6. kolo moške SRL, obe 19), Kranj: Kranj-Velenje, Škofije: Burja-Žalec (7. kolo ženske SRL, obe 18); Ormož; Ormož-Celje (6. kolo II. moške SRL, 18). Nedelja, 15.11. Kegljanje Žalec: Žalec-Brest (8. kolo moške SKL); Slovenj Gradec: SI. Gradec-Emo (8. kolo žen- ske SKL, obe 10). Nogomet Celje: Publikum-Nafta, Ro- gaška Slatina: Steklar-Studio D (15. kolo SNL); Šmartno oh Paki: Era Šmartno-Rudar (T), Dekani: Istragas-Dravinja (13. kolo SNL, vse 13.30). PAf^RAMA Nogomet Slovenska liga 14. kolo: Potrošnik-Steklar 1:3 (1:2). strelca: Valek 2. Pre- volšek: Izola-Publikum 2:0 (1:0). Maribor-Rudar 2:0 (1:0). Vrstni red: Olimpija 21. Ljub- ljana. Mura 20. Maribor 19. Studio D 18. Kompas 16. Ru- dar. Naklo 15. Zagorje 14. Go- rica. Publikum. Koper. Ste- klar 12. Slovan. Izola 11. Naf- ta 10. Železničar 9. Potrošnik n.slovenska liga 12. kolo: Dravinja-Avtobimi 1:3 (0:2). strelec: Kuk; Tri- glav-Era Šmartno 1:0 (1:0). Vrstni red: Rudar (T). Primor- je. Triglav 19. Istragas 18. Av- tobum 15, Domžale 13. Med- vode 12. Tumišče. Vevče. Ta- bor, Dravinja 10. Era Šmart- no, Dravograd. Korotan 9. Ili- rija 6. Napredek 4. Ill.slovenska liga 12. kolo: Hmezad-Kovinar (M) 1:0 (0:0). strelec: Tanjšek; Beltrans-Papimičar 1:1 (1:0). strelec: Guček. Vrstni red pred zadnjim jesenskim kolom: Beltrans 18. Impol 17, Papir- mčar 16. Pobrežje 14, Kovinar, Pohorje. Ižakovci 13, Slovenj Gradec. Rogašovci, Kungota 11. Hmezad 10. Lipa 8, Alumi- nij 7, Rače 6. IVINZ Celje 8. kolo: Šentjur-Zreče 1:1, CR Krško-Ljubno 1:2, Rudar (S)-Hrastnik 2:2, Svoboda- Odred 5:0, Kovinar-KTV Vran- sko 0:0. Vrstni red pred zad- njim jesenskim kolom: Svobo- da, Hrastnik 13, Zreče 10, Ko- vinar, SentjUr 9, KIV Vransko, Odred 7, Ljubno 6, Rudar (S) 4, CR Krško 2. Pokal Slovenije l.kolo: Publikum-Mura 3:0 (1:0), strelci: S. Blatnik, Jelen- ko, Goršek; Maribor-Hmezad 4:2 (3:0). strelca: Hodžar, Tanjšek; Domžale-Rudar (Y) 4:2 (1:1. 0:1) po 11-m. strelca: S. Javomik in Cvikl (11-m); Kompas-Steklar 3:0 (2:0). Košarka * Slovenska liga Moški: 11. kolo - zelena sku- pina: Comet-Slovan 86:82 (72:72, 39:45), strelci: Šmid 32, Gole 26. Nerat 15. Železnikar 5. Kožar 4, Šrot, Lušenc 2; Ro- gaška-Micom Marcus 78:74 (41:27), strelci: Novakovič 30, Jurkovič 15, Sušin 12. Tabak 8. Tišma 7, Virani 6; Unicom- Elektra 98:79 (45:28), strelci: Rizman, Tomic 25, Mackovšek 7. Sovv 6, Lipnik, Plešej 5, Dumbuva 4, Leskovšek 2. Vrstni red: Micom Marcus, Slovan (s tekmo več) 20, Co- met 19, Tinex 18. Rogaška 17, Jezica (s tekmo več), Unicom 15, Elektra 11. Rdeča skupina: Olimpija ml-Inpos 93:86 (79:79, 42:45), strelci: Starovasnik 26. Med- ved 16. Nidorfer. Pipan 15, Strašek 10. Stropnik. Kitek 2; Polzela-Kokra 72:76 (32:43), strelci: Cencelj 20, Cizej 16, Tumšek, Kuhar 13. Škrabe 5, VasUjevič 4, Rovšnik 1. Vrstni red: Miklavž 22, Maribor 20, Kokra 19, Idrija 17, Polzela, hipos 16, Olimpija ml 14, Pod- bočje 12. Ženske - 7. kolo: K. Afrodi- ta-Mibex 89:79 (43:36), strel- ke: A. Vodopivec 32, C. Jezov- šek 18, Majstorovič 14, A. Je- zovšek, Germ 8, Potočnik 4, S. Vodopivec 3, Škegro 2. Vrstni red: Jezica 14, Apis 13, K. Afrodita 12, Jezica ml. 11, Odeja 10, Kranj 9, Mibex 8, Jesenice 7. n.slovenska liga Moški - 6. kolo: MIK Pre- bold-Slovenj Gradec 83:67 (35:37), strelci: Turk 33, Udrih 16, Govc 15, Kuder 14, Anžlo- var 4, Podgomik 1; P. Laško- Ruše 124:89 (58:46), strelci: Čovič 32, Šoštarič 29, Blago- tinšek 17. Trobiš 15. Dumik, Cop 9, Blatnik 8, D. Lapomik 3. Vrhovec 2. Vrstni red: mK Prebold 11. P. Laško, SUvnica 10. Zagorje. Slovenj Gradec, Radgona 9, Rudar 8. Meja, Bi- strica, Ruše 7. Ženske - 7.kolo: Metka-Se- žana 79:59. Novo mesto-Co- met 63:69. Vrstni red: Metka, Comet 11, Slovan (s tekmo manj) 10, Domžale, Sežana, Novo mesto (s tekmo manj) 7, Pomurje. Šentvid 6. Območna liga Moški: vzhod D - S.kolo: Ro- gla-Šentjur 71:59, Podčetrtek- Jelša neodigrano. Polzela B prosta. Vrstni red: Converta, Šentjur (s tekmo več) 8, Rogla, Hrastnik 7, Polzela B 5, Pod- četrtek 4. Jelša 3. Rokomet! Slovenska liga Moški — 5. kolo: Dobova-Pi- vovama Laško 15:35 (6:18), strelci: Šafarič 7, Šerbec 6, Leve 4, Begovič, Čater, Pun- gartnik, Tomšič 3, Ocvirk, Franc, Novak 2; Nova Opre- ma-Gorenje 20:16 (11:9), strel- ci: Rozman 7, Plaskan 4, Kre- jan 2, Ocvirk, Tome, Cvetko 1. Vrstni red: Pivovarna Laško 10, Presad, Nova Oprema, Slo- van 7, Gorenje, Ajdovščina, Ribnica 5, Rudar, Drava 4, Ja- dran 3, Pomurka 2, Dobova 1. Ženske: 6. kolo - modra sku- pina: Velenje-Primož 28:15 (15:8), strelke: Katic 7, Fale 6, Hudej, Vidmar 5, Topič 3, Fer- folja, Tamše 1. Vrstni red: Olimpija 12, Mlinotest 10, Krim, Velenje 5, Kranj 4, F*ri- mož 0. Bela skupina: Žalec- Izola 21:19 (12:9), strelke: By- lina, Dolar 6, Kline 4, Gorbuli- na 3, Kučera 2. Vrstni red: Oprema 10, Žalec 8, Burja 7, Branik 5, Novo mesto 4, Izola 2. n.slovenska liga Moški - 5. kolo: Radeče-Ce- Ije 23:20 (11:11). Vrstni red: V. Nedelja, Krško 8, Zagorje 7, Krog, Radgona 6, Celje, Hrast- nik, Radeče 4, Ormož 2, Polet 1. Odbojka Slovenska liga Moški - 4. kolo: Šempeter- Kamnik0:3(-7, -7, -5). Vrstni red: Pionir, Salonit, Kamnik 8, Olimpija, Pomurje 4, Šempe- ter, Fužinar, Žirovnica, Granit 2, Bled 0. Ženske - 4. kolo: Abes Tra- de-Kočevje3:2(4,11, -15, -12, 6), Cimos-Gomji grad 3:0 (3, 6, 3), Rogoza-Topolšica neodi- grano. Vrstni red: Koper, HIT Gtorica 8, Krim, Abes Trade 6, Bled 4, Kočevje, Gornji grad, Tabor 2, Topolšica, Rogoza (oba s tekmo manj) 0. n.slovenska liga Moški - 6. kolo: Braslovče- Celje 3:0 (8, 9, 1), Salonit ml.- Topolšica neodigrano. Vrstni red: Ljutomer 10, Topolšica (s tekmo manj), Izola, Črnuče 8, Brezovica, Vileda ml, Mežica, Braslovče 6, Salonit ml. Pionir ml. 4, MisUnja 2, Celje 0. Ženske - 6. kolo: Braslovče- Ptuj 3:1 (11, -12, 10, 2). Vrstni red: Mishnja 12, Pionir 10, Prevalje, Vital, Mežica 8, Ko- per ml, Triglav 6, Rogoza ml, Ptuj, Braslovče 4, Tabor ml. 2, Šentvid 0. Hokej Slovenska liga 12. kolo: Jesenice-Cinkama 4:5 (1:2, 1:2, 2:1), strelci: Roj- šek 2, Vnuk, Žolek, Ščurjenko 1. Vrstni red: Bled 24, Olimpi- ja 20, Cinkarna 14, Jesenice 10, Triglav 4, Slavij a 0. Kegljanje Slovenska liga Moški - 6. kolo: Donit-Zalec 7:1 (5279:5078; Jesih-Krajšek 1:0 (871:786), B. Jerše-Dobrajc 1:0 (917:857), Turinek-Kom- pan 0:1 (815:877), Maravič- Kačič 1:0 (882:855), Eržen- Gmajner 1:0 (929:889), F. Jer- še-Jakopovič 1:0 (865:814).. Vrstni red: Konstruktor 12, Gradiš 9, Fužinar 8, Rudar 6, Tekstina 5, Donit, Brest 4, Ža- lec 0. Ženske - 6. kolo: Emo-Fuži- nar 8:0 (2468:2343) - med ted- nom. Vrstni red: Emo, Ljub- ljana 12, Triglav 8, Fiižinar 6, Gorica, Adria 4, Slovenj Gra- dec 2, Konstruktor 0. n.slovenska liga Moški - 3. kolo: Gorica-Mi- kro data link 7:1 (5207:5072). Vrstni red: Triglav, Proteus 6, Gk)rica, Kočevje 4, Adria, MDL 2, Ljubljana, Domžale 0. Ženske - 3. kolo: Emo UC- Izola 6:2 (2318:2239; Razlag, Grivič, Verdnik, Zupane 1). Vrstni red: Ljubljana II 5, MTT, Proteus, Emo H 4, Rudar 3, Korotan 2, Tekstina, Izola 0. Badminton Prvenstvo Slovenije Ljubljana: moški - predkolo: R. Hajnšek (Brasl)-Fule (Lend) 15:6, 15:7, S. Hajnšek (Brasl)- Babnik (Ol) 9:15, 13:15; 1. ko- lo: K. Hajnšek (Brasl)-Hawh- na (01) 15:4, 15:5, R. Hajnšek- Mattias (Bit Lj) 0:15, 5:15; 2. kolo: K. Hajnšek-Cvelbar (Mirna) 15:4, 15:2; četrtfinale: K. Hajnšek-Mattias (Bit) 8:15, 1:15. Namizni tenis II. slovenska liga 6. kolo: Ingrad-Primex 6:1 (Maras 2, Leber 2, Štrljič, Le- ber-Maras 1); 7.kolo: Ingrad- Gorica 7:0 (Maras, Leber, Štr- ljič 2, Maras-Leber 1). Vrstni red pred zadnjim jesenskim kolom: Petovia 12, Ingrad, Vesna, Istrabenz, Preserje 10, Krško, Primex 6, Gorica 4, Fu- žinar, Jesenice 2. Judo n.slovenska liga 3. kolo - Celje: Ivo Reva II- Šiška 10:4 (40:20), Ivo Reva H- Koper 5:9 (20:40), Kop.er-Ši- ška 14:0 (60:0); Petrak, Rudolf dve zmagi, Eisenbacher zmaga in neodločeno, Seles, Petelin- šek ena zmaga; Nova Gorica: Gorica-Ostrožno 10:4 (42:20), Ostrožno-Branik 7:7 (25:20); Fabjan, Bevc dve zmagi, Dža- kovič ena zmaga, Knafeljc ne- odločeno. Vrstni red pred zad- njim kolom: Bežigrad 12, Ostrožno 10, Branik, Koper, Impol II 8, Ivo Reva II 6, Gori- ca 2, Triglav, Šiška 0. Mali nogomet Prvenstvo Celje L liga: Penal 33, Marinero 32, Klateži 28, Skavti 24, Peli- kani, Umetniki 22, Aškerčeva, Triglav 21, Marquise, RTG 19, Cakani 16, Cetis 7; D. liga: Mlekarčki 36, Gala 25, Zagrad 24, PP Celje 22, STC 21, Črič- ki, Azzuri 19, IGM 16, Izletnik 15, Škorpioni 13, Zvezdaš 10; ra. liga: SokoU 32, Pingo, Ve- flon 31, PTT 28, Nova vas 24 itd; rv. liga Metka, Veltins 26, Torcida 24, Gaberje 20, Victo- ria 19 itd; V.liga: Zlatarna 38, Musica 33, Telsim 29, Briga- dirji 25, Albatros 24; veterani — 1. liga: Kovinotehna 13, Aškerčeva 12, Obrtniki 8, Mandragola 7, Azzuri, Ara 5, Pikapolonca 3, Skavti 2; U. li- ga: Sokoli, Kolegi 10, Izletnik, Gaberje 8, J. naprave, »57« 7, Lopata 6, Prevozniki 0. MARTINOVO PRESENEČENJE! MLINARJEV JANEZ SPET PRESENEČA - TOKRAT Z NAJBOUŠO MARTINOVO GOSJO! Veselo Martinovanje bo v soboto, 14. novembra ob 20. uri. Igral bo ansambel Oliver Twist. Rezen/acije na tel.: 34-708. Št. 45 - 12. november 1992 13 Košarica reprezentanci Najboljša žalska rokometašica Vanja Dolar Je zaradi mladosti odpovedala reprezentančni debi - V soboto derbi v Škofijah Pri šestnajstih je že ena glavnih no- silk igre ženskega rokometnega prvo- ligaša iz Žalca, za Šturmovo in Tičiče- vo tretja strelka prvenstva ter članska reprezentantka, čeprav se je debiju na Portugalskem odpovedala. Vanja Dolar. »Za najboljšo selekcijo sem še pre- mlada, saj bi se med deset in več let starejšimi igralkami počutila preveč nelagodno. Tudi desetdnevna odsot- nost od doma mi ni bila preveč pogo- du, zato bom počakala na uradni na- stop za državno reprezentanco. Prva priložnost so kvalifikacije za EP, ven- dar ne verjamem, da me bo selektor Bašič poklical. Najbrž sem se mu z od- povedjo Portugalske zamerila, moj Žalec pa je za slovenske razmere kljub prvim uspehom še vedno »mali« klub in bo potrebnega še precej dokazova- nja,« pravi gimnazijka iz Gotovelj, ki igra na položaju levega beka. Žalec je odkritje dosedanjega dela prvenstva, a za površne opazovalce tu- di neznanka. Katere so glavne odlike vaše ekipe? Napad je boljši del igre, v obrambi pa smo telesno še prešibke, zato ima- mo več težav proti ekipam s starejšimi igralkami. Povrhu Klavdija Petek s poškodovanim in operiranim meni- skusom brani brez treningov, na srečo pa je Barbara Jelen v vratih vedno boljša in imamo več možnosti za proti- napade iz katerih dosegamo veliko golov. Kakšna pa je igra, ko protinapad zataji? Proti telesno močnejšim ekipam se večinoma »prerivamo« in iščemo pri- ložnosti za sedemmetrovke. Prav iz njih dosežem največ golov, čeprav je moja reahzacija komaj 70-odstotria. V nasprotnem pa poskušamo s streli od daleč. Rusinji Gorbulina in Bylina? Težko se sporazumevamo, ker govorita samo rusko. To se pozna tudi na igriš- ču, ko težita k značilni ruski igri in se ne odločata ravno najbolj pogosto za podaje k drugim igralkam. V določe- nih obdobjih pa vendarle predstavlja- ta pomembno okrepitev in z uigra- nostjo bo še bolje. Kljub mladosti niste najbolj nežne in imate največ izključitev. Samo za- radi nemoči, ali so tudi drugačni ra- zlogi? Sodniki nas ravno zaradi let ne jem- ljejo dovolj resno in pred prvenstvom so bila v nekaterih časopisih podcenje- valna pisanja na naš račun, češ da se bomo borile za obstanek. Vse to pri sodnikih ustvari določen vtis in v pr- vih tekmah ga je nemogoče spremeniti. Nekaj izključitev gre res na račun bolj trde igre, nekaj pa tudi na račun jezi- kavosti in mladostne zaletavosti, a je po prvih izkušnjah že vsega nepotreb- nega precej manj. Ženski rokomet je zdaj vodilni šport v Žalcu. Kako bo v naprej? Občutki so dobri, le navijači so ob porazih prehitro razočarani. Lani smo jih v drugi ligi z zmagami preveč raz- vadile, a bodo kmalu spet prišle na vrsto serije uspehov. Nič se ne bo treba bati. Tudi med študijem ne bomo odšle drugam, se bomo pač vozile v Žalec na treninge. V soboto vas v Škofijah čaka morda odločilen derbi za 2. mesto, ki še zago- tavlja napredovanje v modro skupino. Kalina je napoved? Doma smo sicer izgubile s 17:21, to- da takrat je bilo kar preveč treme ob prvi prvoligaški tekmi v Žalcu. V Ško- fijah bi lahko bilo precej drugače, če- prav imamo precej težav 5 poškodbami Golobove, Šimkove in Petkove, mene pa v zadnjem obdobju zaradi naporov precej dajejo kolenske vezi. Toda zdaj ni čas za tarnanje, v ekipi je dovolj optimističnega razpoloženja in s Pri- morske bi se lahko znova vrnile nepo- ražene. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Plavalni olimpijci v Celju Mednarodni plavalni miting za pokal me.sta Celja j«.- edino tradicionalno športno tekmovanje v mestu ob Savi- nji, ki je v koledarjih mednarodnih panožnih zv(;z. Na letošnjem bo v soboto (začetek ob 1.5. urij in nf-df.-Ijo (od 9. ure) v pokritem bazenu v Golovcu v desetih disciplinah nastopilo več 100 plavalcev in plavalk iz petih držav, med njimi pa bo tudi nekaj udeležencev zadnjih olimpijskih iger. Pokrovitelj mitinga je Zavod ŠRC Golovec. Stotlca Aleša Franca Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v l.kolu pokalnega tekmovanja prosti, v nadalje- vanju pa se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja Kr- ško-Hrastnik. Drugoligaški ekipi Celja je žreb na startu namenil Ormož; prva tekma bo 2. decembra v Golovcu, po- VTatna čez teden dni v Ormo- žu, morebitni naslednji na- sprotnik pa bo bržčas Dobova, ki je v 1. kolu favorit proti Ra- dečam. Tekme osmine-finala bodo 13. in 20. januarja, po dve tek- mi pa bosta vse do finala, ki je načrtovan za drugo polovico aprila. Novo obliko pokalnega tekmovanja so zahtevali klubi, ki so bili nezadovoljni z lan- skim turnirskim sistemom, ko so se, denimo, Celjani kar tri- krat pomerili z Rudarjem. V soboto pri rekordni zmagi proti Dobo vi s 35:15 ni sodelo- val Tomaž Jeršič, ki je bil na začetku lanske sezone izbran za kapetana. V tem obdobju je odigral vse lu-adne tekme, po- škodba gležnja pa ga je prisili- la k prvi predaji kapetanskega traka, ki ga je začasno prevzel vratar Boštjan Strašek. V Le- skovcu pri Krškem pa Celjani niso dosegli samo rekordne zmage, marveč so sredi pr\'ega polčasa prek krožnega napa- dalca Aleša Franca (na shki) že stotič v letošnjem pr\'enst\'u zatresli nasprotno mrežo. D.Š. Javornikova spet rekordno Zreška atletinja Helena Ja- vomik je v svojem četrtem ma- ratonu v Česane Busconeju pri Milanu še četrtič postavila dr- žavni rekord, ki je zdaj 2:37:09. Dosedanji rekord z aprilskega maratona v Tori- nu je izboljšala za skoraj štiri minute in pol, do norme za na- stop na SP v Stuttgartu pa ji manjkata še dobri dve minuti. »Načrtovala sem tek pod 2:40, v idealnih razmerah pa sem ravninsko progo pretekla v enakomernem tempu. Začela sem zelo hitro in po prvem ki- lometru ostala sama, tako da sem do rekorda prišla s solo- tekom. Drugi del maratona je bil le za minuto slabši, na kon- cu pa sem imela še nekaj re- zerve in bi mogoče lahko dose- gla normo. Naslednji nastop bo na povabilo prireditelja 31. januarja v Osaki,« je ko- mentirala svoj nastop Javorni- kova, ki je 42-kilometrsko progo prvič pretekla šele pred letom dni. Cellu atletsko EP? Od petka do nedelje je bil na uradnem obisku v Celju gene- ralni sekretar klubskega pr- venstva Evrope v atletiki za mladinke Gilbert Evrard iz Belgije, saj je Kladivar Cetis med kandidati za organizacijo naslednjega finala skupine A. Evrard je bil z razmerami na stadionu in možnostmi nasta- nitve zadovoljen, odločitev o prizorišču EP pa bo znana do konca leta. Kandidata sta še Budimpešta in Madrid. Štirje praviini Napovedi stavnice Golding loto so vedno bolj pravilne, saj je drugič zapored o nagradah odločal žreb. Med 87 kuponi so bili štirje z vsemi pravilnimi tipi, tako da bo v naslednjem kolu nagradni sklad znova za- četnih 10 tisoč tolarjev. Žreb je denarne nagrade 7. kola določil Frediju Vrčku iz Braslovč (5000 tolarjev), Šte- fanu Zabretu iz Celja (3000 to- larjev) in Romani Breznik iz Polzele (2000 tolarjev). Pravilni tipi 7. kola: Dobo- va-P.Laško 2, Biserka Petak na SP 3.-4., Rogaška-Micom Marcus 1, Maribor-Rudar 1, Dravinja-Avtobum 2. Za sodelovanje v nasled- njem kolu bodo prišli v poštev kuponi s poštnim žigom sobo- te, 14. novembra ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski prepara- ti) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in-ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Cang- Slan£ ie sestavljen iz oosebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - $lang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tMa čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Skatka£ang-Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancijazadosegoželene telesne teže. Popitju čaja neč^^^ nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čan« - Slans, čaj s tradicijo več kot 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže neboste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek bostedosegli, če popijetedve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Čaj umg - Šlang lahko naročite po pošti na nasbv: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061)40 787,(066)33 734. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana Cena Čang - Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. Št. 45-12. november 1992 14, Najbolj šarmantna je Tatjana Podobnik Tako. Pokrili smo vseh pet vogalov. Vsakega v svojem krogu. V zadnjem Rumenem CE sta se predstavih še p^^•a dama Demokratov gospa Lju- bica Bavčar in najbolj liberal- na Liberalka gospa Vesna Ma- lenšek. Ce bi Radio Celje imel kakš- no bolj udarno frekvenco oz. oddajnik na malce \-iš]em gri- ču kot je Malic, bi nas lahko slišali tudi v Cerknem. In go- spa Podobnikova bi v živo do- življala svoje zmagoslavje. Ta- ko pa ji je veselo novico najbrž sporočil kakšen hiter elektor oz. lokalni zaupnik SLS. Malenškovi so poslušalci prisodili oceno 8.70. bralci pa 5.61. Skupaj torej 7.15. Bav- čarjeva je imela smolo, saj se je med ocenjevalce infiltriralo nekaj ekstremnih nasprotni- kov Demokratov. Tako je do- bila skromnih 6.50 točk. Bralci so ji podelili oceno 7.78 kar skupaj znaša 7.14. Očitno je. da je akcija >'Peti vogal" nadvse prav prišla tudi primitivcem. Le redke so bile tiste, ki na radijskih ocenjeva- njih niso dobile vsaj ene nega- ti\Tie ocene. Če bi kaj takega pričakoval, bi spremenil način točkovanja. Tako pa sem za- upal nekemu kulturnemu ni- voju poslušalcev. Pravzaprav, nisem računal na ozko profili- rano etiko kvazipoUtikantov. ki ne vidijo dlje od svoje stran- ke in njenih - in v njej svojih - interesov. Dobro, naj gre ta kelih mimo anonimcev. ki tega ne bodo nikoli doumeli. V jutrišnji oddaji bomo vse skupaj še malce predebatirali. analizirah in podelili nekaj nagrad. Poskušali bomo pri- klicati Cerkno in gospo Po- dobnikovo, najbolj simpatično med vsemi šarmantnimi so- progami slovenskih strankar- skih veljakov. Naslednji teden, v sredo, vas žal ne morem po- vabiti na partv. kjer bo poleg »sedmih silako\« se\eda cvet slovenske politike. Razen... enega, dveh poslušalcev oz. bralcev, ki bosta imela malce več sreče v petkovem Rume- nem CE. Za vse ostale pa so nekoč izumih televizijo. BOJAN KRAJNC Glasba je več kot pol radia Glasba je v radijskem sporedu izjenmo pomembna, zato je potrebno glasbeno politiko skrbno in dolgoročno načrtovati, hkrati pa znati prisluhniti vsem novostim na glasbeni sceni. Brez dobrih sodelavcev — glasbenih opremljevalcev tega zahtevnega dela ni mogoče dobro opraviti. Tega se zaveda tudi glasbeno uredništvo Radia Celje: poleg dela v fonoteki je dobrodošel tudi kakšen pogovor v slogu »mi med seboj«. Na fotografiji Eda Einspielerja od desne na levo: Sandi Plaskan. Stane Špegel, glasbeni urednik RC, Peter Koštomaj, Eveh-n Filip, Sabina Kolesa in Mitja Umnik, odg. urednik RC. REVIZIJA RUMENEGA CE Državni ijubimci v državah z malce daljšo de- mokratično tradicijo se volitev ponavadi udeleži le dobra po- lovica volilnih upraiičencev. Pa še to je običajno lep uspeh zainteresiranih promotorjev. Po zadnjih jainomnenjskih raziskavah naj bi se decembr- skih volitev v Sloveniji udele- žilo čez devetdeset odstotkov potencialnih volilcev. In obratno: nekaj manj kot deset jih zanesljivo ne bo šlo na vo- lišča. Bolj relevanten je prav- zaprav slednji podatek, saj se jih je približno toliko že defi- nitiiTio odločilo. Med tistimi dobrimi devetdesetimi odstot- ki pa je kar polovica strankar- sko še neopredeljenih, ki se bodo pustili prepričati prav zadnji hip. Ali pa sploh ne. Bolj konkretne rezultate smo dobili v Barometru Ru- CE. Seveda, spet je treba po- vedati, da vzorec ni bil repre- zentativen. Bil pa je ai^enti- čen. Poslušalce smo stisnili na dve \j>rašanji: boste ali ne bo- ste šli na volitve?! 75 odstot- kov jih je že rezendralo karte, 20 jih nihče ne spravi pred vo- lilne skrinjice, pet odstotkov pa kljub konkretno postavlje- nemu \'prašanju še vedno tuh- ta, razmišlja in koleba. Takš- nim je treba obljubiti povttu- tev potnih stroškov, pa bodo šli, je prepričan nek taksist. Kot je bilo slišati v nekaterih obrazložitvah za odločitev o udeležbi na volitvah, jih bo prav gotovo nekaj veselo blefi- ralo. Ali kot je povedal poslu- šalec: šel bo tja in odiTgel ne- veljavne volilne Lističe. Zakaj pa ne. čemu je všeč. Prav zani- ma me. če bo letos lahko moja mama spet vohla namesto me- ne. Na pr\'ih oh in sploh voli- tvah so ji dovolUi. Ne da bi me kdo Izprašal. Ja, in koga boste volili? Marsikdo seje od zadnjih voli- tev že požrl iz jeze na samega sebe. Zdaj bo nemara pomislil, kdo ga je najmanj nategnil in zaradi koga se je osebnostno skrčil. Če so se vohlci na pr^nh vohtvah bolj odločali »proti nečemu« kot pa »za nekaj«, bi bilo nara\most fascinantno, ko hi na teh volitvah zamenjali vzorec poante. Res pa je tudi, da je današnja pohtična scena nekoliko bolj profUirana kot tista izpred dveh let. Zato je tudi logično, da - ko voliš za nekaj in samo za to - si hkrati tudi proti nečemu in samo ti- stemu. Retorična demagogija strank je pribhžno enaka. Ra- zlike so spet v perfidnem od- nosu do tega in onega. Če je to ideologija, pač je. Toda ni več kompromitiran pojem nekda- njega enoumja. Se pa bojim, da ste me narobe razumeh. Politična os je očiifia: od skrajno desno nacionalne pre- ko blažje narodnjaške do dom- ne\no črne, ki prehaja v sivo brez ostre meje do sredine in nazaj. Od tam se sredina na- tegne v levo, z nekaj izjemami, ki se zadržujejo v levem pred- prostoru, vse ostalo pa se ali deklarira kot takšno ah pa ne- uspešno beži proti sredini Daljica se krči in je hkrati dolga kot še nikoli Zapleteno. Če še niste spre- gledali strank, ste zanesljivo njih veljake. Tako smo si v Ru- CE umislili malce drugačno odkrivanje vodilnih političnih mož: kdo je kdo pove že njegov priimek. Malce za šalo smo se lotili seciranja in dobili zani- mive rezultate: Kučan -hišnik, Rupel - luknjač, Pučnik - pre- iTatnik, Starman - zvezdnik, Gros - vehkanček, Podobnik — shkar, Bavčar - bav, bav,. strahvzbujajoči, Ribičič — »pe- caroš«, Drnovšek - strnšek, hribovšek, Jazbinšek - oskrb- nik jazbin, Zlobec - zloba, Ža- kelj -žakelj,Peterle - (beriSve- topismo). Janša -janičar, Gra- dič - meščan v majhnem meste- cu, Bučar - glavar (glavonja). Kacin - čeladar, Ocvirk - ocvirk, Potrč -potrčko, Jelin- čič - mlad jelen, Capuder — ma - ke up, Gošnik - gozdar... Res, nikoli si ne bi mislil, da je naš politični pašnik tako pisan. In če bi pod drobnogled vzeh še en pregovor — povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo sij - bi dobili prav šokantne nave- ze. Na primer: čeladar, luk- njač, glavonja in strašni. V tem primeru je pikapolonica od- več. Primernejši bi bil Hogar Grozni s preluknjano čeladot na glavi. j »Božanska tragedija »Teenvala »Nina, a veš, kaj si bila v prejšnjem življenju?« me je tisto zoprno, deževTio sredo vprašala teenvalovka Tina. »Ne.« »Čaro\Tiica. Živela si pa na Novi Gvineji.« »Sem si kar mislila. Ampak, idejo imam! Kaj, če bi v sobot- nem Teen valu govorili o rein- kamaciji?« »Uau! Super! In, a veš, da to mlade ful zanima?« »Ja, fino, ne? Potem pa ima- mo temo! Lahko odpremo tudi telefone, da bomo izvedeli, kaj so bih v prejšnjem življenju naši poslušalci.« Pride sobota in z njo Teen val. In napovedana tema. Prva poslušalka, ki nas po- kliče, ne sodi ravno v genera- cijo najstnikov. Temu primer- ne so tudi njene besede: »Jaz bom sicer prišla v nebesa, am- pak, srečna sem že v tem živ- ljenju. Ko bom v nebesih, bom samo nadgrajevala svoje du- hovno življenje, katerega os- noNTio sem dobila že na zemlji.« »Grospa, a ste že kdaj razmi- šljah, kako boste prišli v nebe- sa?« jo vpraša Nena. »Morda s kakšnim posebnim prevoz- nim sredstvom?« »Tega pa še ne vem.« Tini in Neni maham. »Dajta, prosim vaju, recita na svide- nje!« Hkrati pa si mislim, da bi to prav gotovo že naredili, če bi ju sogovornica pustila do besede... Potem kličejo še drugi. Sami odrasli. »Prekleto,« se sprašu- jem, »kako naj jim dopovemo, da ta oddaja ni namenjena njim?Da zanje rolamo trinajst ur programa na dan, najstni- kom pa smo namenili samo tri četrt ure na teden?« Poizkusim, ko spet pokliče ženska »srednjih let«. »Gospa, oprostite, ampak ta oddaja je namenjena mladim. Najstni- kom. In čakamo, da nas pokli- čejo.« »Kaaaaj? A hočete reči, da jaz nisem mlada? Važno je, da je človek mlad po srcu!« »Prav.« In jo spustimo v eter, kjer je kratka in jedrna- ta: »Dober dan. A je tale vaša oddaja namenjena najstnikom ali starim babam?« »Očitno slednjim,« pomislim in se spet vprašam, kako naj jim to dopovem... Ni mi uspelo. In zato sem po koncu oddaje, ko smo prišli iz studia, naletela na rdeč obraz urednice Nade. »Kaj se pa gre-^ ste vi v Teen valu?« 1 »Temo o reinkamaciji. To mlade zanima.« »Zakaj pa so vas potem kli- cali sami starčki?« »Na to vprašanje pa tudi mi ne poznamo odgovora. Poslu- šalcem bi navsezadnje lahko bilo jasno, da je Teen val od- daja za mlade.« »Zakaj pa jim tega niste po- jasnili?« »Bomo naslednjič. Ko bo iz nebes poklicala Zofka, ki je bila v prejšnjem življenju go- senica. Takrat bomo še enkrat povedali, da je Teen val odda- ja, namenjena mladim. Tistim od pet do dvajset, ne od nič do dvesto let!« NINA M. SEDLAR REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA CELJE Oddelek APZ Šlandrov trg 7 63000 Celje OBVESTILO Pripravljamo programe aktivne politike zaposlovanja za leto 1993, zato vabimo k sodelovanju izvajalce, ki nam lahko pri tem pomagajo. Iščemo ponudnike za področje svetovanja za samo- zaposlovanje in izobraževanja: - funkcionalno opismenjevanje (računalništvo, strojepisje...) - jezikovni tečaji - knjigovodski, računovodski tečaji - tečaji praktičnega usposabljanja (kozmetičarski, tečaj masaže, pedikure, šivanja, pletenja, tkanja...) - tečaji dekorativnih in ročnih spretnosti (aranžira- nje cvetja, lončarstva, slikanje na steklo, tkani- ne,...) in drugih dejavnosti s področja domače obrti - svetovanje za samozaposlovanje (obrt, mala po- djetja, podjetništvo na področju kmetijske dejav- nosti) Vabimo vsa podjetja, ki izvajajo tovrstna izobraževanja, da nam pošljejo pisne ponudbe, ki naj vsebujejo progra- me izobraževanja z navedbo referenc izvajalcev in s predvideno ceno za izvedbo posameznega programa. Rok za prijavo je 15. december 1992. To obvestilo ne zavezuje k sklenitvi pogodbe. Kronika Radia Celje Najboljša osrednja infonriativna oddaja na tekmovanju radijskih postaj Slovenije za leto 1992 Št. 45 - 12. november 1992 15 OOIVIEVI Zakaj zna Celje izgubiti sejem? IV. Omenjeni članek je pritegnil mojo pozornost, kakor tudi ti- sti zraven o svinjski kugi na Kozjanskem, samo da gie v pr- vem primeru za simptome parkljevke. Gre za gnezdo privržencev starega režima, ki deluje kot partija vselej indirektno (pri- krito) preko drugih kot hudič preko kače. Tokrat so akterji pisanj v Novem tedniku, Veče- ru in Obrtniku izbrali samo- stojnega novinarja. Pri tej zadevi je resnica ena in edina; Liberalna stranka hoče preprečiti odliv denarja iz naslova »Sejmi iz Celja« Go- spod Piano bi lahko služil de- nar z resnico, če bi prišel med nas. Sedaj ga ne rabimo več, pisati znamo sami, čeprav ne tako »profesionalno«. Dokler je šlo pri organizaciji obrtnih sejmov za entuziazem - zastonjšnje delo, teh gospo- dov ni bilo blizu. Vsa zadeva je povezana tudi s predvolilnimi zvijačami go- spoda Drameta, našega večne- ga predsednika, in nekaterih STEP-uhov. Znano je, da je Zavod Golovec do prihoda g. direktorja Pangerla živel delno tudi od dotacij občine Celje. Istočasno je bilo odplav- Ijenih iz Celja nekaj milijonov DEM v raznih oblikah, tudi preplačanih uslug. Naj ome- nim, da so delničarji STEP-a iz Maribora med ostalimi tudi g. Drame, g. Draš, g. Verdnik, torej tisti, ki se vsako leto med seboj obmetujejo s priznanji in medaljami. Če bi moj predsednik Obrt- ne zbornice Celje dal nase me- dalje, za katere vem jaz, da jih je dobil, bi verjetno izgledal dekoriran kot kakšen ruski ge- neral. Občnega zbora obrtnikov si ne upa sklicati že nekaj let. Na zadnjem, marca 1990, je bilo prisotnih vsega 54 obrtnikov od preko tisoč, sam predsed- nik pa se je skril. Mislim, da je to dokaz, kakšno podporo med obrtniki ima omenjeni gospod. Sedaj sklicuje seje po sekcijah in tako parcelira (drobi) zdru- ženje in vlada. Gospod Gracer (trikotaža) in gospod Leskošek (steklar- stvo) zaposlujeta več ljudi kot vsi zdraharji skupaj in to naj bo merilo, saj od tega živi dr- žava, naši delavci z družinami. MARJAN MANČEK, Liberalna stranka Zakaj zna Celje izgubiti sejem? V. Zakaj zna Celje izgubiti se- jem? Sejem drsi v mariborske roke. Sejem ni vreča krom- pirja. To je le nekaj naslovov član- kov zadnjih dni v NT&RC in tudi v drugih medijih, ki že dalj časa obravnavajo sejem- sko problematiko v Celju. Sicer ne vem čemu so name- njeni in kaj avtorji želijo z nji- mi doseči, bojim pa se, da niso v pomoč razvoju sejemske de- javnosti, pa tudi ne razstav- Ijalcem, ki so v Celju skupaj z organizatorji - Golovcem in takratno Zvezo obrtnih zdru- ženj Slovenije (ZOZS) gradili Celje kot sejemsko mesto obr- ti. Prizadevanja in vlaganja so bila velika, danes v dobi po- djetništva težko izmerljiva in so najbrž tudi težko razumlji- va. Ko je ZOZS, današnja Obrtna zbornica Slovenije (OZS) ugotovila, da sama z ne- profesionalnimi predstavniki vse večjega dela ne zmore, je leta 1988 ustanovila Center za sejemsko dejavnost in eko- nomsko propagando in leta 1990 podjetje STEP d.o.o. v 100 odstotni družbeni lasti. Istočasno z ustanovitvijo Centra je bil med Golovcem in ZOZS sklenjen Samouprav- ni sporazum o združevanju de- la in sredstev za organiziranje sejemskih prireditev in sicer za skupno organizacijo petih sejmov z jasno opredeljenimi nalogami podpisnikov, ki so se v glavnem izvajale, in jasno opredeljenimi finančnimi ob- veznostmi, ki pa se niso v celo- ti izvajale. Kljub temu je ZOZS s svo- jim podjetjem redno priprav- ljala program sejemske dejav- nosti v Celju, tudi dolgoročni plan, in z njim sproti sezna- njala tako Golovec kot občino. Na osnovi teh pobud, sklenje- nega samoupravnega sporazu- ma in dogovora, je prišlo do podpisa Pogodbe o sodelova- nju pri organizaciji sejmov za leto 1991 med IS SO Celje, Go- lovcem in STEP-om. Pogodba je jasno opredeljevala naloge in pravice organizatorjev sej- mov ter obvezo pogodbenih partnerjev, da bodo do konca leta 1990 ustanovili skupno podjetje za razvoj sejemske dejavnosti. Marca meseca leta 1991 smo imeli pripravljen akt o ustano- vitvi družbe STEP-Golovec d.o.o. v družbeni lastnini. Za- radi kasnejše zahteve IS, da se z ustanovitvijo družbe STEP- Golovec ukine zbornično po- djetje STEP d.o.o., ki ima po- leg sejemske dejavnosti tudi druge naloge, se je proces ustanavljanja prekinil. Nobe- na pobuda, nobena prošnja v imenu razvoja obrti, v imenu sejemskega mesta obrti, ni več zalegla. Na 24.MOS-u smo z Golov- cem po nekajmesečnem pre- pričevanju le sklenili novo po- godbo. Vendar le za MOS. Brez obrazložitve so izpadli ostaU sejmi. Torej se je plan za leto 92 zožil na en sejem. To je v podjetju STEP zahtevalo no- ve poslovne usmeritve, obe- nem pa so se vse pogosteje po- javljale pobude in potrebe raz- nih gospodarskih asociacij po specializiranih sejemskih pri- reditvah. Tako smo začeli iskati druge možnosti. Nekatere sejemske hiše v Sloveniji smo zaprosili za so- delovanje. Odziva nI bilo, ra- zen iz Radgone, pa še ta je tik pred podpisom pogodbe odpo- vedala zaradi prepovedi sode- lovanja njene matične hiše. Ostal nam je še Maribor, kjer je sejemska dejavnost za- mirala. Prisluhnili so nam in rezultat sodelovanja ■ so trije izjemno uspeli novi sejmi v le- tošnjem letu. Celje je po svoji želji naše skupne sejme organiziralo sa- mo. Torej, sejmi so ostali v Ce- lju - tudi MOS ostaja v Celju in še kako se strinjam, da sejem ni vreča krompirja, ki bi jo lahko prenašali, je pa občutlji- va organska tvorba, ki zahteva stalno strokovno nego, široko sodelovanje, koordinacijo, ak- tualnost, zanimivo vsebino ter vsestranski poslovni uspeh. Sicer pa poglejmo nekatere iz- kušene sejemske hiše, ki so že- lele napraviti podoben obrtni sejem, pa jim to ni uspelo. S tem pismom želimo obve- stiti celjsko javnost o dogaja- njih in nekaterih formalnostih našega skupnega sodelovanja na celjskih sejmih, posebej pa poudariti, da je podjetje STEP v izključni lasti Obrtne zbor- nice Slovenije, da pričakuje- mo, da bomo za nadaljnje so- delovanje in delo prejeli ustrezno plačilo v skladu s sklenjeno pogodbo, kar se doslej ni v celoti dogajalo, tudi ne za letošnji MOS in da si še kako želimo kontrolo nad tro- šenjem finančnih sredstev, skupno zasluženih na sejmih. V STEP-u podpiramo reor- ganizacijo Zavoda ŠRC Golo- vec in ustanovitev podjetja Celjski sejmi, saj smo prepri- čani, da bodo na tak način fi- nančna sredstva pretežno usmerjena v razvoj sejmišča in sejmov. Želeli pa smo poleg vsebinskega in kreativno opreativnega dela sodelovati tudi v upravnem odboru, saj menimo, da na.še vlf)ženo delo ni zanemarljivo. VLADO PODHOSTNIK, direktor STEP d.o.o., Maribor Zakaj zna Celje izgubiti sejem? VI. Celje ne more izgubiti svoje- ga sejma, ker je preveč vložilo v njegovo rast in njegov razvoj skozi petindvajset let. Celjani smo ga gradili, ga imamo in ga bomo morali še dograjevati. Zadnja leta so pokazala, da Celje živi s svojim obrtnim sej- mom kot osrednjo slovensko promocijo do včeraj samo obr- ti, v novejšem času pa obrti in podjetništva. Tisti, ki smo sejem gradili, animirali obrtnike, da ga sprejmejo za svojega, ga varo- vali pred hudim, ga širili v evropski prostor, ga organi- zacijsko dograjevali, ga okitili z etiketo obrtnega sejma v prostoru Alpe Jadran, najbo- lje vemo, kako ga bomo obva- rovali pred tistimi, ki mu ne želijo dobro. Sedaj pa nekaj mojih pogle- dov na sestavke cenjeniJi sta- novskih kolegov. V obrtni zbornici Celje ni- smo vedeli, koga in kako ka- drujete v Skupščini občine za upravni odbor Celjskih sej- mov. Predsedstvo občine nas je uradno pismeno povabilo, da imenujemo vanj člana obrt- ne zbornice. V zbornici smo predlagali dipl. ing. Janeza Ja- vorška in predlog pismeno po- sredovali predsedstvu. Gospod Javoršek je najbolj ugleden obrtnik med uglednimi, izhaja iz obrtno podjetniške družine, nadaljuje družinsko tradicijo že 20 let in je dober poznava- lec graditve in organiziranja sejemske dejavnosti ter raz- mer v Celju. Tudi v javnih gla- silih je bilo med objavljenimi člani Upravnega odbora nje- govo ime. Kriteriji in razprave v skupščini nam v zbornici ni- so bile poznane. Sami nismo bili proti nikomer, imenovali .smo le enega izmed članov in predlog tudi zagovarjali. Vam, go.spod Matjaž Železnik, naj kot stanovskemu kolegu od- krito povem, da ste prisedli k pogrnjeni obrtniški mizi, ki smo jo mi pripravljali trdih in neusmiljenih trideset let. Nič nam ni bilo poklonjeno, tudi sejem ne. Na očitek, da se otepam po- djetnikov - nimam razloga, saj sem sam tudi podjetnik. Nova zakonodaja je pač dala podjet- niku boljše možnosti za poslo- vanje kot jo imajo registrirani obrtniki, s čimer se načeloma ne strinjam in upam, da bo nov zakon odpravil razlike. Obrt- niki so po sedaj veljavnem za- konu člani Obrtne zbornice, podjetniki pa člani Gospodar- ske zbornice, sigurno pa bo prišel čas, ko bomo vsi pod eno streho. STEP je podjetje, ki ga je ustanovila s sto odstotnim de- ležem Obrtna zbornica Slove- nije za promocijo slovenskega podjetništva na tujih in doma- čih sejmih. Način ustanovitve in poslovanja je razviden iz Statuta Obrtne zbornice Slo- venije in podjeja STEP, ni ta- jen dokument in je vsakomur na vpogled — vsaka polemika o tem je torej odveč. Očitno torej v STEP-u nimam deleža in ga tudi ne morem imeti, kot mi v članku očitate. Kar delam pri sejemskih organizacijah, delam prostovoljno kot obrt- nik in funkcionar Obrtne zbornice Celje in Slovenije, predvsem pa kot Celjan, za kar doslej nisem prejel niti tolarja. Glede zagrizenih privržen- cev, s katerimi me obmetava gospod stanovski kolega Ro- man Gracer - vsakdo lahko ima svoje privržence, kar pa jaz ne bi imenoval zagrizene simpatizerje, temveč simpati- zerje idej in načina dela. Tudi gospod Gracer jih ima. Pojem demokracije je ravno v tem, da sva oba cenjena, čeprav misli- va različno. Še citat javnega pregovora: »Kdor drugega ne spoštuje, tu- Nadaljevanje na 18. strani NOVO LETO SE PRIBLIŽUJE RAZLOG VEČ ZA OBISK FOTOLIKA. - FOTO ALBUMI - 30 različnih barv ter velikosti - UGODNE CENE FOTOGRAFIRANJA ZA DOKUMENTE - TISKANJE KOLEDARJEV PO NAROČILU V vsako turistično edicijo vsekakor sodijo tudi narodne noše in običaji nekega naro- da. Iz njih se da marsikaj iz- vedeti o preteklosti in nava- dah. Tokrat objavljamo pos- netek dveh plesalcev folklo- re, ki ju je fotografiral Ivan Strmole iz Celja. Posnetek je dinamičen, saj je nastal v gi- banju, kar ga naredi dovolj zanimivega. Avtor si je prislu- žil tedensko nagrado in bo tako kot vsi nagrajenci sode- loval ob zaključku akcije na fotografskem happeningu. Št. 45 - 12. november 1992 otrok, drugič vrnjen v življenje Ustanovljeno Društvo staršev, katerih otroci so v nezgoUah doživeli poškodho možgan - Pripoved matere poškodovanega otroka Prejšnji četrtek so starši, katerih otroci so v prometnih nezgodah doživeli poškodbo možganov, ustanovili svoje društvo. Gla\Tii cilj društva je pomagati ustvariti primerne pogoje, da bodo po poškodbi otroci še našli svoj prostor pod soncem. Sicer pa bo dru- štvo delovalo v več smereh: velik poudarek bodo namenili preventivi, organizirali bodo telefonski »klic v sili« za svojce ponesreče- nih otrok, posredovali svoje izkušnje, po- magali pri zaposlovanju poškodovanih in skrbeh za boljšo kakovost njihovega živ- ljenja. Irena Kotnik s sinom Maticem na mestu, kjer je prišlo pred desetimi leti do prometne nezgode. Vrsto let se že trudi, da bi odgovorni na tem mestu postavili omejitev hitrosti. Pobudnica Društva je Irena Kotnik iz Grušovelj pri Žalcu. Njen sin Matic je doži- vel prometno nezgodo, ko je bil star pet let in pol. Danes je star petnajst let in njegovo življenje je - predvsem po zaslugi matere — normalno, kolikor je pač sploh lahko. Da je tako, se je bilo treba boriti. Vsak dan znova - od nesreče, ki se je zgodila pred desetimi leti, do danes. Posledice poškodb Poškodba najmanjšega dela možganov lah- ko povzroča otroku težave pri hoji, uporabi rok, morda pri govoru ali sluhu. Pomembno je, da starši čim prej - po navodilu strokovnjakov - pričnejo otroka ustrezno usposabljati. Z otro- kom je treba ravTiati tako kot z drugimi otroki. Normalno se mora vključevati v igro, vrtec in šolo. Poškodba možganov ni nikakršna bole- zen. Ne poznamo zdravila ali čudežnega po- stopka, ki bi jo pozdravila, le zdrave dele po- skušamo prisiliti, da prevzamejo funkcijo pri- zadetih centrov. To lahko dosežemo le z vztraj- no vadbo in fizioterapevtskimi postopki. Poškodbe glave so v otroštvu predvsem za- radi prometnih nesreč vedno bolj pogoste, pri nas so eden glavnih vzrokov smrtnosti in inva- lidnosti v tem obdobju. Vsako leto na cestah umre okrog 60 otrok, približno toliko pa jih je tako hudo poškodovanih, da čutijo posledice vse življenje. V javnosti, včasih tudi v strokov- ni, pa je razširjeno prepričanje, da je sposob- nost rehabilitacije po poškodbi možgan pri otrocih veUko boljša kot pri odraslih. Tem otrokom v okviru obstoječega socialno-zdrav- stvenega sistema po končanem intenzivnem zdravljenju in rehabilitaciji - razen najtežje prizadetim - ni vedno zagotovljena ustrezna pomoč in pozornost. Na pobudo zdra\'nikov Enote za intenzi\'no terapijo otroške kirurgije Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so v Svetovalnem centru za otroke, mladostni- ke in starše v Ljubljani leta 1981 pričeU spremljati psihosocialni razvoj otrok, ki so utrpeli težko poškodbo možganov. Otroci, ki so utrpeli težko poškodbo možga- nov v nezgodi, se zelo razlikujejo od vseh dru- gih prizadetih otrok. Nezgoda se je zgodila nenadno - otrok in možgani so prizadeti zaradi trenutka nepazljivosti otroka samega, še pogo- steje pa drugih. Solze in vprašanja Matic Kotnik je pri nezgodi utrpel poškodbe z velikim hematomom pod možgansko ovojni- co na prehodu možganov v hrbtenico. Imel je počeno lobanjo, lobanjsko dno v obliki narobe obrnjene črke T in počeno čelnico ter raztrga- nino na glavi, dolgo osem centimetrov. Po ne- sreči je bil Matic dvaintrideset dni v nezavesti. Mati Irena se spominja: »Pred to nesrečo je bil Matic fant, kot bi ga bUo treba iskati. Znal je pisati, računati, bra- ti..., vse je znal tako, kot da bi bil že osnovno- šolec. V prometni nesreči je bil poškodovan kot kolesar. S kraja nesreče so ga odpeljali na Oddelek za otroško kirurgijo celjske bolnišni- ce. Na mojo željo oziroma prisilo pa so ga odpeljali na pediatrični oddelek UKC v Ljub- ljani. Tam je ostal do odhoda domov. Z Maticevo nezgodo se je pričelo golo trplje- nje. Ure in ure čakanja z večnim vprašanjem: ali bo sin preživel? Ob tem pa so bolele še moževe solze in vprašujoče oči drugega sina... Teh težkih trenutkov ni mogoče opisati. Včasih se mi je zazdelo, da mi zmanjkuje moči, ki sem jih še kako potrebovala... V času, ko je bil Matic v nezavesti, sem se vsak dan vozila k njemu. Nezavestnega otroka sem vsak dan bodrila, se z njim pogovarjala in ga kasneje tudi nosila v bližnjo okolico, mu pripovedovala o vsem, kar se je dogajalo okoh naju... Ko se je začel prebujati iz nezavesti, je bila prva nagrada in olajšanje to, da me je spoznal. Vendar pa ni govoril. Lulal in kakal je v ple- ničke in dejansko se je zbudil kot dojenček. Takrat so me poklicali v bolnišnico in me po- stavili pred dejstvo: >Otroku zdravniška po- moč ni več potrebna.< >Kaj sedaj?< sem se vprašala. Zdravniki so dejali, da mora otrok v zavod. Nisem dovolila, da bi ga odpeljaU; v bolnišnici sem prosila za dovoljenje, da lahko vzamem otroka domov in zdravljenje nadaljujem v zdravihšču. Ustregh so moji želji in bila sva napotena v Zdravilišče Dobrna. Upala sem, da bo, če se bom z njim ukvarjala, telovadila, ga učila govoriti, jesti in piti, otrok normalno zaživel. Bilo je ravno ta- ko, kot če učiš dojenčka, da zraste v zdravega fanta...« Zdravljenje »Na Dobrni smo se skupaj z zdravnikom in fizioterapevtko trudili, da bi fant čim prej nor- malno zaživel, da bi shodil, spregovoril... V zdravilišču sva bila več mesecev. V tistem času sem spoznala ogromno bolnikov, prek neke pacientke pa sem prišla v stik tudi z ne- vrokirurgom dr. Lipovškom iz mariborske bol- nišnice in pa prof. Stajnkovo, ki se je že ukvar- jala z bolniki s poškodbami možganov. Ona mi je pokazala, kako se nauči otroka ponovne koncentracije. Sama sem se že od mladosti rada ukvarjala z medicino, zato smo takoj, ko sva prišla v Do- brno, skupaj z dr. Barovičem, ki je sina sprejel. Neprimerna hitrost voznikov v naselju lahko kaj bitro skali otroško razigranost. in s fizioterpevtko Anico Vogrinovo pričeli z njim telovaditi, se ukvarjati, ga vračati v živ- ljenje. Ko sem ga prinesla v Dobrno, je bil Matic namreč hrom, ni govoril, ni znal jesti. Bil je dobesedno brez moči. Prvi koraki so se pokazaU že po enomeseč- nem trudu in stalni terapiji. Matic je že posku- šal stopiti na noge. To mu je uspelo in tudi zdravnik v Kliničnem centru je bil nad njego- vim zdravjem zelo navdušen. Ni računal na takšen uspeh. Ni mogel verjeti, da otrok dejan- sko stoji. Čas, ko je bil Matic v nezavesti, je bil nepo- pisno dolg. Takrat sem se z njim veliko pogo- varjala, saj sem vedela, da me otrok sliši in da si bo tisto, kar mu bom govorila, zapomnil. In res je bilo tako. Nekoč mi je namreč povedal, da je takrat, ko sem šla od njega, jokal. Čeprav je spal.« Prihodnost Matic je danes star petnajst let. Z dobrim uspehom je končal osnovno šolo v Šempetru, sedaj pa obiskuje prvi letnik Srednje trgovske j šole v Celju - smer trgovec. Posledice poškodbe se pri njem še vedno poznajo, vendar so mnogo manjše, kot bi bile, i če se mati ne bi z njim toliko ukvarjala. »Matic ne bo nikoli neodvisen. Podobne po- i škodbe možganov pustijo namreč takšne po- sledice, da je nemogoče, da bi bil kdaj popol- noma samostojen. Vendar pa ga poskušam usmerjati tako, da je samostojen najbolj, koli- kor je to sploh mogoče,« pravi Irena. »Z njim se še vedno ogromno ukvarjam. Otrok mora najmanj trikrat tedensko plavati, vsak dan eno uro usmerjeno telovaditi, zdrav- nik iz UKC v Ljubljani pa ga dvakrat letno napoti na zdravljenje v Zdravilišče Dobrna. Tja predvsem zato, ker ga zdravniki in fiziote- rapevti že poznajo,« je povedala Irena Kotnik, mati otroka, ki se mu je življenje zaradi tre- nutka nepazljivosti popolnoma spremenilo. Njena zgodba ni osamljena. Dosti jih je - ta- ko otrok in staršev, ki so nenadoma vrženi v podobno situacijo. Vsakomur se lahko zgodi. NINA M. SEDLAR Lepotice v Bell Celjski shkar Jure Cekuta je bil član strokovne žirije, ki je izbirala letošnjo lepotico Slove- nije pred dobrim mesecem na Bledu. Takrat je bil nad dekleti tako navdušen, da se je odločil in jih povabil v svojo Belo gale- rijo, kjer je vsaki izročil po eno svoje grafično delo. Sprejem slo- venskih lepotic za leto 92 pa se je spremenil v prijeten dogodek, ki je imel tudi haman prizvok. Zdravko Geržina, direktor agencije Geržina Videoton, ki je bil soorganizator letošnjega iz- bora: »V propozicijah je, da je treba denar od vstopnine pokloniti eni izmed humanitarnih organizacij za njeno dejavnost. Odločili smo se, da 65 tisoč tolarjev od vstop- nine na Bledu podarimo Občin- skemu odboru RK Celje. Naš do- brotnik Jure Cekuta pa je poda- ril še dve svoji deli, ki jih bo naša lepotica Nataša Abram od- nesla v Južnoafriško republiko, kjer jih bo podarila organizator- ju, ta pa jih bo z ostalimi i zlicitiral, denar pa bodo i nili v dobrodelne namene, nostno darilo mora prinest ka udeleženka finalnegi bora.« Nataša Abram je izročil rilo predsednici Občinske^ bora RK Celje Majdi Brem »Denar bomo porabili za ri, ki jih darovalci sicer ne jejo, mi pa jih nujno potn mo. Največ bo šlo za vozil imamo veliko transporta.« V Belo galerijo so prišle i vse slovenske lepotice, pa nizatorji in številni novinai so imeli priložnost videti Majda Brenčič (desno) prejema iz rok Nataše Abram darilo za celjski Rdeči križ. Št. 45 - 12. november 1992 16.17 ^kateri so I staro udri na Kozjanskem: staro za novo Ifijski razvoj na Koz- postavil stare domače fi pa kljub temu še so redkost, svoje- yo, ki ga po šmarski ■sem v Spominskem radi predstavijo na |,rireditvah. Med sta- gašli moža, ki se uk- kuho, predico, lončar- tarja... Jože Javeršek iz Zgornjih Trebč se še vedno ukvarja z žganjekuho, po starem seveda. Tako kot so se njegovi predniki, ki so kuhali žga- nje iz vinskih tropin, sliv, pa iz vin- ske rože, jabolk in hrušk. To so po- čeli ob zimskih večerih, ko je bilo manj kmečkega dela, ter so priprav- ljali tudi po sedemsto litrov žganja. Saj veste, slive morajo v treh tediiih odvreti, da se sprosti alkohol, po- tem kuhajo žganje. Pri Javerškovih dandanašnji pobirajo le še slive, vinskih torpin pa ne kuhajo več. »Le družinko, ki je zdravilna in zato zelo iskana še kuhamo,« pravi Ja- veršek. Ob zimskih večerih se je v Gra- dišču pri Podsredi oglašal tudi ko- lovrat Matilde Kodrin. Ko je imela 12 let, je začela iz kosmičev volne presti nitko, iz teh pa so tkali platno za rjuhe in srajce. »Spletla sem veli- ko puloverjev in nogavic. Tudi po drugi svetovni vojni, ko je bilo veli- ko pomanjkanje, smo še imeli do- mače rjuhe,« se spominja Kodrino- va. Njena babica, ki jo je pritegnila h kolovratu, je še uporabljala veliko lanu. Lanene izdelke so takrat pro- dajali tudi po drugih krajih Kozjan- skega. Kodrinova gospodinja je v podsreški okolici najbrž zadnja, ki obvladuje kolovrat, seveda če se ne bo zato navdušila tudi kakšna mlajša krajanka. Lončar Franc Čretnik, iz srednje- veškega trga Lemberg pri Mestinju, pa ima največ dela poleti. Ljudje še vedno želijo kmečke peči in lončeno posodo. Lončarstvo je med najsta- rejšimi obrtmi nasploh, pri Čretni- kovih pa sta bila lončarja že Čretni- kova oče in ded. Ob delu pogosto obuja mladostne spomine na uk pri šentjurskem mojstru Šanteju. Da- nes je v šmarski občini zadnji, ki še zna ustvarjati lonce, sklede, kipelne vehe, latvice in poUče. Njegov sin se je rajši odločil za volan ter je avto- prevoznik. V kovaštvu vztraja Ferdinand Švajger iz Podsrede, v službi in tudi doma. Redno je zaposlen v kova- škem oddelku rudnika v bližnjem Senovem, doma pa pomaga na kme- tiji svojega 80 letnega očeta. V pro- stem času se pri njem radi oglasijo ljudje, za katere naredi okovje za vrata, kljuke in »klamfe.« To je zna- nje, ki ga je pridobil za začetek pri mojstru Pečniku, v Polju ob Sotli. Zelo staro je tudi pletarstvo. V Zgornji Negonji pri Rogaški Sla- tini je Jože Rak pred dvanajstimi leti spoznal, da je to zanimivo tudi za sodobni čas. »Ni stvari, ki je ne bi napravil. Najbolj sem srečen, da imam čimveč dela, da se plete in človek ni na času,« pripoveduje v svojem značilnem živahnem, ne- koliko hudomušnem tonu. Tako na- stajajo košare, pladnji, košarice za kruh, koši in koški za otroke, stoja- la za novodobne pridobitve kot sta radio in televizija ter za začimbe, pa še zibelke so vmes. Material nabira s pomočjo domačih in sosedov, nato vse skuha, obeli, pripravi... Rak pa ni edini, saj imajo na Šmarskem še pletarja Antona Gerzino v Gorja- nah pri Podsredi, ki zna opletati plucarje, steklenice. Na Kozjanskem nadaljujejo bo- gato tradicijo, na sodobnih osno- vah, tudi steklarji in čebelarji. Ne- koč so bile znane glažute v Loki pri Žusmu, Olimju, na Vetmiku in v Kozjem. Danes je med mojstri ste- kla brusilec Drago Ulčnik, ki dela v steklarni v Kozjem, njegove spret- ne roke pa ustvarjajo tudi lepe vaze in svečnike. S čebelarstvom pa si pomagata družini Robek iz Creš- njevca pri Bistrici ob Sotli in Šmal- čičevi iz Podsrede (ti imajo kar 140 panjev). Družini pripravljata meša- ni, akacijev, cvetlični in kostanjev med, propolis, cvetni prah in vosek. Toliko in še več obrti je ostalo na turističnem Kozjanskem. Tudi tu je bolj ali manj pozabljena priložnost za nova delovna mesta, za dodatni zaslužek in turistično promocijo Slovenije. Te poslej ni več mogoče predstavljati s čapljami in dalma- tinskimi osli. Stokanje, da ni pravih slovenskih spominkov, pa zanika prav prezrto bogastvo turistične šmarske občine. BRANE JERANKO iriii iške 92 Eleno Šuran iz fesu pa je slovenska le- Nataša Abram, pove- ek, 13. novembra, odpo- [x)ndon. Po izboru se za kaj dosti spremenilo, a je več kot prej. Pravih |e ni, jih pa pričakujem, vam, tečem in plešem, ni sem porabila za zbi- [eme in nekaj je bo tudi od Metke. Na svetov- ni pa pričakujem lepo TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Takole so se poveselili folkloristi iz Rečice pri Laškem ob Martinovem prazniku. martinovo je jesensifi pust Letos jo je Martin zagodel, kajti god ima na sredo, tako da se zlasti gostinci niso mogli odločiti, kdaj pripraviti Martinovanje. Po nepi- sanem pravilu je Martinova sobo- ta tista, ki je bližja godu, letos pa sta bili enako blizu kar dve. Praz- novanje ob spremembi mošta v vi- no se je tako raztegnilo na več kot teden dni. Na Celjskem so se tega lepega običaja posebej zavzeto lotili v Šmartnem ob Paki ter v Rečici pri Laškem, kjer niso ostali pri navadni veselici, ampak so pri- pravili nekaj več. Turistično društvo v Šmartnem ob Paki je že tretjič zapored pri- pravilo tridnevni Martinov praz- nik s posvetovanjem o kletarjenju, prikazom starih ljudskih opravil, promocijo nove kasete Zlatka Do- briča in Martinovo veselico, kjer so izbirali tudi Martinovo kra- ljico. V Rečici pri Laškem pa se je folklorna skupina Lipa pod vod- stvom Erike Krašek lotila pravega odrskega prikaza Martinovih vra- golij od plesov do zdravičk in ša- ljivih iger. To so pripravili za go- ste v Zdravilišču Laško, ki so jim dobro pripravljen program poka- Po Martinu, ki je bil rojen 316. leta v Sabarih na Madžarskem, se na Slovenskem imenuje kar 99 župnijskih cerkva in 48 podruž- nic. V neposredni bližni Celja imajo Martinovo cerkev v La- škem. zali v sredo, na Martinovo, in gaj ponovili v petek, 13. novembra.] Program je pripravila znana zbi-i rateljica ljudskih običajev Erika j Krašek: »V našem kraju kaj posebnega ob Martinu ni, saj tu naokoli tudi ni vinogradov. So pa na nasprotni j strani Rečice, kamor so ljudje) pred Martinom hodili varovat pi-1 jačo, da je ne bi kdo odnesel. Se- veda so tako zbrani na straži tudi peli in pili. Dolgo tudi ni bila zna- na Martinova gos, ker jih tod pač ni. Večino programa sem tako na- polnila z običaji, ki so značilni za Svetino, od koder sem tudi doma.« Folklorna skupina Lipa je tudi pripravila posebno pesmarico zdravičk, ki so jo dobili gostje na mizo in so tako ob pevcih zapeli. Tako pripravljen program je po- menil tudi slovesnejše praznova- nje Martina, ki se, žal, še premno- gokrat brez potrebe sprevrže sa- mo v pitje. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Brez mošta oz. novega vina ni šlo na prikazu starih obrti in običajev v Šmartnem ob Paki. Prikaz »prešanja« jabolčnika v Šmartnem. Št. 45 - 12. november 1992 ud Nadaljevanje s 15. strani di sam ni spoštovan.« In še to: nimam svojih obrtnikov. Vsi smo naši obrtniki, podjetniki. Celjani, zato nimam strahu, da bi bil naš celjski sejem speljan v Ki-anj. Lahko pa mu škodu- jemo, kar bi težko popravili. Slovenija ima preko 36 tisoč obrtnikov, skoraj toliko malih podjetnikov-, ki tudi mislijo ra- zlično in jih kot gostitelji Ce- ljani moramo upoštevati. Glede finančnih tokov orga- nizacije celjskega obrtnega sejma in njegovega dobička pa misUm. da bo najlažje odgovo- rilo podjetje Celjski sejmi, saj je v naših občinskih rokah in nam ne more prikiivati. kam vlaga Ln kako trosi sejemski denar. LEOPOLD DRAME. predsednik Obrtne zbornice Celje Zakaj zna Celje izgubiti sejem? Vil. Spoštovani gospod Le- skošekI V svojem pisanju z naslo- vom Zakaj zna Celje izgubiti sejem? III. v Novem tedniku z dne 5. novembra 1992. v ka- terem razgrinjate svoj pogled na zgodovino in tudi seda- njost, nas kar nekajkrat ome- njate. Ker gre za trditve, ki ne ustrezajo resnici, vam moramo odgovoriti. Začnimo z zgodovino. Res je. da smo letos praznovah 25. obletnico obrtnega sejma v Celju in res je tudi. da je bil ta sejem vse do dograditve dvorane Golovec na improvi- ziranih lokacijah. Ni pa res. da bi sejem postal zanimiv po za- slugi poslovne skupnosti, ki jo omenjate. Nasprotno. ker obrtniki pri pripravi sejma ta- krat niso aktivno sodelovaU. je izgubil obrtniški značaj in kot širokopotrošniška prireditev zašel na slepi tir! Ne. gospod Leskošek. četudi se še tako trudite zmanjšati zasluge obrtniške organizacije, so bUa dejstva drugačna: prav obrtni- ška organizacija, tedaj še Zve- za obrtnih združenj Slovenije, ki je obrtnikom zagotovila brezplačno razstavljanje na sejmu, zraven pa pripravila še vse (zelo odmevne in za obrt nadvse koristne) spremljajoče prireditve, ter osebno angaži- ranje nekaterih njenih prosto- voljnih funkcionarjev, ki so svoje kolege - obrtnike prepri- čevah. da je razstavijanje nuj- nost, sta omogočila, da je se- jem postal zares obrtniški in da se je zato lahko razvijal. To - in ne morda računanje na za- služek - je obrtniško organiza- cijo vodilo pri organiziranju sejma. Ce bi gledah samo skozi denar, gospod Leskošek. po- tem Zveza obrtnih združenj Slovenije oziroma današnja Obrtna zbornica Slovenije za- gotovo ne bi prav vsega denar- ja, ustvarjenega s sejmom (in ponavadi iz sejemske hiše tudi težko pridobljenega), do zad- njega dinarja vračala nazaj v Celje oziroma v razvoj obrt- nega sejma I Ker je torej pri snovanju in pripravljanju obrtnih sejmov sodelovalo vse slovensko obrt- ništvo - in ne le celjsko - seveda ni mogoče trditi, da je obrtni sejem izključna last Celja! V interesu obrtništva vse Slo- venije pa je. da sejem ostane v Celju in da se razvija tako. kot se je dosedaj. Upoštevajoč vsa ta nesporna dejstva najbrž ni človeka, ki se ne bi strinjal, da si Obrtna zbornica Slovenije kot stanov- ska in strokovna organizacija vseh obrtnikov v Sloveniji za- služi sodelovati v Upravnem odboru Celjskih sejmov. Naj- brž pa boste tudi razumeli, da si pač ne moremo dovoUti. da bi nam sejem nekdo speljal iz rok - še posebej, če to žeh stori- ti nekdo, ki doslej za sejem še ni storil prav ničesar, poleg te- ga pa se tudi javno razglaša za našega nasprotnika! In še nekaj, gospod Lesko- šek! Vašo trditev, da je Obrtna zbornica Slovenije veUk za- veznik prejšnjega režima, vam bomo namerno spregledali, saj nas takšno etiketiranje s strani preveč zagretih sovražnikov preteklosti niti ne zbode več. Pač pa moramo komentirati hvaljenje uspehov vaše stran- ke in bivšega ministra za malo gospodarstvo, češ, da sta edino onadva obrtnikom odpravila prometne davke. Najbrž ne ve- ste, kaj vse je obrtniška orga- nizacija naredila, da bi jih od- pravila. Ker so bili v prejšnji državi pač v pristojnosti fede- racije, je ustanovila celo fede- ralno združenje obrtnikov, kar je bilo seveda svojevrsten ana- hronizem! Vendar, enostavno se ni dalo, gospod Leskošek, pa čeprav je vsa slovenska po- Utika podpirala rešitev, ki jo je predlagala obrtniška organi- zacija! Odprava prometnih davkov po osamosvojitvi zato v tej luči ni bila kdove kako zahtevno dejanje. Uspelo bi vsakomur - pa še kaj drugega zraven! S tem mishmo na naše v posebni brošuri izdane zah- teve viadi in skupščini, ki jih je prejšnja vlada podpirala le verbahio, rešila - in to več kot 90 odstotkov — pa jih je šele. zdajšnja! Je zato sploh kaj čudnega, da smo z zdajšnjo vlado v dobiih odnosih' MIHA GRAH Piedsednik Obrtne zbornice Slovenije Odgovor na »odgovor« celjskega župana Gospod Anton Roječ »zelo pedantno« odgovarja na moje poslansko vprašanje glede šir- še povezanosti Celja z oko- ljem. Navidezno zelo korekt- no! Pa je to dovolj? Na sejo IS. ki jo g. župan citira, mu ni bilo vredno niti priti. Njegovo po- jasnilo na skupščini, ki jo citi- ra, tudi ni bilo prepričljivo, ne samo meni. ampak očitno tudi večini poslancev... Vse skupaj je izzvenelo rahitično, brez po- trebnega osebnega zavzema- nja g. župana. Hvah prizadevanja Žalca- nov. ki so hvale vredna. Ven- dar to mene kot Celjana ne za- nima tako dolgo, dokler ni vi- den naš delež oz. naš celjski prispevek! V tem je poanta po- slanskega vprašanja, g.župan! In predvsem - kje je vaš ustvar- jalni delež? Tega ni v vašem odgovoru, ker ga niti ne more biti. ker ga enostavno ni! Gospod Bemrath je ugleden politik in ugleden župan, po- memben v Nemčiji in Evropi. Razen, da v odgovoru, g. Roječ, ugotavijate, da ga imate pravi- co povabiti, ne poveste nič drugega. Niti o namenu obiska ne! Kakšni so rezultati? Samo besedičiti pa nič več, je prema- lo. Gospod Bemrath bi Celju nedvomno bil koristejši, če bi (Vi) to znah in hoteli, kajne? Delo komisije za mednarod- ne odnose »se ocenjuje kot uspešno«. Je to Vaša ocena, g. župan? Zato, ker letos še ni bUa enkrat sklepčna, kljub Vašemu predsednikovanju? Vseeno hvala za Vaš trud pri odgovorih! SILVESTER DREVENŠEK, Celje PREJELI Prazne vladine obljube V demokratično urejenih družbah je navada, da stranke pred volitvami napovejo, kate- re cilje bodo skušale doseči Tako so npr. stranke DEMOS na Slovenskem pred volitvami 1990 napovedale, da bodo iz- vedle osamosvojitev in vse kar k temu sodi (lasten denar, mednarodno priznanje, vstop v OZN itd), popravo kiivic. ki jih je zakiivila komunistična oblast, če bo to mogoče in pri- vatizacijo. Napovedah smo tu- di, da bo najmanj še dve leti gospodarstvo nazadovalo in da se bo v skladu s tem slabšal tudi standard. Vse naše napo- vedi so se uresničile, le priva- tizacijo nam je preprečila te- danja opozicija, ki v zboiii zdiTiženega dela Zakona o pri- vatizaciji ni hotela obravnava- ti. Opozicija okrepljena z levi- čarji nekdanjega DEMOSA je nato s konstmktivno nezaup- nico zamenjala vlado. Mada dr. Drnovška je oblju- bila, da bo odprav ila slabosti, ki so jih očitali Peterletovi vla- di. Obljubili so trdno večino v skupščini in s tem uspešno delo skupščine, izboljšanje od- nosov z državami nekdanje Jugoslavije in uspešnejšo go- spodarsko politiko. Mnogi smo menili, da bo težko izpolnila svoje obljube zaradi razmer kakršne smo podedovali za nekdanjo SFRJ. Edino kar smo pričakovali je bUo, da bo- do sredstva javnega obvešča- nja do nove vlade bolj prizane- sljiva in da bodo Svobodni sindikati prenehaU z organi- zacijo stavk. Od ciljev, ki si jih je vlada zastavila, se z vsakim dnem bolj oddaljujemo. Delo skupš- čine je skoraj paralizirano. Vladna večina sploh ne deluje. Skupščina je skoraj vedno nesklepčna. Mediji sedaj za ta neuspeh vlade krivijo opozici- jo in skupščino. Prej pa je zato bila kriva vlada. Odnosi z dr- žavami nekdanje Jugoslavije so se dramatično poslabšali. Hrvaška je uvedla carine za slovensko blago, predpisala je velike davke na slovenske vi- kende in nazadnje je prekUca- la trgovinski sporazum, ki ga je sklenila prejšnja vlada. Od- nosi so zelo napeti in nič ne kaže, da bi jih bila ta vlada sposobna izboljšati. Z ostalimi državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije so odnosi praktič- no prekinjeni zaradi vojne v BIH m resolucij OZN. Na področju gospodarstva je vlada obetala veliko spre- memb. Toda ta njena sestava ni dajala upanja na uspeh. Za gospodarsko področje so v vla- di izbrani ljudje, ki se skhcu- jejo na svoje uspehe v času SFRJ. Vlada je vodila zelo čudno monetarno poUtiko. To- lar je menda edina valuta na svetu, ki je povečala svojo vrednost v odnosu do nemške marke To je podražilo izvoz. Hitro padanje inflacije se je upočasnilo zaradi hitrega po- večanja plač v javnem sektor- ju. Inflacijo zadržuje vlada predvsem z zarmzovanjem cen. To je že stara jugoslovan- ska praksa. Spet si sposojamo od prihodnosti. Pioizvodnja še naprej pada. Ponovno je priče- la naraščati brezposelnost. Po- kiitost izvoza z uvozom se slabša. Izgube podjetij še kar naraščajo, \1ada ne uspe najti obljubljenih rešitev. Slovenija izgublja naklonjenost v drža- vah, ki so nam bile ob osamo- svajanju najbolj naklonjene. Ugotovimo lahko, da je nekda- nja opozicija v svojih napove- dih spet zgiešila, podobno kot takrat, ko je napovedala re- vanšizem DEMOSA, ko se je zavzemala za demilitarizacijo Slovenije, ko je zagovarjala velikodušno imigracijsko poli- tiko itd. Razlika med obljub- ljenimi in doseženimi cilji je očitna. Predsednik 10 SDZ-NDS MILAN DOBNIK Težave s celjsko pošto v dneh, ko v Slovenskih že- lezarnah in v Železarni Štore pričakujemo, da bo slovenski parlament obravnaval zakone, ki bodo omogočili sanacijo slovenskega železarstva, se je celjska pošta odločila Železar- ni Štore odklopiti telefonsko centralo in fax linije. Kljub temu, da smo iz Žele- zarne Štore PTT poskušali po- jasniti položaj in se dogovoriti glede načina poravnave ob- veznosti, ki obstajajo do pošte v višini 805.641,00 SIT, po- štarji 9. in 10. novembra vztra- jajo pri svoji odločitvi. To po- meni, da Železarna Štore niti ne more organizirati in urediti možnih kompenzacijskih po- slov in tudi ne zapiranje dolga do PTT. Praktično to pomeni prekinitev plačilnega prometa družb Železarne Štore. Kljub poznanemu dejstvu poštarji togo vztrajajo. 9. novembra 1992 je Žele- zarna Štore morala najnujnej- še stvari urejati preko faxa pri Interevropi Celje, ki je to mož- nost prijazno omogočila. Kako naj železarji pričaku- jemo v parlamentu pozitivne odločitve, če že v Celju, od ta- ko pomembne institucije, kot je PTT, ni ustrezne podpore oziroma najmanjše pripravlje- nosti, da bi tudi oni sodelovali in pomagali v iskanju možmv sti medsebojnih poravnav ob« veznosti. V kako različnem po, ložaju so lahko podjetja v lasti države! BORIS MAROLT, dipl. ing glavni direktoj PRITOŽNA KNJIGA . Ne upoštevajo dogovora Najvišje instance rimokato- liške cerkve v republiki Slove- niji so po časopisih zagotavlja- le, da se cerkev ne bo mešala v strankarske zdrahe in v predvolilni vrvež. Na Polzeli ni tako. Prvega novembra po prvi maši je v cerkvi ob 7.42 Peter Pun- gartnik objavil, da pride v po- nedeljek okrog poldneva Lojze Peterle obiskat najstarejšo ob- čanko na Polzeli in da bo ob 15.30 odpeljal avtobus v Žalec, kjer bo shod krščanskih demo- kratov in kjer bo govoril tudi Lojze Peterle. Navzoče je poz- val, naj pričakajo Peterleta in naj v čim večjem številu pride- jo v Žalec. Ne zdi se mi prav, da prav krščansko demokratska stran- ka na Polzeli krši dogovor, ko so jo pa polna usta sprave, sre- če, edinosti in načelnosti. Taki stranki res ne moremo za- upati. MARJANA ŠTABEJ, Polzela Kaj pa Mister Slovenije? Pišem vam v imenu večih bralk vašega Novega tednika. Z zanimanjem smo spremljale izbor za Miss Slovenije, še prej pa izbor Miss Celja. Že dolgo pa čakamo, da bomo kdaj za- sledile izbor za Mistra Slove- nije aU vsaj Celja, toda zaman.| Vse smo zelo razočarane in" obupane, saj pridejo na svoji račun le moški z gledanjem mišic. Vsi pa pozabljajo, da bi tudi me ženske morda rade vi- dele najlepše moške iz Slove- nije. Upam, da bo našo pritožbo kdo upošteval, aU pa bo celo Novi tednik pobudnik za izbor Mistra. Z vsem pričakovanjem in neučakanostjo vaša bralka TATJANA MUŠNIK in prijateljice iz Celja INGRAD KONCERN d.o.o. Celje, Lava 7 Razpisuje JAVNO DRAŽBO, ki bo 20.11.1992 na sedežu podjetja na Lavi 7, v Celju, v sejni sobi v I. nadstropju. 1. Poslovnih prostorov v nadstropju poslovnega objekta Kardeljeva št. 2 v Žalcu, uporabne površine 106,8 m^. Od tega je 33,60 oddano v najem. Izklicna cena je 7.500.000 SIT. Licitacija se začne ob 11. uri. 2. Poslovnih prostorov v nadstropju posl. objekta Titov trg 1 v Šentjurju, koristne površine 127,20 m^. Izklicna cena je 7.772.703 SIT. Licitacija se prične ob 13. uri. Varščina za obe licitaciji je 10% izklicne cene in se plača pri blagajni podjetja. Ogled prostorov je možen v Žalcu dne 18. 11. 1992, v Šent- jurju 19. 11. 1992, od 11. do 13. ure. Št. 45-12. november 1992 19 mm • Jože J. je v torek, 3. no- vembra ponoči poklical na policijsko postajo in sporo- čil, da ga je ob osmih zve- čer v gostilni Lavrič brez razloga napadel gospod P. Gospod P. bo zadevo brez razloga razložil sodniku za prekrške. • Mihelca je v sredo pono- či prijavila, da se v bloku na Tkalski ulici nahaja pi- janec, ki strastno pritiska na zvonce in kriči po hod- niku. Ko so policisti prišli na kraj nočnega nemira, je pijano strašilo že odkričalo v neznano. • V četrtek, 5. novembra zvečer, je Lojze R. iz Vojni- ka sporočil, da so ga na- padli sosedje in ga premla- tili. Možje postave so po- tem ugotovili, da je Loj za udaril Marjan K., Vojni- čan, ki bo svoj »direkt« za- govarjal pred sodnikom za prekrške. • Milica M. iz Celja ni imela sreče pri izbiri pod- najemnika. V četrtek pono- či je sporočila, da je njen sobivalec hudo neugoden, ko razgraja in se dere po stanovanju. Vinku P. so po- licisti povedali, da je krši- tev javnega reda in miru bolezen, ki jo zdravi sodnik za prekrške. • Stanka je minuli petek potožila, da jo njen koruz- nik stalno onegavi z brcami in klofutami. Takšnega razpoloženja je bil tudi te- ga dne, je reva povedala policistom. Ti se zdaj uk- varjajo z Ivanom K. in o njegovi »aktivnosti« zbi- rajo podatke. • Celjan Željko M. je v pe- tek sporočil, da ga je v bi- stroju Eks nekdo premlatil. Zadeva pa je bila takšna, da se je Željko spečal z igralnim aparatom v vro- či želji, da bi na mah obo- gatel. Ker pa mu aparat ljubezni ni vračal, je Zeljko vso jezo stresel nad Jane- zom R., ta pa mu je kontri- ral z udarcem. • Janko G. iz Vojnika je ves dan razmišljal, nazad- nje pa se je odločil. V sobo- to opolnoči je policistom povedal, da ga je pred vho- dom lokala Baron v Zado- brovi v zgodnji jutranji uri s pestjo po glavi mahnil Robert K., ki se bo v krat- kem pogovarjal s sodnikom za prekrške. • Janko J. pa res ne ve, kako je treba z nežnim spo- lom. Namesto, da bi mla- denko spravil v smeh, jo je spravil v solze. V nedeljo jo je posprejal s solzivcem, kar je dekletovega očeta tako razjezilo, da je Janka naznanil policistom. • V nedeljo je pokUcala tudi gospa Jelka. Povedala je, da jo njen soprog, s ka- terim se namerava raziti za večno, meče iz stanovanja. Možje postave so ugotovili, da ni šlo za ogroženja jav- nega reda in miru, mi pa dodajamo, da ženo poditi iz hiše zares ni lepo, četudi gre za bodočo bivšo. M. A. Ohdolženi oproščen krivde Priča na sojenju spremenila izpoved Senat Temeljnega sodišča Celje, enote v Šmarju, je obdolženega 26-letnega Vinka Vrhovška iz Pristave pri Mestinju oprostil krivde. Po obtožnici Temeljnega javnega tožilstva je bil Vinko Vrhovšek obdolžen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki se je končala s smrtjo oško- dovanca, dejanje pa naj bi obdolženec storil v stanju bistveno zmanjšane pri- števnosti. Do tragičnega dogodka je prišlo 9. de- cembra predlani v večernem času na ko- lovozni poti v vasi Roginska gorca na Šmarskem. Takrat se je obdolženi (zdaj že oproščeni) Vinko Vrhovšek oglasil pri družini Mačkovih, ker je iskal pomoč pri telitvi krave. Trojica je sedla v avtomobil. Za vola- nom je sedel Milan Maček, ob njem na desni Vinko Vrhovšek, na zadnjem sede- žu pa je bil Ivan Maček. Med vožnjo proti Vrhovškovemu domu je bil voznik prisi- ljen vozilo nenadoma ustaviti, saj je bila na cesti, v bližini Pevčeve kmetije, lesena pregrada, ki je onemogočala nadaljnjo vožnjo. Oviro je na cesto postavil oško- dovani (pokojni) Branko Pevec, da bi lahko fizično obračunal z bratoma Ma- ček, ki ju ni maral. Ko se je avto ustavil, je stopil predenj in sunkovito odprl vra- ta. Milan Maček je izstopil, takrat pa ga je Branko Pevec udaril s topim predme- tom po glavi, tako da je voznik obležal v nezavesti. Ko je iz vozila izstopil še brat Ivan Maček, je enako udaril tudi njega in ga hudo telesno poškodoval. Potem ko je Branko Pevec opravil z bratoma Maček, se je sklonil v notra- njost vozila in Vinka Vrhovška zgrabil za oblačila in ga vlekel preko voznikovega sedeža. Takrat pa je Vrhovšek, v strahu da ga Pevec pokonča, izza pasu potegnil nož in Pevca zabodel. Bil je namreč pre- pričan, da je imel Pevec trden namen, da ga pokonča, saj mu je že večkrat pred tem grozil, da ga bo ubil. Ko je po tem dejanju Vinko Vrhovšek izstopil iz avto- mobila, se je tam naenkrat nahajal tudi domačin Miran Špegel, ki je Vrhovška udaril s trdim predmetom po glavi, da se je za kratek čas onesvestil. Ko je prišel k sebi, je zbežal proti domu. V svojem zagovoru je obdolženi Vinko Vrhovšek ves čas zatrjeval, da ga je bilo pokojnega Pevca izredno strah in da se ga je zato vedno izogibal. Usodnega ve- čera pa je bil prepričan, da ga Pevec namerava ubiti, saj je pred tem grobo in pred njegovimi očmi obračunal z brato- ma Maček. Ubranil se ga je lahko le tako, da je izvlekel nož, ki ga je imel, prav zaradi strahu, vedno pri sebi. Sodišče je obdolženemu verjelo, da se je hotel le braniti. - Da se je sodni senat odločil za oprostil- no sodbo, na katero se ni nihče pritožil, je odločilno vplivalo pričevanje Mirana Spegla. To pričevanje se je namreč v času preiskave in vložitve obtožnice v nekate- rih pomembnih detajlih razlikovalo od tistega na sodni obravnavi. Takoimeno- vana »kronska priča« je torej z resnico pripomogla, da je Vinko Vrhovšek zdaj na svobodi in opran vsakršne krivde. MARJELA AGREŽ Umrla v bolnišnici Na prehodu za pešce na Šlandrovem trgu v Žalcu se je v torek, 3. novembra ob 16.4.5 uri zgodila nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana in je kasneje v bolnišnici poškodbam podlegla. Robert Blažič (21) s Pol- zele je vozil tovorni avto- kombi po Šlandrovem trgu v Žalcu iz smeri avtobusne postaje. Ko je pripeljal pred zaznamovani prehod za pešce, je z njegove desne strani prečkala vozišče (po prehodu) 81-letna Franči- ška Tomašič iz Žalca. Bla- žič je s sprednjim delom vozila zadel peško, ki je padla po vozišču in obleža- la s hudimi telesnimi po- škodbami. V petek, 6. no- vembra ob 21.45 je Tomaši- čeva v celjski bolnišnici umrla. mini KRIMICI Oropani Icombi v noči na ponedeljek 2. no- vembra, je v Slovenskih Ko- njicah izginil kombi, last Želj- ka M. iz Ljubljane. V vozilu je bila zložena različna računal- niška oprema in drugi pred- meti v skupni vrednosti okoli 1 milijon tolarjev. Še istega' dne pa je bil avto najden v bli- žini konjiškega odlagališča smeti, a je bil skoraj prazen. Neznanec je odnesel vse, kar je bilo kaj vrednega. Strel v vrata v Irju na Šmarskem je v sre- do, 4. novembra ob 20.40 uri počilo. Neznanec je iz neiden- tificiranega orožja izstrelil na- -boj v vhodna vrata vikend hi- še, last Andreja S. V tem času je bil v hiši lastnik in še tri osebe, a na srečo ni bil nihče poškodovan. Škode je za okoli 5 tisoč tolarjev, v zraku pa vprašanje, kdo je streljal in za- kaj je streljal. Kradel otrokom v noči na 5. november je neznanec vlomil v prostore otroškega vrtca Lučka v Šo- štanju. V notranjost je prišel skozi vrata, odnesel pa vide- orekorder in radiokasetofon. Vrtec je oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev, malčkom pa vzel veselje ob pesmicah in gibljivih shčicah. Isti storilec je isto noč vlo- mil tudi v usnjarsko delavnico, last Marije D. iz Šoštanja. V delavnico je prišel skozi bal- konska vrata, ukradel pa je dve ženski torbici, vredni oko- li 13 tisoč tolarjev. Poker iz gostilne v noči na 5. november je nekdo vlomil v gostišče Pri zlatem, križu v Dobrteši vasi, last Zlatka Š. iz Celja. Vlomi- lec in tat se je moral kar precej namučiti, preden je na varno spravil dva poker igralna av- tomata, vrediia okoli 300 tisoč tolarjev. Koliko sreče mu bo- sta prinesla, pa je veliko vpra- šanje. Zapleti pri menjavi v četrtek, 5. novembra po- poldne, je prišlo v restavraciji na železniški postaji do nelju- bega dogodka, ki je našel svoj epilog pri sodniku za pre- krške. Ismet B., državljan R Hrva- ške iz Zagreba, je v družbi svoje prijateljice, prav tako Zagrebčanke Elvire S., od Sel- ve S. iz Zagreba zahteval de- nar. Ker mu ga ta ni hotela dati, ji je začel zvijati roko in jo lasati. Na tak način jo je prisilil, da mu je izročila 4 ti- soč tolarjev, sam pa ji je dal v zameno ročno uro, ki jo je v istem trenutku zahteval na- zaj. Ker mu Selva ure ni hotela vrniti, je s fizičnim nasiljem nadaljeval in nato pobegnil iz lokala. Ob 18.20 uri so Ismeta B. celjski policisti prijeli in ga s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku celj- skega Temeljnega sodišča. Ta ga je po zaslišanju izpustil, moral pa je, skupaj s prijatelji- co Elviro S. k sodniku za pre- krške, ki ju je, na osnovi krši- tve zakona o tujcih, denarno kaznoval in izrekel varnostni ukrep izgona iz države Slove- 'nije za dobo dveh let. Še isti dan sta, v spremstvu polici- stov, prestopila slovensko-hr- vaško državno mejo. Okradel dvojčka Minulo soboto je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo — dvojček v Lokrovcu pri Celju, last Marije C. in Boža J. Iz obeh stanovanj je odnesel zlatnino in denar v skupni vrednosti okoli 550 tisoč to- larjev. Kraja iz kapelice Ob koncu minulega tedna je neznanec okradel kapelico v bližini stanovanjske hiše Ja- neza T. v Kokarjih. Odnesel je leseni kip Kristusa, velikosti 50 centimetrov in starega oko- li 60 let. Prodajalci marihuane Kriminalisti celjske UNZ so sestavili kazensko ovadbo zo- per 18-letnega D.Š.iz Velenja zaradi suma, da je storil kaz- nivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z ma- mili. D.Š. naj bi avgusta in septembra letos vsaj dvakrat prodal marihuano mladolet- nemu R.G. iz Velenja. Kazensko ovadbo so krimi- nalisti podali tudi zoper 20- letnega Klemena G. iz Šošta- nja in zoper Dušana T., prav tako Šoštanjčana, ki naj bi se v tem letu ukvarjala s proiz- vodnjo in prodajo marihuane. Skažena zabava Aleš A. (22) iz Celja je minu- lo nedeljo pripravil hišno za- bavo in nanjo povabil svoje vrstnike. Kaj hitro pa je ugo- tovil, da se je v družbi nahajal nekdo, Jci je žurko izkoristil za tatinski podvig. Iz kozarca, ki je bil postavljen v sobni vitri- ni, so namreč zmanjkali trije bankovci po 100 nemških mark. Odstranil vse »dokaze« Na srednji strojni šoli v Što- rah so se 2. novembra soočili h nenavadnim izginotjem. Zmanjkala sta šolski dnevnik in redovalnica, pomembna do- kumenta, ki nekaterim dija- kom nista prijazna. Negativen odnos do njiju je tega dne do- kazal 15-letni M.B., ki se je odločil za likvidacijo. Šolski dnevnik je zažgal, redovalnico pa vrgel v Savinjo. PROMETNE NfZGODE Avto v nasip Na regionalni cesti v kraju Črnolica pri Šentjurju se je 3. novembra ob 10.20 uri pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, materialna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Iz smeri Planine je proti Šentjurju vozil osebni avto 37- letni Igor Šprajcar iz Strahinj (Kranj). V Čmolici je v desnem ovinku začelo vozilo zanašati, nakar je zdrsnilo z vozišča in udarilo v nasip. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval so- potnik, 29-letni Tadej Gantar iz Kranja. Trčila v tovornjak Na magistralni cesti v nase- lju Zidani most se je v torek, 3. novembra popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe, na vozilih pa je škode za okoli 150 tisoč tolarjev. Jože Skoporc (40) iz Sevnice je vozil tovorni avtomobil iz smeri Rimskih Toplic proti Zi- danem mostu. V naselju Zida- ni most je z njegove desne strani, s stranske ceste pripe- ljala z osebnim avtomobilom 42-letna Sonja Mekše iz Zida- nega mosta. V trčenju je vozni- ca Mekšetova utrpela hude te- lesne poškodbe. Z mopedom v avto v četrtek, 5. novembra po- poldne, se je pripetila nezgoda na regionalni cesti v Zrečah. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša približno 150 tisoč tolarjev. Po Cesti na Roglo je iz smeri avtobusne postaje v Zrečah vozil kolo z motorjem 15-letni A. S. iz Brezovja nad Zrečami. V bližini gostilne Marica je tr- čil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran ob vozišču. Pri trče- nju je padel po vozišču in utr- pel hude poškodbe. Umrl po treh dneh Nezgoda, ki je terjala še eno človeško življenje, se jc pripe- tila v torek, 3. novembra ob 17.50 uri na magistralni cesti v Vojniku. Polonca Škoflek (18) iz Ver- pet je vozila osebni avto iz smeri Arclina proti Višnji vasi. Ko je pripeljala v središče Voj- nika, je z njene leve strani prečkal vozišče pešec Zdenko Stritih (65) iz Višnje vasi, ki je ob sebi potiskal kolo. Voznica je trčila v peščevo kolo, udarec pa je bil tako močan, da je pešca zbilo po vozišču, kjer je obležal s hudimi telesnimi po- škodbami. V petek, 6. novem- bra je ob 18.10 uri v celjski bolnišnici poškodbam pod- legel. Vozil brez luči Na lokalni cesti v Metlečah pri Šoštanju se je v petek, 6. novembra popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, gmotna škoda pa zna- ša okoli 40 tisoč tolarjev. Branko Valič (40) iz Šošta- nja je vozd osebni avto po lo- kalni cesti iz smeri Šoštanja proti Topolšici. V Metlečah je zavijal v levo na dovozno pot v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik motor- nega kolesa (z neprižganimi lučmi), 25-letni Miran Bešič iz Šoštanja. Vozili sta trčili, mo- torist pa je utrpel hude telesne poškodbe. Vozila ni obvladal Na lokalni cesti v Gračnici se je, v petek 6. novembra po- noči, pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo te- lesno poškodovana, škoda na vozilu pa znaša okoli 10 tisoč tolarjev. Matej Izlakar (21) iz Zida- nega mosta je vozil kolo z mo- torjem po lokalni cesti iz smeri Briš proti Gračnici. Med vož- njo po klancu navzdol je izgu- bil oblast nad vozilom, pri če- mer je zapeljal v desno in s ko- lenom udaril v betonsko škar- po ter nato padel po vozišču. Avto trčil v drog Na Cesti na Ostrožno v Ce- lju se je, v soboto 7. novembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta dva udeleženca utrpela hude telesne poškod- be, materialna škoda na vozilu in objeku pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Milan Konščanski (28) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Lopate proti Ostrož- nem. V desnem preglednem ovinku ga je zaneslo v desno na bankino, kjer je vozilo s sprednjim delom dvignilo v zrak, tako da je trčilo v be- tonski drog električne nape- ljave. V nezgodi sta se voznik in sopotnik Vojko Ogrizek (36) iz Celja hudo poškodovala. Št. 45 - 12. november 1992 20 Kratka zgodovina šestdesetiii iet Nadaljevanje in konec Birminghamski župan je za- gi'ozil. da bo aretiran vsak. ki bo preki-šil mestne segregacij- ske zakone. A črnci so pod vodstvom Shuttles\vortha sto- pili na avtobus in sedli skupaj z belimi potniki. Izgredov ni bilo. Dolgotrajen boj Martina Luthra Kinga za rasno enako- pravTiost se je začel leta 1955. RILadi duhovnik King je začel križarsko vojno za odpravo rasnega razlikovanja in zago- tovitev ustavnih pravic črn- cem povsod v državi. Z nena- silnimi protesti in govori mu je uspelo, da so odpravih diskri- minacijo črncev. Velik mož čr- ne rase! Toda kljub vsemu se ameriški črnci še vedno borijo z rasizmom. Louis Armstrong Satchmo. Louis je glavni glasbenik, glavni jazzist. I*rvotno gibalo, inovator. Posnemali so ga prav vsi. Amerika, dežela tisočerih možnosti, je začela malikovati človeka. čigar življenjska zgodba je tipično ameriška. Nezakonski sin Jane Allev, črn in bister mladenič, se je iz nek- valificiranega delavca spre- menil v prvega trobentača sve- ta. Nihče ne more dvomiti o tem. da je Amrstrong oče modernega jazza. Iz njega so izhajali vsi. On je edini, ki ima vse potrebne sestavine. King Oliver in vsi drugi so imeh vsak svoje posebnosti in bih so na svoj način veliki, toda Lou- is - ta je imel prav vse. MisUm, da je Louis največji jazzovski glasbenik, kar jih je kdaj živelo. V sebi združuje darove, ki ustvarjajo dobrega glasbenika. Ima ravnotežje. Predvsem to. Zvok. Občutek za harmonijo. Vzburjenje. Tehnično veščino. Izvirnost. Vsak glasbenik, pa naj bo še tako dober, ima navadno kaj neuravnovešenega. Toda pri Armstrongu je vse do kraja uravnovešeno. Nobenih šibkih mest ni najti. Seveda pa govo- rim o splošnem pojmovanju iz njegovih dni. Danes je troben- ta popolnoma nekaj drugega. in ravno ta legendami tro- bentač je leta 1960 počastil Slovenijo oz. Ljubljano s svo- jim koncertom. Množice mla- dih so drle tja. Tako kot danes na Gunse. Tako se je istega leta na Bledu zgodil prvi jazz festival. Stonesi. Sinovi preprostih ljudi so pretresh AngUjo. Mick Jagger (vokal). Keith Richard (kitara). Brian Jones (kitara). BiU \Vv-man (el. bas) in Charhe Watts"(bobni). Prijetni BeatU so všeč staršem, rnladi pa so ponoreli za Stoni. ki vzbujajo strah. Z Marv- Quant. mini kri- li in rockerji izide leta 1964 njihov prvi album. Uspeh in tumeje se začnejo. April 66. Af termath — njihov prvi album s konceptom. 13.1.1967. Kompromis za šou Eda Sullivana v ZDA. Let spend the night together po- stane hit in himna mladih. Le- ta 1969 Mick Tavior nadome- sti živčno bolnega Briana Jo- nesa. Januarja 1971 Stoni za- pustijo AngUjo kot prvi davčni izgnanci ročka. Istega leta se poročita Mick in Bianca. Juni- ja 75 Ron Wood nadomesti Ta- viorja, vendar spremembe v ekipi ne vplivajo na uspeh. Februarja 1965 zaprejo Jag- gerja in Richarda. Mamila. Kazen je ostra. Richard 12 in Jagger 3 mesece zapora. Oba oprostijo. RoUingi imajo podobo - ma- lo zares, malo umetno nareje- no - divje nasilne bande. Izmi- šljotma (?). ki 1969. na Alta- mont ročk festivalu v Kalifor- niji postane resničnost. Redar- ji pred odrom ubijejo črnca. RolUngi pa preživijo in rolajo še danes. Brigitte Bardot je dosegla popiUamost, kakršno zvezde le težko dosežejo (če sploh jo) v svetu fUma. Poruši vse tabu- je s področja spolnosti in se tako vklaplja v emancipacijo žensk. Zaradi neuresničene ljubezni njen filmski Uk posto- poma sprejmejo tudi konzer- vativnejši gledalci. Pot do vrha je bila težka in dolga. Začela je kot maneken- ka in fotomodel. Za njen vzpon ima glavTio zaslugo njen (bivši) mož in režiser filma In bog je ustvaril žensko (1956) R. Vadim. Z vlogo mladega de- kleta. kat«"e. ££lvla9nost,._m spontanost osvajata vse moške v okobci. Brigitte odkriva svoj definitivni tip. Postala je naj- pomembnejša francoska, obe- nem pa ob MarUvTi Monroe in Elizabeth Tavior tudi svetov- na zvezda. Do sredine 60. let je najpogosteje fotografirana in intervjuvana igralka. Njen vi- dez, obnašanje in svetovni na- zor se prenašajo iz filmov v resnično življenje. Postala je mit. ki ga v tisku simbolizirajo z inicialkama BB. Še ena ameriška osebnost je dala pečat 60. letom. Več kot stokrat se je uvrstil na ameri- ško lestvico najbolje prodaja- nih malih plošč, posnel je več kot 50 regularnih albumov, 30 filmov... 16. avgusta 1977 smo ga izgubUi. Ehis the King. Kot majhen deček si je želel kolo, a je bUo predrago (55) $ Kita- ra je bUa cenejša. Le 12$ In fantiček se je pridno učU igra- nja. Ko je zrasel, ga je odkril manager Parker. Pod njego- vim vodstvom postane Elvis nacionalni fenomen. 28. janu- ar 1956. Zunaj dežuje, na TV ekranu pa je vroče... Elvis po- je... Njegov nastop vžge. »Sramota! Neokusno! Oble- čen striptiz!« so zapisali v N.Y. Tunesu m S.F. Chi-onic- le. Parker izrabi položaj: Elvi- sa popolnoma razproda. Na- enkrat se Elvis pojavi na 78 različnih izdelkih in z R.C.A. sklene pogodbo. Prislev (in Parker) obogatita. ' Potem: Kinematografi. V New Yorku 3000 oboževal- cev celo noč čaka v vrsti na premiero njegovega prvega fU- ma Love me tender (1956). Ko je Prislev odslužil voja- ški rok v Njemčiji, se je zresnil, pustu mamila za nekaj časa in se povzpel na svetovni glasbe- ni vrh. Toda materina smrt ga je pahnUa na tla. Nikoli je ni mogel preboleti, tako kot ni mogel preboleti ločitve od že- ne PriscUle (leta 1967). Uteho je začel spet iskati v mamUih in ženskah. In tako se je sesul. Umrl je 16. avgusta 1977. A vendar: saj sploh ni mrtev!!! Le zakaj se v naši ljubljeni dežeU še ni rodil človek, kot so bUi Elvis, BeatU, Stonesi in drugi, ki so spreobmiU svet. Ravno njim se moramo zahva- liti za današnjo modo, glasbo in še kaj. Fantje spet nosijo dolge lase, dekleta mini krUa in druga oblačUa v stUu šest- desetih. Da o friztirah ne govo- rimo! ... ...........MOJCA KAPUS PRIREDITVE V gostilni Triglav na Dobrni bo jutii. v petek 13. novem- bra večer narodnih pesmi, kjer bo poleg Dua Tiiglav, prepeval tudi moški kvartet Vigred iz Dobrne. V soboto, 14. novembra pa bo v prostorih hotela Dobrna gala Marti- nov ples, V Slovenskem ljudskem gledališču bo v sredo, 18. novem- bra ob 10.30 predpremiera gledališke igre J.B. Moliera Namišljeni bolnik, režiserke Katje Pegan. Predstava bo zaključena za Gimnazijo Celje. V Narodnem domu v Celju bo v četrtek, 19. novembra ob 19.30 koncert Revijskega tamburaškega orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Breznik. V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do nedelje ogledate | razstavo Ekologija, od ponedeljka, 16. novembra dalje pa| razstavo ob 140-letnici Mohorjeve družbe, ki jo je pripra- vila dr. Zmaga Kumer. V Likovnem salonu v Celju si lahko do 15.novembra; ogledate zlatarsko razstavo. V mali dvorani Narodnega doma v Celju bo v ponedeljek, 16. novembra ob 17. uri prireditev ob 140-letnici Mohor- jeve družbe in pogovor z avtorji tekočega letnika redne zbirke Mohorjeve družbe za leto 1992. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes ob 17. uri dobrodelni koncert za otroke na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. V knjižnici v Velenju si lahko do konca meseca ogledate razstavo Razglednice. Danes, v četrtek 12. novembra ob 19. uri pa bo tam Silvo Teršek predstavil igralko Mileno Zupančič. V Domu kulture v Velenju bo danes, v četrtek ob 11. in 16. uri za Pikin abonma gostovalo šentjakobsko gledaUšče iz Ljubljane z igrico Medvedek na obisku. V soboto pa bo ob 19.30 za gledališki abonma in izven Stalno slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo Hamlšta v pikantni omaki, delo Alda Nicolaja, v režiji Žarka Petana. V Savinovem salonu v Žalcu si lahko do ponedeljka ogle- date razstavo likovnih del akademskega sUkarja Janeza Kovačiča. V Muzeju novejše zgodovine v Celju so včeraj odprli raz- stavo Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Sloven- skem. Št. 45 - 12. november 1992 21 Jubilejna libojska revija ZO. tevija domačih ansamblov Uboje 92 bo to pot ilva dini " v Žalcu In LIbolah DPD Svoboda Liboje želi čimbolj praznično in slovesno pripraviti 20. revijo domačih ansamblov, ki bo tokrat traja- la dva dni. Revija se bo začela v soboto, 21. novembra v Žalcu, kjer bo- do tri prireditve. Ob 17. uri bo v Občinski matični knjižnici otvoritev priložnostne razsta- ve s prikazom dvajsetih let re- vije, z eksponati pa bodo sode- lovale tudi nekatere slovenske založbe za izdajo kaset. Ob 18. uri se bo v Kulturnem do- mu začel slavnostni koncert, katerega posebnost bo v tem, da bodo na njem nastopili an- sambli, ki bodo zastopali ra- dijske postaje, časopisne hiše, založbe in turistično agencijo. V programu se bodo predsta- vili Ptujski instrumentalni an- sambel (Radio Ptuj), Rogaški instrumentalni kvintet (Radio Šmarje), Podkrajski fantje (Radio Velenje), Franci Zeme (NT&RC), Miro Kline (Savinj- čan), Slovenija (ZKP RTV Slo- venija), Marela Internacional (Helidon), Vinko Cverle (Zlati zvoki) in Alfi Nipič in njegovi muzikanti (Korona). Po dalj- šem premoru se bodo predsta- vili tudi Veseli Libojčani, ki so z vodjo Herijem Kuzmo tudi začetniki Libojske revije. Koncert bodo začeli fanfaristi godbe na pihala iz Liboj. Po koncertu bo v hotelu Ža- lec ples »Mladi, kot smo no- coj«, kjer bo igral Alfi Nipič s svojimi muzikanti. V nedeljo, 22. novembra, bo- sta dva nastopa v Libojah ob 14. in 17.m-i, sodelovalo pa bo okoli 18 ansamblov, ki jih je k sodelovanju povabil organi- zator. Oba dneva bosta pravi praz- nik domače glasbe, saj se bodo jubileja udeležili nrmogi za- stopniki založb in novinarskih hiš, organizator pa pričakuje tudi lepo udeležbo nekdanjih glasbenikov s širšega celjskega območja, ki so na prireditev še posebej vabljeni. Revije ne bi bilo mogoče organizirati, če ne Predprodaja vstopnic za kon- certe v Žalcu in Libojah ter ples v hotelu je v industrijski prodajalni Keramika Liboje, Mladinski knjigi in hotelu Žalec. bi bilo številnih sponzorjev, na čelu z domačini Keramiko, Mirosanom in Krajevno skup- nostjo ter Savinjskim magazi- nom Žalec, katerega direktor Robert Čemažar je tudi pred- sednik častnega odbora. TONE VRABL Unis tmb de Luxe poroča Prenehalo je! Tisto deževje namreč, s katerim smo se utru- jali zadnje tedne. Drevje, ki se je v glavnem že otreslo suhega listja in plodov, si je končno oddahnilo in se pripravlja na zasluženi zimski počitek. V gozdovih je postalo svetlejše in sonce, ki smo ga lahko vide- li po dolgem času, je toplo po- mirjalo celo tiste ultra pesimi- stične mednamce, ko so celj- sko tržnico, namesto Savinje, tokrat preplavile banane. Tisti, ki so si lahko privošči- li 50 tolarski izdatek, so se lahko dobro oborožili s petimi ali celo šestimi vitaminskimi pištolami, zraslimi na dalj- njem jugu, na palmi, od koder so jih še zelene potrgali črnci in so zato verjetno tako poce- ni. Krilil sem v mislih po deže- lah južnega povratnika in sa- njaril o senci, ki mi leze v pod- plate, ko gre sonce v zenit. Medtem je Sanjsko zasul plaz šolskih obveznosti, in da bi jo malo razbremenila sva z Bučo na potep hodila skupaj, pri tem pa srečevala cel kup pasje mrgolazni, obsojene na doživ- ljenjsko sprehajanje po mest- nem parku. Tudi v Barfly sva zavila nekega sivega dne in opazil sem prijetno živahnost srednješolskega brenčanja, kar kaže, da je kot dnevni klub dobro zaživel. No, ker Buči ni bilo najbolj všeč, sem kavo spil zunaj in na plakatu prebral, da bodo s Partibrejkersi vštric nastopili še domači Baby zdravo in se ob tej priložnosti predstavili kot trio, ki bo sa- mostojno kontertiral 18. tega meseca v istem prostoru, se pravi en dan pred Javno trajo. V starem Kljubu za ta teden obljubljajo Leteča potepuha, medtem ko bodo v žalskem Boscoolu prekinili dejavnost zaradi drugih prireditev, kot je pisalo na vratih. Skozi ta vrata sem v petek vstopil na Metal fest, če se ne motim, saj sem le na kratko pokukal. Za rep sem ujel na- stop Koprčanov No limit, ki so očitno kar zažgali kakšnih sto ljudi, ki so prišli do takrat. Že pri naslednjih pa sem se stri- njal s predlogom, da ujamemo še zadnji vlak za Celje in od- skakljali smo proti majhnemu kolodvorčku nedaleč stran od Hmezadove dvorane, kjer v glavnem smrdi po LDS. Za- trokiralo pa mi je potem v Kljubu, kamor sem zašel na plesni večer po več kot pol leta in se zgrozil, saj je še vse isto. Ista muzika in obledelo vese- Ijačenje, sta pripomogla, da sem na hitro pogoltal tisti bambus in se še hitreje razoča- ran pobral. Hvala ti bože, da je naslednji dan zopet sijalo son- ce in da se je končal neki vi- kend seminar. Golo kosilo me je zelo zabavalo!? Franci Zeme iz Vojnika bo 24. novembra v Studiu 14 v Ljubljani posnel dve nagrajeni skladbi iz Ptuja za arhiv, decembra ali v za- četku januarja pa bo pos- nel TV oddajo. Pripravlja tudi tretjo kaseto, ki naj bi izšla do spomladi. Bojan in Andrej Zeme že nekaj mesecev igrata pri ansamblu Mibelič in ne- strpno pričakujeta prvo kaseto, ki bo izšla do konca novembra. Obljubila sta, da jo bosta prišla pokazat tudi na Radio Celje. Na reviji v Žalcu se bo- sta pojavila tudi nekdanja člana Avsenikovega an- sambla Albin Rudan in Lev Ponikvar, ki sta z drugimi glasbeniki pomagala Alfiju Nipiču pri nastanku najno- vejše kasete ob 30 letnici. Veni izmed skladb se Nipič spominja Franca Koširja. Kaseta bo v prodaji že v Žalcu. 33-letni Robert Smith je napo- vedal razpad skupine Cure (že spet!), takoj ko bodo končali svetovno turnejo, na kateri promovirajo zdaj že v večmili- jonski nakladi prodan album »Wish«. Linda McCartney je izdala knjigo fotografij »Sixties«, ki naj bi bila nekakšen pregled najpomembnejših dogajanj v popularni glasbi v šestdese- tih. Kritiki so knjigo ocenili s komentarjem: »Ne delajte bogate gospe še bogatejše«. Najnovejši album skupine Extreme, »3 sides to every sto- ries«, je večina britanskih kri- tikov ocenila z najnižjimi oce- nami. Prav nasprotno pa so kritiki ocenili vedno boljše in popularnejše Ned's Atomic Dustbin in njihov album »Are you Normal?« Gloria Estefan bo po sedmih zelo uspešnih albumih nasled- nji teden izdala svoj pr\i kom- pilacijski album »Greatest hits«, na katerem bodo tudi štiri nove skladbe. Barbra Streisand že več kot Ivajset let nastopa le v dobro- ielne namene, 18. novembra do po daljšem premoru spet lela na prireditvi, katere do- lodek bo šel v sklad za pomoč )oju proti AIDSu. Cene vstop- ile za ta koncert se gibljejo )koli 1000 I, večina od 6500 vstopnic pa je bila prodana že >rvi dan. Sinead 0'Connor napovedu- e svoj umik iz shou^-buisines- sa, posvetiti se namerava dru- žini in študiju opere. Medtem pa v Ameriki najbolj »goreči« Verniki na grmadah sežigajo njene plošče, saj je Sinead v popularni televizijski oddaji Saturday night special raztr- gala fotografijo papeža in izja- vila, da je za večino problemov na našem planetu kriv Vatikan in njemu podložne cerkvene ustanove. Kitarist skupine Guns & Roses, Slash, se je 10. okto- bra v Los Angelesu poročil. Iz- branka je Ronee Saran, sicer igralka in fotomodel. Red Hot Chili Peppers, Bea- stie Boys, Mike D in dva bivša člana Jane's Addiction, so s pomočjo petnajstih profesi- onalnih surferjev posneli vide- ofilm »Trip on this«. Film z že sicer zgovornim naslovom je izrazito protinacističen in an- tireklama vsem vrstam drog, predvajali pa ga bodo pred- vsem študentom ameriških vi- sokih šol. Vince Neil, včasih pevec pri Motley Crue je, kot že toliko- krat, spet poskrbel za svojevr- sten škandal. Na koncertu Brayana Adamsa se je lotil re- darjev, nato so se redarji lotili njega, vseh skupaj pa se bodo sedaj lotili še sodniki na sodiš- ču na Beverly Hillsu. Madonnin single »Erotica« se je že prvi teden prodaje povzpel kar na 13. mesto Bill- boardove lestvice, kar po letu 1970 ni uspelo še nikomur. Žena nekega umorjenega policista iz Texasa toži cali- fomijskega raperja Shakurja, sicer ustanovitelja znanih Di- gital Undergroimd, da je po- sredno kriv za smrt njenega moža. Morilca naj bi k dejanju navedlo poslušanje Shakurje- vega albiuna »2PA - Calypso now«. Novo izvoljeni predsednik ZDA, Bili Clinton, je na neka- terih fotografijah osupljivo podoben že umrlemu kralju rock'n'rolla Elvisu Presleyu. Clinton je tudi prvi rocker, ki je postal predsednik Amerike, Bush pa odhaja kot zadnji fan Binga Crosbya. Odlični Britanci My Bloody Valentine so od založbe Cre- ation records prešli pod okrilje Islanda, ki jim je za podpis po- godbe ponudil več in boljše pogoje kot EMI ali pa MCA. Ti dve založbi sta bendu ponujali več kot milijon dolarjev. Primal Scream, ORB in šte- vilni drugi bodo konec decem- bra priredili velik dobrodelni politično-glasbeni žur v pod- poro družinam rudarjev, ki bodo zaradi zapiranja rudni- kov ostali brez dohodkov. STANE ŠPEGEL Velik uspeh Slovenije Ansambel Slovenija, ki je pred petnajstimi leti prebudil Slovenijo zaradi svoje, za do- mačo glasbo nenavadne sesta- ve (orglice, citre, violina), se je letos prvič predstavil še na fe- stivalu, kjer se pojejo in igrajo viže, katerih melos je med do- mačnostjo in zabavnostjo, tek- sti pa so narečno obarvani. Edvin Fliser je večkrat slišal Slovenijo in vokalni kvartet Ajda, pa se je odločil, da zanje nekaj napiše. Prijetni melodiji je čudovit tekst dodal Mitja Sipek, vse skupaj je mojstrsko aranžiral Oto Pestner in tako je nastala pesem, ki je, eno- stavno povedano, dobra. Svoje je dodal še ansambel, ki se je za to priložnost še po- sebej potrudil, saj se je hotel pokazati v najlepši luči. »Zvo- novi za praznik« je pesem, ka- tere čas šele prihaja, tam okoli božiča in' novega leta bo to. Vodja ansambla Slovenija Jo- že Galič je bil z nastopom za- dovoljen: »Za malenkost smo izgubili prvo mesto, kar je velik uspeh. Da smo naredili prav in dobro, potrjujejo številni klici po te- lefonu in pozdravi na cesti, ko mi ljudje čestitajo. Res sem za- dovolien.« Kljub težavam s člani (Erika je v porodniški) pa bo ansam- bel Slovenija konec novembra zmogel dva nastopa: v soboto, 21. novembra, bo nastopil na slavnostnem koncertu ob 20. reviji domačih ansamblov v Žalcu, 26. novembra pa v Ce- lju v Golovcu na drugem kon- certu, ki ga prireja Karitas. TONE VRABL Lestvice Radia Celfe Tuje zabavne melodije: 1. HEAVEN SENT - INXS (3) 2. EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN ^ (2) 3. SLEEPING SATELLITE - JASMIN ARCHER (2) 4. SHE'S MAD - DAVID BYRNE (4) 5. FRIDAV TM IN LOVE - CURE (6) 6. ONE LOVE - DR. ALBAN (8) 7. KEEP THE FAITH - BON JOVI (1) 8. JUST ANOTHER DAY - JON SECADA (9) 9. JEREMV - PEARL JAM (3) 10. DON'T YOU WANT ME - FELIX (1) DomaČe zabavne melodije: 1. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (2) 2. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (3) 3. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (8) 4. NOČ KOT AMERIKA - POP DESIGN (3) 5. FREDI - VERONIOUE (5) 6. VROČ DAN - ŠUM (4) 7. KO TE NI - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (1) 8. UUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVAČIČ (4) 9. COCA COLA - PRIMARNA (1) 10. JAZ SEM TA - ČUDEŽNA POUA (1) Narodno-zabavne melodije: 1. UUBEZNI ČAS-ALPSKI KVINTET (5) 2. LAŠKO PIVO - VIGRED (4) 3. VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL (3) 4. ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7 (3) 5. MOJ NONIČ - PRIMORSKI FANTJE (5) 6. VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE (8) 7. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (6) 7. POZDRAVA Z DEŽELE - FANTJE IZPOD ROGLE (1) 9. OSREČIM TE - ŠTAJERSKI VRELEC (2) 10. V PARKU - VESNA IN IRENA VRČKOVNIK (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: EROTICA - MADONNA MY NAME IS PRINCE - PRINCE Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: GLAS IZ DAUAVE - BANHOF SM-RDEČA PESEM - DUŠAN URČIŠ Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: PRVIČ PRI TAŠČI - MARELA ZDRAVICA - SIMON LEGNAR Nagrajenca: Matej Bovman, Ul. T. Čeč 13, Trbovlje Helena Maček, Reka 28a, Laško Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. Št. 45-12. november 1992 23 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše; Drago Medved 1. nadaljevanje Trta življenja ni zgodovina vinske trte na naših tleh, tako kot tudi ni priročnik za pivce. Njen namen je predvsem, da bi prispevala k lažjemu in boljše- mu razumevanju tega, zakaj vinska trta in vino na naših tleh in kaj pomeni to za Slove- nijo in njene ljudi. Kajti vin- sko trto in vino razumem predvsem kot neprecenljiv dar naravne in kulturne dediščine naših prednikov, in pri tem ne misUm le na prednike Sloven- cev, temveč na vse civilizacije, ki so živele na teh tleh in gojile vinsko trto. Naj dodam tej razsežnosti, ki vsebuje neminljivo patino dragocene staroživosti še eno razsežnost: vinska trta in vino sta simbol življenja, tudi so- dobnega, z vsemi spremljajo- čimi pojavi. Nisem eden tistih, ki bi vino malikovali in zaradi njega zapostavljali ali celo za- ničevali druge pijače. Mislim celo, da tisti, ki globlje razimie civilizacijsko poslanstvo vina, zelo spoštljivo ravna tudi z vo- do in ne samo z njo, ampak se spoštljivo vede do stvarstva, ker v njem nenehno zaznava tudi del svojega, človeškega dostojanstva. Ravno zaradi tega bi rad, da bi ljudje bolje razumeli pojav vinske trte in vina v svojem življenju, v vseh njimih oblikah. Ko sem se bolj poglobljeno ukvarjal s pivsko kulturo, sem_ spoznal, da je vino naš sopot- nik in zelo dober družabnik tako rekoč ob vseh trenutkih. Ko nam kot brizganec gasi že- jo v poletni vročini, ob prijet- nem kramljanju v izbrani družbi, ali ob najslovesnejših trenutkih, ki jih v življenju ni ravno na pretek. Ob tem pa se vedno zavem, da je današnji čas morda manj prijazen vinu. A to je domneva, nikakor trdi- tev. Zakaj? Način našega življenja je tak, da zase nimamo veliko ča- sa, vino pa je družabnik, ki ne mara naglice. Zaradi sedanje- ga načina življenja hočemo kdaj prehiteti sami sebe in nam zato namesto vina bolj prija kakšna pijača z lunetno barvo in aromami. Toda mi- slim, da je dano z vračanjem v družinsko življenje tudi ne- kaj več možnosti za to, da bo- mo spet sposobni z vinom na- vezati dialog, ki gre v čast obe- ma: človeku in vinu. Prijetnost starih navad Kadar med ljudmi nanese pogovor o vinu, nastane vtis, kakor da vsi vse vedo. Čeprav je druščina dokaj pisana in so v njej predstavniki najrazlič- nejših poklicev, vsi nenadoma postanejo odlični vinogradniki in nič slabši vinarji. Beseda da besedo in kaj kmalu so razde- ljeni na pokrajine, rajone, okuse... Vsak brani svojo bar- vo vina in svojo »filozofijo« v zvezi z arhivskimi vini, od- nosom do samorodnic, penine, vsi okusi dobijo svoje zagovor- nike in prav toliko nasprotni- kov. Enaka je delitev, ko nane- se beseda o domačih, kmečkih vinih, vinih zasebnih vino- gradnikov in vinarjev ter o vi- nih iz družbenih kleti. Tudi takšni pogovori dajejo svojo razsežnost temu, česar se ga v naglici vsakdanjega živ- ljenja niti ne zavedamo - da smo z vinom povezani bolj, kot si mislimo. Z njegovimi pojav- nimi oblikami namreč, s po- srednimi in neposrednimi sim- boli. Vsako okolje pa ima sprejete predstave o odnosih med člo- vekom in vinsko trto, vinom. Ti odnosi temeljijo na tradici- onalnih navadah, ki so se usta- lile na izročilu, čas pa jih delo- ma tudi spreminja. Ustaljene predstave o določenih odnosih sicer po eni strani tudi poma- gajo ohraniti tradicijo, ki je lahko dragocena za določeno lokaliteto, po drugi strani pa so nevarnost za izgubo kritič- nega odnosa do zdrave preso- je, do vnašanja sprememb, kjer so te koristne in potrebne - tudi zato, da se tradicija ohrani tam, kjer ima svoj smi- sel, in ne pomeni anahro- nizma. Pred nami se odpirajo šte- vilna vprašanja o tem, kako sta vinska trta in vino vtkana v naše življenje. Kakšna je njuna fizična in kakšna psi- hična navzočnost, simbolna v zgodovinskem, materialnem, sociološkem pomenu, pa seve- da gospodarskem, kulturnem, političnem, verskem in še kakšnem. Kako vidimo te pojavne oblike, je odvisno od tega, s katerega zornega kota jih opazujemo. Eden od pomemb- nih zornih kotov je tisti, ki za- jema stroko v celoti: pa še pri tem moramo upoštevati različ- ne delitve, na primer na vino- gradništvo, vinarstvo in le-to spet razumeti kot širši pojem od kletarjenja. Če rečemo stro- ka, je to spet širok spekter po- klicev in dejavnosti, od uni- verzitetnih profesorjev na agronomski biotehniški fakul- teti, do profesorjev na agro- nomskih in kmetijskih šolah, do enologov v vinarskih orga- nizacijah, pa vse do kmetov, ki iz roda v rod prenašajo znanje, ki ga dopolnjujejo in bogatijo z novimi dognanji iz literatu- re, predavanj in drugih virov. V zadnjem času so se klasič- nim predstavam o gospodarje- nju z zemljo pridružili še novi pogledi na ekološko proble- matiko, ki zajema širše pro- storske in miselne razsežnosti in se ne omejuje zgolj na vino- gradniško zanimive in aktual- ne površine, so pa za vino- gradništvo in vinarstvo, ali pa če uporabimo lep star izraz iz prejšnjega stoletja - vinorejo, zelo koristna, ne le zaradi te- ga, ker bi bile zaradi tega vi- nogradniške površine bolj za- varovane pred onesnaževalci okolja, temveč tudi zaradi te- ga, da bi se vinogradniki zave- dali, da lahko tudi sami z ne- premišljenimi posegi v okolje ogrožajo svojo dejavnost. Izraz vinoreja sta uporabljala v prejšnjem stoletju župnik Matija Vrtove, doma iz Šentvi- da nad Vipavo, ki je leta 1845 izdal knjigo Vinoreja za Slo- vence, sicer pa je isto besedilo izhajalo že leto prej v Bleiwe- isovih Novicah kot feljton, ne- govski kaplan France Jančar pa je leta 1867 pri Mohorjevi družbi v 16. zvezku Slovenskih večernic izdal knjižico Umni vinorejec. Štirje letni časi Velikokrat se ob pogovorih o vinski trti ali vinu spomnim na Vivaldija, ki nam je dal znamenite Štiri letne čase. Tu- di vinska trta me spominja na- nje. Vinska trta je vse štiri let- ne čase z nami. Še pozimi, ko vse spi in ko zemlja pod snež- no odejo pripravlja sokove za pomladansko brstenje, trta ob izrednih vremenskih razmerah varuje svoje posušene grozdne jagode za plemenite predikate, kot so ledeno vino, suhi jagod- ni izbor... Jesen je mnogim v najlep- šem spominu zato, ker je to čas, ko se narava odene v svoja najlepša oblačila in se v pisa- nih barvah postavlja pred stvarstvom. In tedaj zaživijo v posebnih barvah tudi slo- venski vinogradi. Kdor jih do- živi tako od blizu, da začuti pod nogami težo rjave ilovice v Halozah in v drugih štajer- skih predelih, pa rdečo pri- morsko prst in lapomato krh- kost dolenjske zemlje in vse druge barve prsti od Lendav- skih goric do Brd in od Kozja- ka do belokranjskih gričev, lahko zazna tudi njihov vonj. Pretaka se po krepkih steblih vinske trte. To je poseben vonj zemeljske teže podnebnih barv in sokov, polnih sonca in slad- koria. Pozimi dobi vinograd p, sebno barvo. V jasnem sonc ki ostro riše močne sence j bregeh in terasah, učinkuje i ta toplo, saj je pravi dišeči l, v sivini zimskega mraza in m, gle. Če je dan sončen, se sončnj žarki blagohotno dotikajo zgi, bančene površine trte, ki ^ ponekod že črna in zgubaii; starka, ponekod pa še mig, dostna lepotica, polna živijo, nja in sokov. Ste kdaj dalj časa pozorne opazovali vinsko trto, njerii skorjo? Zdi se, kot bi hoteli pozornemu očesu dopovedati da je njena raskava površinj simbol njene nepojmljive sta rosti in da nosi v sebi gen« svojih divjih prednikov, ki S( jih našli v fosilih s častitljivo letnico obdobja krede, to j« pred približno 130 milijoni let Bila je to vitis vinifera, sub- species silvestris Gmel. Raz- širjena je bila tudi na Aljaski in na Grenlandiji, a že pre« šestdeset milijoni leti je bile okoli 140 različnih sort vinskf trte, človek pa je že v neolitiku opravljal prve primitivne obli. ke selekcije vinske trte. Pozimi pa pozna trta tud manj prijazne dneve. Ko mraz pritisne z vso močjo, ko megle zakrijejo sonce. Tedaj trpi tudi vinska trta, poka v mrazu, da počmi. Zimske pozebe so zelo hude, in zato vinogradniki pravijo, da puščajo daljnosež- ne posledice. Pozimi dober gospodar ne počiva. Skrbno spremlja doga- janje v vinogradu. Na Primor- skem, kjer so zime milejše, trto obrezujejo že v pozni jeseni in jo tudi vežejo. V hladnejših predehh to ni mogoče, čeprav so v milejših zimah mogoče tu- di takšne izjeme. Nadaljevanje prihodnji! OBSOJENI IN Piše: Milko Mikola Nekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945 9. nadaljevanje Eriha Zeschka in Herto Bla- škovič je sodišče obsodilo na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo petih let, na '.aplembo celotnega premože- ija in na izgubo državljan- stva; Hano Mehlen pa na odv- zem svobode s prisilnim delom za dobo enega leta, na zaplem- bo celotnega premoženja Ln na izgubo državljanstva. Proces proti Alfredu La- urichu - lastniku tovarne usnja v Slovenskih Konjicah Proces je bil 20. 8.1945 pred Vojaškim sodiščem maribor- skega vojnega področja, senat, v Celju (v odsotnosti obtožen- ca). Alfred Laurich je bil obto- žen naslednjih kaznivih de- janj: »Bil je predstavnik onega nemškega kapitala, ki si je že pred okupacijo zadal nalogo, da germanizira Spodnjo Šta- jersko in pripravi pot okupa-,. torju. Pristopil je v veleizdaj- niško društvo Kulturbund in kot finančno dobro stoječ to-^ vamar izdatno financiral hit- lerjevsko propagando in celo plačeval globe, na katere so bili obsojeni zaradi nacistične propagande njegovi uslužben- ci v predvojni Jugoslaviji. Sam se direktno ni izpostavljal, pač pa je stal v ozadju in izza kulis dirigiral vse politično življenje v Slovenskih Konjicah. Na njegov nasvet so Nemci posta- vili njegovega bratranca Karla Lauricha za Ortsgruppenfue- hrerja. Pri obtoženem so se se- stajali člani komisije za prese- ljevanje in izseljevanje Slo- vencev in on je imel tudi odlo- čilno besedo. Obtoženec pa ni samo sodeloval z okupatorjem na političnem in kulturnem polju, temveč tudi na gospo- darskem, saj je svojo tovarno usnja takoj vključil v nemški gospodarski sistem in je tovar- na za časa vojne producirala vse, kot v mirnih časih. Izdela- no usnje je bilo na razpolago okupatorskim vojaškim in ci- vilnim oblastem. V namenu, da reši del svojega premoženja in da istega odtegne Federa- tivni demokratični Jugoslaviji, je obtoženec že za časa vojne premestil svojo tovarno za jer- mene iz Konjic v Gradec. Iz tega namena je tudi v letu 1944 spremenil svoje podjetje v delniško družbo, vendar je 99 odstotokov delnic ostalo v njegovi posesti. Okupator je nagradil obtoženčevo vnemo za nacionalsocializem s tem, da ga je sprejel v zloglasno NSDAP stranko...» Sodišče je Alfreda Lauriucha v njegovi odsotnosti obsodilo na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo dvajsetih let, na zaplem- bo celotnega premoženja in na odvzem državljanstva. Razen Alfreda Lauricha pa so bili pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojnega področ- ja, senat v Celju, avgusta 1945 obsojeni tudi nekateri njegovi ožji sorodniki, in sicer: Kari Laurich, strojar in trgovec z usnjem iz Slovenskih Konjic (obsojen 20.8.1945); Anton Laurich, bivši ravnatelj tovar- ne usnja v Slovenskih Konji- cah, in njegova žena Elza La- urich (obsojena 21.8.1945); Ana Laurich, trgovska pomoč- nica iz Slovenskih Konjic (ob- sojena 20.8.1945). Vsi so bih obsojeni zaradi članstva v Kulturbundu. Proces proti ing. Emilu Bre- garju - lastniku tovarne upog- njenega pohištva v Zbelovem pri Ločah Proces proti ing. Emilu Bre- garju je potekal v njegovi od- sotnosti 18.8.1945 pred Voja- škim sodiščem mariborskega vojnega področja, senat v Ce- lju. Obtožnica mu je očitala, da je storil naslednja kazniva dejanja: »Dr. Bregar Emil je bil član veleizdajniškega dru- štva Kulturbund ter kot tak ideološki pobudnik, organiza- tor in vodja Kulturbunda za časa predvojne Jugoslavije. Za časa okupacije je bil župan v Ločah in je kot tak bil po- budnik, organizator in poma- gač množičnega prisilnega iz- seljevanja prebivalstva ter aretacij zavednih Slovencev, vršil je mobilizacijo Slovencev za okupatorjevo vojaško for- macijo ter je bil Sturmbannfu- ehrer Wehrmannschafta, torej višji poveljnik "VVrfirmannsc- hafta, in je kot tak v tem svoj- stvu pošiljal oborožene odrede na hajke nad partizane, bil je v času okupacije ideološki vo- dja in propagator nacizma v Ločah in okolici ter je bil kot bivši jugoslovanski državljan član nacistične stranke NSDAP.« Ing. Emila Bregarja je sodiš- če v njegovi odsotnosti obsodi- lo na odvzem svobode s prisil- nim delom za dobo dvajsetih let, na zaplembo celotnega premoženja in na izgubo dr- žavljanstva. Proces proti ing. Valterju Machu - ravnatelju in solastni- ku podjetja Štajerska železo- industrijska družba, Zreče Proces proti ing. Valterju Machu je bil v njegovi odsot- nosti 22. 8.1945 pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojne- ga področja, senat v Celju. Ob- tožnica mu je razen tega, da je bil član nacistične stranke, očitala tudi, »da je kot zagri- zen fašist stremel za tem, da je svoje podjetje vključil v nem- ško gospodarstvo, priganjal delavstvo in izdeloval orodje za nemško vojsko.« Sodišče ga je v njegovi odsotnosti obsodi- lo na odvzem svobode s prisil- nim delom za dobo dveh let ter na zaplembo celotnega premo- ženja. Proces proti Francu Koell- nerju - lastniku tovarne kos, Slovenj Gradec Proces proti Francu Koell- nerju je bil v njegovi odsotno- sti 18.8.1945 pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojne- ga področja, senat v Celju. Ob- tožen je bil, da je bil član Kul- turbunda in njegov glavni or- ganizator v Slovenj Gradcu in kot tak idejni vodja ter propa- gator nacionalsocializma v kraju in okolici, bil je član izseljevalne komisije, torej po- budnik, organizator in poma- gač prisilnega izseljevanja prebivalstva in njegovega od- gona v taborišča, bil je član komisije za nadzorovanje dela intemirancev v posameznih taboriščih, udeleževal se je hajk proti partizanom ter uje- te partizane pretepaval in bil član NSDAP.« Sodišče je Franca Koellner- ja v odsotnosti obsodilo na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo petnajstih let, na izgubo državljanstva in na zaplembo celotnega premo- ženja. Proces proti Herbertu, Val- terju in Mariani Woschnagg je bil 11.8.1945 pred senatom Vojaškega sodišča mesta Celje. Obravnavi je prisostvoval sa- mo Herbert Woschnagg, ostala dva obtoženca pa sta bila od- sotna. Vsi trije so bili obtoženi, da so bili od leta 1940 dalje člani Kulturbunda. Sodišče jih je obsodilo »na zaplembo pri- padajočega jim števila delnic, lastninskih deležev in ostalih imovinskih pravic, katere so imeli kot delničarji odnosno solastniki pri industrijskem podjetju Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju.« Medtem ko bi pri vseh do sedaj obravnavanih sodnih procesih težko ocenih, ali je bila kateremu od obsojeni} storjena krivica, pa je za sodn proces proti Woschnaggom t( mogoče trditi. Woschnaggi s( sicer res leta 1940 postali član Kulturbunda, vendar so že le ta 1942 začeli aktivno sodelo- vati v narodnoosvobodilnen boju, zaradi česar je bil Her bert Woschnagg jeseni 194' interniran v Dachau, njegovi žena Malvina pa je bila aprili 1945 celo kot talka usreljeni v Mariboru. Za ta dejstva jf vedelo tudi sodišče, kar je raz vidno iz obrazložitve sodb« nadaljevanje prihodnjič Št. 45-12. november 1992 23 Donavski biser Madžarske si seveda ne moremo zamišljati brez Bu- dimpešte, ki je gotovo eno najlepših mest v srcu Evro- pe. Do »donavskega bisera« nas loči le nekaj ur vožnje. Tako je lahko kar primeren cilj za izlet čez vikend, poleti pa se lahko spotoma okopate še v Blatnem jezeru, ki Mad- žarom kar uspešno nado- mešča morje. Budimpešta je pomembno kulturno in gospodarsko sre- dišče ter prometno križišče kopne in vodne poti. Tu živi preko dva milijona prebival- cev, v mestu je večina uni- verz, v okolici pa se je razvi- la močna industrija. Kljub številnim mosto- vom, od katerih je prav vsak nekaj posebnega, je še vedno mogoče ločiti stari Budim na vzpetini. Z lepimi cerkvami, gradom, muzeji in starimi vilami je pravi kontrast Pesti na levem bregu Donave. V Pesti je gotovo najbolj markantna zgradba parla- ment, ki je bil zgrajen za ve- liko večjo državo, kot je Madžarska danes. Tu je tudi večina trgovin in poslovnih zgradb. Najbolj oblegan pre- del je ulica Vaci, ki se blešči v soju bogato založenih izložb. V isti ulici domu je tu- di borza, nedaleč pa deluje »črni market«, kjer za devize ponujajo le nekaj odstotkov več kot uradne menjalnice. Pred trgovinami stojijo pro- dajalci v narodnih nošah in neutrudno ponujajo izdelke tradicionalne obrti. Med nji- mi se sučejo ruski, poljski in še kateri preprodajalci, ki se jih vlada nikakor ne more rešiti tudi s poostrenim reži- mom na meji. V običajno po- nudbo sodijo kaviar, krzno, rokavice... Ob katerem koli letnem času je tukaj gneča, v kateri se mešajo različni jeziki z glasbo uličnih muzikantov, med katerimi niso nobena redkost tudi temperamentni Bolivijci. Nedaleč stran gne- ča pred enim izmed McDo- nald's-ovih lokalov zgovor- no priča o popularnosti za- hodnjaških pridobitev zad- njih let. Noči so tod še kako živah- ne. Lahko se odločite za obisk številnih lokalčkov ali pravih angleških pubov, kjer se trudijo kar najbolj priča- rati avtentično vzdušje. Žal se tudi cene hitro približuje- jo tistim na Zahodu. V okoh- ci je tudi precej nočnih klu- bov z zvenečimi imeni, ki pa še ne dosegajo bUšča svojih pariških vzornikov. Utrujeni po naporni noči si lahko odpočijete v enem izmed kopališč s termalno vodo. V Budimpešti je na- mreč preko sto toplih vrel- cev, katerih temperatura se giblje od 20-76°. IGOR FABJAN Reševalce križanke, ki bo objavljenja v oddaji 14. novembra, bo nagradil Gorenjski glas s praktičnimi nagradami v naslednji vrednosti: 1.58.500 SIT 2. 35.000 SIT 3. 23.500 SIT Pravilna rešitev križanke Iz oddaje 10. oktobra: TV1- trobenta, TV2-vesoljec, TV3-seks, TV4-Miroslav, TV5-tvlst, TV6-Monroe, TV7-rever, TV8-vrabček, TV9-boks, TVIO-znak, TV11-NDR, TV12-Lennon, TV13-teror. Nagrade za oktobrsko križanko podeljuje STOP, nagrajence pa t>omo izžrebali v oddaji 14. no- vembra. HMEZAD HRAM ŠMARJE p.o. Šmarje pri Jelšah 154 63240 ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje nepremičnine: Avtoservis Šmarje, velikost 412,60 m^ ter prizidek, velikost 19,36 m^ s pripadajočim stavbnim zemljiščem ter parkirnimi povr- šinami, velikost 476 m^. Izklicna cena za objekta s pripadajočim stavbnim zem- ljiščem je 21.116.937,00 SIT. Izklicna cena za parkirne površine je 525.523,00 SIT. Na dražbi lahko sodelujejo fizične ali pravne osebe, ki pred začetkom javne dražbe plačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 50750-601-20028, S pripisom »Za javno dražbo«. Pla- čano varščino bomo kupcu šteli v kupnino, drugim ude- ležencem pa vrnili v roku 2 dni brez obresti. Rok plačila je 15 dni po opravljeni javni dražbi. Prometni davek in ostale stroške plača kupec. Prodajalec si pridržuje pravico, da v roku 2 mesecev izprazni opremo iz stavb. Javna dražba bo 18. 11. 1992 ob 14. uri v sejni sobi na sedežu Hmezad Hram Šmarje. Št. 45 - 12. november 1992 24 Ljubitelji zimskih športov se počasi že pripravljajo na zi- mo, ko bodo preplavili naša smuščišča in ostale športne te- rene, kjer bodo uživali v rekre- ativnih aktivnostih. Žal pogo- sto prihaja do nezgod, katerih krivci so izključno rekreativci, v nekaterih primerih pa je nezgoda - in s tem tudi razne poškodbe - posledica malo- marnosti ali slabega vzdrževa- nja naprav; v tem primeru so krivci lastniki smučišč oz. ob- jektov. V takšnih primerih lahko poleg dnevne odškodnine (od- stotek invalidnosti), izplačane iz police vašega življenjskega ali kolektivnega zavarovanja, uveljavljate tudi odškodnino z zavarovalne police odgovor- nosti lastnika oz. upravljalca smučišč. Kako postopati v primerih smučarskih nezgod? Ce aktiv- nosti ne morete izvajate sami, bodo prijatelji ali znanci po- skrbeli za prvo pomoč. Obve- stili bodo dežurnega reševalca na smučišču, ki bo poskrbel za varen transport do zdravnika in v bolnišnico. Dežurni reše- valec ali zdravnik oz. receptor hotela pa je v primeru nezgo- de, ko je izključena krivda po- škodovanca - smučarja,dolžan napraviti zapisnik o nezgodi. Ta mora vsebovati datum, čas, mesto nezgode in kratek opis, saj je to dokazilo, s katerim lahko kasneje uveljavljamo odškodnino za nastanek nez- gode. Zapisnik naj podpiše oseba, ki ga je s strani lastnika smučišč sestavila, in poškodo- vana oseba ali spremljevalec oz. priča dogodka. Izvod za- pisnika in smučarsko karto shranite kot potrebno doka- zilo. Priporočam tudi, da v pri- meru, ko pride do nezgode na parkirnem prostoru (padec po ledeni ali zasneženi parkirni površini - cesti), ali do poškodb zunaj smučišča (na poti do ko- če - hotela), zapisniku dodate še manjšo skico, na kateri je označeno mesto nezgode. Poleg rekreacijskega - dru- žinskega smučanja so organi- zirana tudi tekmovanja, na katerih nastopate v imenu po- djetja. Za enodnevna športna tekmovanja ponujajo zavaro- valnice posebno zavarovanje športnikov na igrah, zavaro- vani ste s polico kolektivnega zavarovanja oz. odgovornosti. Pred odhodom na takšna tek- movanja se dogovorite v po- djetju, saj se z minimalno pre- mijo zavarovanje kmalu obre- stuje. Poleg primerne telesne pri- pravljenosti in smučarskega znanja preverite še vaše police zavarovanj, saj se lahko prijet- na smuka hitro spremeni v ne- prijeten dogodek. Starši, ne pozabite, da so vaši otroci s polico šolskega zavarovanja zavarovani tudi v času počitnic. GORAZD BOKŠAN Martinovanje Martinovanje je star slovenski praznik, ko mošt postane vino. Začetki tega praznovanja segajo v srednji vek, ko so se pripravljali na 40-dnevni post pred božičem. Podobno kot se pred veliko nočjo začne post na pepelnico, se je posi pred božičem začel takoj drugi dan po dnevu sv. Martina. Ljudje so si na martinovo privoščili razne dobrote, med katerimi je bila gos, in pa rnlado vinsko kapljico, ki je že prevrela in se očistila. Martinovo je tudi praznik pastirjev, ki se vračajo s po- letne paše. Praznujejo ob jedači in pijači ter s tako imeno- vano »martinovo kašo«, ki si jo lahko privoščijo samo pastirji. Nekoč so na Primorskem avstrijski cesarji nabav- ljali čudodelno vino prosečan, ki jim je dalo moči za dolgo življenje. Ker spada k martinovanju pečena gos, si bomo danes ogledali, kako si to slastno pečenko pripravimo doma. Gos običajno tehta od 3,5 do 5 kg in zadostuje za 5 do 8 ljudi. Imeti mora bledo, mastno kožo in mesnate prsi. Najboljše so mlade gosi, stare do 8 mesecev, stare imajo namreč zelo trdo meso. V trebušni votlini imajo gosi veliko maščobe, ki jo moramo odstraniti. Cele gosi veči- noma pečemo, lahko jih tudi dušimo. Dušimo jih razre- zane na kose, skupaj s čebulo, česnom in kislim zeljem. Meso dušimo počasi in dolgo, da se zmehča in razvije posebno močno aromo. Polnjena gos Potrebujemo: gos, sol, poper, 3 pomaranče, 20 g rozin, 200 g suhih fig, 200 g suhih sliv, 1 kg jabolk, sok ene limone in malo nastrgane skorjice, 3 klinčke, 2 kocki sladkorja in 3 del polsuhega črnega vina. Gos dobro operemo ter znotraj in zunaj malo osolimo. Drobovino drobno zrežemo, dodamo v posebnih posodi- cah namočene rozine, drobno sesekljane fige in izkošči- čene slive ter na koncu naribano lupino pomaranče. Vse to dobro premešamo in s tem napolnimo gos ter jo zašijemo. Položimo jo v globok pekač, prilijemo 1 del vina in pokri- jemo z alufolijo, ki smo ji napravili luknjo za paro, ter dušimo v vroči pečici v lastnem soku približno eno uro in pol. Nato odstranimo folijo in z ostrim nožem kvadratasto zarežemo kožo na prsih in po bedrih, da s tem odteče čim več maščobe, ki jo odstranimo. Gos damo zopet nazaj v pekač, dolijemo vino in še naprej dušimo v pečici. Večkrat jo obrnemo in zalijemo z lastnim sokom ter pečemo, da postane rumena in hrustljava. Na vsak kilo- gram teže je potrebna ura peke. Ko je gos že skoraj popolnoma pečena, olupimo jabolka, jih narežemo na krh- Ije ter jih skupaj s sokom in lupino Limone, s klinčki in sladkorjem dušimo do mehkega. Pečeno gos vzamemo iz soka, jo odcedimo, razkosamo, položimo v pogreto skledo ter okrasimo z dušenimi jabolkami in pomarančnimi kolo- barji. BORIS JAGODIC IVIODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK z naslednjim zapisom se na- ša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik počasi, a zane- sljivo \Tača k ženski modi. Da bi bil ta prehod še bolj jasen in odločen, je za pr\'o temo po- novno »ženskega« modnega klepeta izbrala izrazito žen- stven, rafiniran stil oblačenja. Ženska moda za letošnjo je- sen in zimo je precej širokosrč- na in posameznicam dopušča izbor oblačil, ki so jim najbolj po meri. Razpon od izrazito športno-udobnega oblačenja do modnega stila, ki ga z eno besedo najprimerneje označi- mo kot^ rafiniranost, je dovolj širok, da si v njem vsaka ustvari lastno podobo obla- čenja. Danes pa nekoliko podrob- neje o oblačilih, ki sicer že so- dijo v svet visoke mode, a jih z nekaj domišljije, znanja in šivankarske spretnosti lahko izdelamo tudi sami. Moda je namreč področje, kjer za pos- nemanje in kopiranje posa- meznih stilov niso vselej po- trebne licence. Takšno zgledo- vanje po svetovno priznanih kreatorjih modnega oblačenja pa lahko kljub našim vse tanj- šim denarnicam prinese na mestne uUce živahen modni utrip. UredništvcL Raflniranost z imenom Marieiia Burani če ste se kdaj spraševali, kako bi opredelili stil oblače- nja, ki skrbno goji sijaj in este- tiko detajla, skladnost razme- rij, brezhibnost linije in kroja- ške perfekcije, potem je gotovo najprimernejši izraz - raflnira- nost. Poleg legendarnega, a ven- darle že nekoUko »izpetega« italijanskega mojstra tega sti- la kreiranja Armanija, je veli- ki met na svetovno modrio pri- zorišče uspel le redkim talen- tiranim (in bogatim!) izje- mam. Ena izmed njih je brez dvoma Marieiia Burani, katere ime si velja zapomniti, saj predstavlja nov pojem modne rafiniranosti. V milanski Via Montenapoleone ima svoj očarljiv butik, v katerem se oblači vedno več prefinjeno elegantnih, a hkrati bolje situ- iraruh Italijank. A zdajle ne nameravam ope- vati hudo drage svile, žameta, brokata in ročno vezenih umetnij, skratka mode, ki daje slutiti prestiž. Če boste s svojo šiviljo prelistavali modne ča- sopise in iskali primeren kroj za novo oblačilo, naj vam pod- pis MarieUa Burani služi le kot zanesljivo vodilo, da ste na pravi poti. V poplavi visoko- modnega kiča, ki ga je v modi žal vse preveč, deluje raflnira- nost kot osvežujoča protiutež, trend, ki se vrača... VLASTA Nagradno vprašanje: ZA KAKŠNE PRILOŽNOSTI SO NAMENJENA OBLAČILA, SEŠITA IZ BROKATA? s KUHAJMO SKUPAJ Pravi Ifostanj Pravi kostanj je ogromno drevo, ki ga vsi dobro pozna- mo. Raste skupaj s hrasti in buk\'ami po gozdovih, kjer je dosti kremenca. Jeseni izmed njegovih nazobčanih porume- nelih listov padajo na tla zele- ne jezice, v katerih se skrivajo temno rjavi plodovi. Tedaj jih tudi nabiramo in tako prijetno združimo s koristnim. Nauži- jemo se svežega zraka, vrečko pa napolnimo s svežimi plo- do\'i. Plodovi pravega kostanja vsebujejo zelo veliko škroba, maščob, vitaminov iz skupine B ter vitamin C. 100 g kostanja vsebuje 3 g beljako\'in, 2 g maščob, nič holesterola ter da 196 kcal. Iz enega kilogra- ma svežega kostanja dobimo z lupljenjem približno 800 g sadnega mesa. Uživamo ku- han in pečen kostanj. Pri sve- žem kostanju moramo najprej odstraniti zunanjo temnorjavo lupino in notranjo svetlo ru- meno kožico. Neolupljene ko- stanje narežemo na debelem delu in jih 15 minut pečemo pri 200°. Olupljenega dušimo v malo vode eno uro, neolup- Ijenega pa kuhamo pol ure. Vroč kostanj tudi najlažje olu- pimo. Kostanj lahko tudi kon- zerviramo, v zmrzovalniku zdrži tri mesece. Kostanjeve plodove v kuhinji uporablja- mo na najrazličnejše načine, zato si bomo ogledali nekaj re- ceptov. Kostanjevi iončici Potrebujemo: 600 g kosta- nja, 10 beljakov, 650 g slad- korja, stepeno sladko smetano, mleko, vanilijo, 20 g surovega masla. Beljake stepemo najprej s 150 g sladkorja in stepamo do konca. Nato previdno ročno vmešamo še 200 g sladkorja. Na papir nabrizgamo majhne kupčke snega in jih posušimo v pečici, segreti na 160°, pri čemer naj ostanejo vratca pe- čice priprta. Kostanjem olupimo obe ko- žici in jih skuhamo v mleku, ki smo mu dodali precej vanilije. Nato jih dobro odcedimo in pretlačimo skozi sito ali jih premešamo v mešalcu. Slad- kor skuhamo v treh del vode do kepice in ga skupaj s suro- vim maslom zamešamo v pire. Z vrečko in nastavkom z majhno luknjo nabrizgamo kostanjev pire na papir v obli- ki špagetov ter jih damo v zmrzovalnik. Ko je pire trd, izrežemo iz njega z majhnim obodcem okrogle kolačke. Ohlajene beljakove skodelice damo v papirnate lončke, na- brizgamo vanje stepeno sladko smetano in pokrijemo s kosta- njevimi kolački. Dušen Icostanj Potrebujemo: 1 kg kostanja, 40 g masla, 1 žlico sladkorja, eno skodelico vode ali vina, ščepec soli. Kostanj olupimo in vsakega na vrhu križem zarežemo. Da- mo jih v pekač in postavimo v vročo pečico. Ko lupina od- stopi, vzamemo kostanj iz pe- čice in ga olupimo. Če notra- nje, rjave kožice še ne moremo odstraniti, kostanj poparimo, malo počakamo in nato olupi- mo. Na maščobi rahlo zarume- nimo sladkor, dodamo kostanj in ves čas mešamo. Kostanji se morajo prevleči s sladkorjem kot z glazuro. Prilijemo vodo ali vino, solimo in pri nizki temperaturi dušimo 45 minut. BORIS JAGODIC KLIC V DUŠEVNI STISKI CELJE telefon 9781 vsak dan od 15. do 22. ure Se vam zdi, da ni nobenega izhoda? Pokličite, slcupaj ga bomo poisliali. Seminar za nove svetovalce bo od 23. do 27.11. vsak dan od 16. do 18.30. ure. 28. 11. bo zaključek od 9. do 12. ure. Pogoji: - končana srednja šola - starost najmanj 20 let - čut za človeka Vabimo vse, ki bi se nam radi pridružili. Dobimo se 23. 11. ob 15.30 v prostorih ambulante za pomoč v duševni stiski, ZD Celje, Gregorčičeva 5. SVETOVALCI KLIC V DUŠEVNI STISKI OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE razpisuje prosta dela sekretarja Obrtne zbornice Poleg z zakonom določenih, morajo kandidati izpolnje- vati še naslednje pogoje: - visoka ali višja šolska izobrazba pravne ali ekonom- ske smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih, na katerih je bilo potrebno voditi delovni proces, delo s stranka- mi oziroma poslovanje, - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s poskusnim delom 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela naj kandidati poš- jejo v roku 15 dni od datuma objave v časopisu na naslov: OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE, Savinjska cesta 31. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od datuma izbire. Št. 45 - 12. november 1992 25 ftVTOKOTIČEK Enim dobro, drugim slabo Stanje na avtomobilskih tr- gih in pri avtomobilskih to- varnah je precej različno. Nemški BIVTVV je zelo uspešen tako doma, kot tudi na tujem, porscheju pa gre (po pričako- vanju) vse slabše. Nič posebej presenetljivo ni niti to, da se X rdečimi številkami predvsem v zadnjem času ukvarjajo tudi japonske tovarne. BMW je doslej prodal za osem do devet odstotkov več kot lani v tem času, prodaja na domačem trgu je bila večja za občutnih osem odstotkov. Nič čudnega torej, če bo skupni le- tošnji promet večji za pet ali šest odstotkov in bo tudi po mnenju prvega pn_gMW Eberharda von Kuenheima dobiček »zadovoljiv«. Drugač- ne številke poznajo pri Porsc- heju, kjer se je obseg letošnje prodaje zmanjšal za dobrih 13 odstotkov. Tudi zaradi tega je moral oditi Arno Bohn, kajti izgube je po desetih letošnjih mesecih že za 65,8 milijona mark. Pri Nissanu so imeli v prvi polovici letošnjega po- slovnega leta (na Japonskem se začne 1. aprila) izgube za 178 milijonov dolarjev. To je prvič, da se je Nissan kot drugi največji izdelovalec avtomobi- lov na Japonskem znašel v rdečih številkah. Slišati je, da bo moral Nissan bistveno zmanjšati stroške, saj drugače ne bo splezal na zeleno vejo.; , Škode za tolarje in devize Ce bo vse po sreči — in ni razlogov, da ne bi bilo tako - bo ljubljanski Avtoimpex s škodami v letošnjem letu verjetno najuspešnejši proda- jalec tujih avtomobilov pri nas. Do konca leta naj bi na- mreč prodali do 2500 škod, do konca septembra pa so'jih več kot 1400. Škode so pri ljub- ljanskem prodajalcu naprodaj tako za tolarje kot tudi za de- vize (denimo favorit 135 LS), kmalu pa bo na voljo tudi ves Droeram samo za slovensko valuto. Posebnega čakanja na avtomobile ni, ob tem pa po- nujajo tudi pick up z razhčno nadgradnjo (iz plastike ali platna), ki jo izdeluje velenjski Veplas za doplačilo 970 mark (na sliki). Maloprodajne cene nekaterih škod pa so: -pickupod710.640do812.160 tolarjev — 135 L f o rman (karavan) 884.277 tolarjev - favorit 135 LS 7.200 mark in 270.000 tolarjev Nova oblelca za seat ibizo Seat, španska avtomobilska tovarna pri nemškem Volks- wagnu (skupaj z Audijem in Škodo), se pripravlja na pred- stavitev nove ibize. Prvič naj bi bil avtomobil na ogled na majskem avtomobil- skem salonu v Barceloni, za začetek pa bo povsem nov le avtomobil s tremi in petimi vrati oziroma hatchback. Ker je Seat »pridruženi« član gru- pacije Volkswagen, si je pri os- novi za ibizo pomagal kar z golfom II. Tudi pri motorjih je bila pomoč Volksvvagna zelo koristna in pomembna, kajti agregati so povsem podobni ti- stim, ki poganjajo nemške av- tomobile. Ko bo kombi limuzi- na povsem nared in na trgu, bodo pod luči pripeljali še li- muzinsko različico ibize z do- slej znanim imenom malaga. Še leto dni kasneje naj bi bila ponudba dopolnjena s kabri- oletsko različico (na sliki), pri čemer španska tovarna raču- na, da bo avtomobil tržno uspešen predvsem pri mladih. Upanje verjetno ni zaman. Impreza med legacviem in lustvjem Japonska avtomobilska to- varna Subaru, ki je v okviru koncema Fuji Heavy Industri- es, pripravlja za prihodnje leto avtomobil, ki bo zapolnil praznino med večjim legacy- jem in manjšim iustyiem. Impreza, kot se bo novi av- tomobil imenoval, bo na voljo kot klasična limuzina s štirimi vrati in kot kombi oziroma ka- ravan. Na pogled in tudi sicer oba avtomobila dokazujeta, da sta namenjena sedanjemu av- tomobilskemu okusu, kajti njuna karoserijska linija je izrazito zaobljena. Po svoje je dovolj zanimiva zunanja po- doba karavana. S skupno dolžino 4350 miU- metrov bo impreza skoraj tipi- čen predstavnik srednjega av- tomobilskega razreda, pri če- mer bodo avtomobilu oziroma obema izvedenkama namenja- li dva motorja. Šibkejši bo imel prostornino 1,6 litra in 100 KM pri bokserski postavi- tvi valjev, močnejši pa 1,8 litra m največ 115 KM pri 6000 vrt- ljajih v minuti. Za doplačilo si bo mogoče pri obeh različicah omisUti še stalen štirikolesni pogon (po katerem je Subaru tako ali tako znan), medtem ko spadajo jeklene ojačitve v vra- tih v serijski del »opreme«. Ce- ne seveda še niso znane, pri Subaruju pa naj bi začeli im- prezo prodajati aprila prihod- nje leto. _ Veiilca Britanija: icriza za nelcatere Prodaja avtomobilov na evropskih trgih je v zadnjih mesecih dokaj različna in je prav zaradi tega težko napo- vedati, kaj se bo še vse zgodilo do novega leta oziroma do 31. decembra letos. Britanski avtomobilski trg je že skoraj tri leta v dokaj globoki krizi, saj prodaja no- vih avtomobilov ne gre tako, kot bi bilo prav in kot bi bilo povšeči tovarnam ter trgov- cem. Do konca letošnjega sep- tembra so na Otoku prodali 1,297 miUjona novih vozil ali za 2,6 odstotka manj kot lani v tem času. Zanimiv je tudi položaj posameznih avtomo- bilskih tovarn na britanskem trgu. Doslej je šlo bolje Gene- ral Motorsu (štiri odstotke večja prodaja), pa Mercedes Benzu (7,9 odstotka več), BMW (plus 9,2 odstotka), Pe- ugeotu in Citroenu (plus 12,6 odstotka) ter Renaultu, ki je obseg prodaje povečal za pri- jetnih 16,4 odstotka. Z minusi se letos srečujejo pri Fordu (8,4 odstotka manj). Jaguarju (minus 9,5 odstotka), koncer- nu Volkswagen (za 11,3 od- stotka manj), Roverju ( 13,4 odstotka manj), medtem ko je bilo pri slovitem RoUs Royceu kupcev za katastrofalnih 28,2 odstotka manj. In vse kaže, da se do novega leta položaj bi- stveno ne bo spremenil. BORZA CEN RABUEI^H AVTOMOBILOV Kot vse kaže, so se napovedi strokovnjakov, ki so napovedovali zelo povečano ponudbo avtomobilov v predzimskem času, pričele uresničevati. Zadnji teden so na torkovem in sobotnem sejmu rablje- nih vozil dosegli kar 2 rekorda. V torek je bilo na prodaj 210 avtomobilov, v soboto pa kar 800, kar je največ, odkar tovrstni sejem na Golovcu sploh poteka. Posledica tega so seveda nekaj nižje cene, zlasti vozil srednjega razreda. Cena avtomobilov so v nemških markah in so le okvirne. Št. 45 - 12. november 1992 I2f Št. 45 - 12. november 1992 271 Št. 45 - 12. november 1992 i2a št. 45 - 12. november 1992 29 Št. 45 - 12. november 1992 [3( št. 45-12. november 1992 31 št. 45 - 12. november 1992 32 Razsipni trener // Celjska košarka vsaj po fi- nančni plati zopet prihaja na zeleno vejo. če sodimo po ob- našanju trenerjev. Lani je Rudi Jerič veljal za zelo raz- sipnega, saj je zaradi petih tehničnih napak moral pla- čati 1550 DEM. njegov kole- ga Mile Cepin pa je na dobri poti. da potolče rekord. Po zmagi proti Idriji z 92:82 je robantil in se pridušal. da »z\-eza z visokimi sodniškimi taksami in kaznimi odžira kruh mojim otrokom--, a ni naletel na razumevanje. Ka- zen sta bili tehnični napaki šTe\ilka 2 in 3. njegovi otroci so zaradi jezikavega Mile t a ostali brez 300 DEM. pn-en- stvo pa ni še niti na polovici. Ženslžlaif<. Mat' pa so bili v kuhn' privezan, ko so žganke kuhal. Tud' kure so imele na zadnjici >škmicl<, da se jajcaj ki so jih znesla, niso v dolino zakotalila. Fižol pa smo z lovsko puško v zemljo sadil.« Tako je začel pripoved Milan Čretnik iz Vodol pri Dramljah Na šentjurskem in kozjan- skem ga dobro poznajo, saj je s svojo harmoniko osrečil pre- ko 400 parov. V okolici tudi ni bilo zabave, fureža in kožuha- nja, kjer se ne bi poja\'il s s\'ojo mogočno postavo. Že na prvi pogled se mu vidi, da jih ima veliko za rokavom. Takole na- daljuje: »Dve ovci, ki sta imele sku- paj 8 nog, sem prodal in si ku- pu eno staro harmoniko. Iz meha je tak pihal, da mi je klobuk večkrat iz glave od- nesl. Čez čas sem si kupil eno fino celulojdno harmoniko s katero sem dlje časa po ohce- tih igral. Ko sem na prvi ohceti špilu je bUo v takih hribih, da se je pes z gobcem za travo držal in z zadnjico laju«, je povedal Čretnik. »Včasih je bilo več dobre vo- lje, ko so svati peš hodili. Mi- mo vsake hiše, kjer smo šli, smo dobU šentjanževca. En- krat se spominjam, da sem ta- ko poizkusil kar 18 sort vina, pa še nič p'jan nisem bil. Sem pridn' migu, pa mi je alkohol na prstih ven šel. Takrat smo muzikanti za hec pratfirerje in družino poročal. Takole sem rekel: >Ženin, Loro Celin, sin stare izrabljene sajaste lukne, neve- sta Marjana Štemana, še živih staršev pod Popkove France in Migavčega Joža. Ker ima en velik prstan zlat, pa strašn dolgi krofast vrat, se danes okhcujeta enkrat za trikrat.. .< Ve se. Če je bil dober vin, je bil tudi fajn zaslužek. Ljudje so radi pUi, se veselih in za larmo večkrat dali. S štirimi spili sem si takrat harmoniko kupU, še dobro. Danes si je ne bi mogel več. Veseli pa me, da je vseeno veliko mladih in na- darjenih muzikantov, ki nas bodo dostojno nasledili.« EDI MASNEC Ena iz Miiano¥ega roiia¥a Štajerc, Dolenc in Gorenje, se dogovorijo za piknik. Zmeniji se, kaj ho kdo prinesel. Na piknik pridejo vsi in Štajerc je prinesel sod vina, Dolenc prašiča za pečt. Gorenje pa je pripeljal sosede, ker se ie bal, da bi kaj ostalo. , J STRAN(KA) SALJIVCEV Dimniira- ša pr\-a. »Ali je bila njegova shujševalna kura uspešna?" »O. da.'« pravi druga. »Pni mesec je skuj- šal pet kilogramov, v drugem dvanajst, vče- raj je pa kar izginil.« Obra¥na¥a Sodnik reče obtožencu: »Tovarišici Marti ste rekli, da je kurba.« Obtoženec odgovori: »Sem.« Sodnik spet \'praša: »Zakaj ste ji rekli, da je kurba ?« Obtoženec molči. Sodnik nadaljuje: »Ste slišali moje \j>rašanje?« Obtoženec odgovori: »Sem, gospod sod- nik, napišite koliko moram plačati, kurba je pa res.« Ljubezensiii nas¥et »Gospa, bi lahko dali za naše bodoče za- konske pare kakšen dober nasvet?« »Seveda, ljubi svojega bližnjega.« »Ljubi svojega bližnjega? Kdaj?« »Kadar si prepričana, da je mož na služ- benem potovanju.« Šale za današnjo stran so prispevali: Branko Pantnar iz Šmartnega v Rožni dolini. Cvetka Leskovšek iz Gorice pri Sli\-nici, Olga Naraks iz Ložnice pri Žalcu in Drago Keše iz Gorice pri Sli\-nicL Št. 45- 12. november 1992