Naročnina mesečno 99 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Din, u inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni »rednl^va: dnevna služba 205« — sočna 2996, 2994 in 2059 Izhaja vsak da* zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10650 in 10.341* za inserale; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011. Praga-Du naj 24.79" Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2ho de Pari.sc. je sir John Simon lastnoročno črtal v prvotnem Mussolini jevetii predlogu novo razdelitev kolonij, m) kateri naj bi Nemčija dobila nazaj nemško vzhodno Afriko, 1'ogo. Kamenin, nemško jugozapndno Afriko. Karolinške, Marjuiiske in Mnršalske otoke, vsaj kolikor so pod mandatom Nove Zelandije in Avstralije. MacDonald jc izjavil, da se ne l>i mogle vrniti vse te kolonije. Nnto je Mussoliiti p red Iu ga L da bi se v kompenzacijo razdelile |)ortiign!fike koloniie med_Nemčijo in Italijo, proti čemur MacDonald ni protestiral. Francoska meja prinravlfena Pariz, 23. marca. ž. Vojaški odbor senata ,e imel sejo, na kateri je ministrski predsednik Daladier izjavil, da je izvršeno vse potrebno za obrambo severne francoske meje. Pri tem je opozoril tudi na potrebo sodelovanja z Belgijo v cilju ohranitve miru. Tudi Madjarska v zarotii Budimpešta, 23. marca. tg. Današnji listi objavljajo izjavo ministrskega predsednika Julija Gombosa, po kateri je angleški prvi minister Ram-say MacDonald ob priliki svojega bivanja v Rimu, kjer fe imel daljle razgovore z madjarskim zunir .' m ministrom Kanyom, naslovil posebno poslanico na madjarski narod, v kateri je angleški državnik izjavil, da ima Madjarska posebno poslanstvo v podonavskem ozemlju. Anglija se obrača na Madjarsko, ker ve, da j« madjarski narod star tisoč le« Francija odločila snnto načelno sprejeti Mus- j in ima ogromne zasluge z« IcnllMfo človeštva ir. ga »oHnijev načrt. Daladier in Boncour sta posebej prosi, naj v duhu svojih kulturnih tradicij tudi da-uotdorjala, da je francoska vlada trdno skle- i uea sodeluje pri organizaciji miru v Evropi. Pozdravi Hitlerju - iz Celja Kaj naj to pomeni? Ljubljana, 23. marca. Človeku se zdi, kot da sanja. Za zaprtimi vrat-mi, daleč od realnega sveia se sestajajo evropski državniki, sklanjajo svoje glave aad načrti o organizaciji miru ter so vsi zamaknjeni v pesem o sve-tovnem bratskem sožitju, ki jo je v romantičnem poletu in ob žvižganju škotskih burij spesnil angleški prvi minister MacDonald. Govorijo, pišejo, me-šetarijo, sestavljajo akademska besedila in resolucije za mednarodno ljubezensko idilo. Zunaj pa tuli burja, zunaj pa se podira svet. Zunaj pa je svet trd in neizprosen. Realen. In ta realnost je Hitler in njegova Nemčija. Ali jo Ženeva vidi? Ali jo poznajo marljivi državniki, ki prenašajo MacDonaldov načrt iz pisarne v pisarno, iz prestolice v pTestolico? To je tista imperiali-stioaa Nemčija, o kateri smo mislili, da je za vedno izginila v dimu svetovne tragedije 1914—1918, a ki se je, tajinstvena in stTašna, kar naemkrat dvignila iz grobov in iz Poisdama mrko pogledala na Evropo. Sedaj ni več vprašanje, kdo jo bo vodil. Tu je in ko so jo slovesno ustoličili pred oltarjem garnizijske cerkve, pod katerim počivajo stari pruski kralji, in pod srepimi pogledi jeklenih mask pruskih generalov, se ni vprašal nikdo več, kdo bo izvedel vs« one ideje, ki so razgibale nemške mase. Stara Nemčija se jc dvignila. Stara Nemčija je vstala. Kaj zahleva? Kaj zahtevajo te milijonske nemške mase, ki so v ponedeljek korakale v paradinem koraku po vsej Nemčiji, katere so bile tiste ideje, ki so jih razgibale in za katere so sc naučile iztegovati roke proti nebu? To je za nas važno, za nas pravimo, ker valovje razburkanega nenvštva trka tudi ob ijaše meje ter preti, da začne lomiti skale Karavank in sc razlivati po naših zelenih dolinah, od koder je pred 15 leti moralo izginiti pod udarci našega narodnega osvobojenja. Kaj zahteva? Vzeti je treba v roke samo Schei-dove »Hitlerjeve spomine in program narodnih socialistov«, pa se nam bodo razprlc oči začudenja in ogorčenja nad neverjetno, da, naravnost zločinsko malomarnostjo ženevskih lirikov. Pravilnih o kmetskih kreditnih zadrugah Nemška zunanja politika po „Hitlerjevih spominih" Mi ne damo nobenega Nemca od Sadetov... do držav, ki so se obogatile od mrliča stare Avstrije »Mi imamo moralno pravico do novih zemlja. Meje ustvarjajo ljudje in slučaji, zato jih nc bomo spoštovali, ker imamo nufco dolžnost, da priskrbimo nemški rasi dovolj zemlje, ki ji _ je potrebna, da more izvršiti poslanstvo, ki ga je sprejela od Stvarnika. Nemčija bo svetovna sila, ali pa sploh nc bo obstojala.« »Stare meje od 1914 nam nc zadostujejo. Mi moramo vzeti nazaj vse ozemlje, četudi proti volji prebivalstva, ako tako zahteva neodvisnost in politična moč materne zemlje. S protestiranjem pa ne bomo dosegli tega clja, ampak edinole z mečem. Pripraviti ta meč in brusiti ga, to je v dveh besedah ves program bodoče nemške notranje poPlike; čuvati to delo in iskati tovarišev za boj, to je pa ves program T.cmške zunanje politike v bodočnosti.. »Zveza z Anglijo in z Italijo bo Nemčiji pomagala obračunati s Francozi. Zmaga bo pa mogoča lc s prusko vojaško in upravno disciplino. Zatem se bo Nemčija obrnila proti vzhodu. Napravila bo_ črto preko vse dosedanje zunanje politike in oživila zopet politiko razširjanja proti vzhodu, katero je pred 10 stoletji opustila.« »Mi ne damo nobenega Nemca od nemikib Sadetov b od Alzacijc p.i do Poljske in Avstrije in do vseh držav, ki so se obogatele od mrliča stare Avstrije. Reka Ren je nemška reka io stolpi slrasburškc katedrale, ki se v večerni zarji dvi-dajo iz porenskih ravnin, stojijo na nemški zemlji, ukradeni nemškemu narodu.« »Mi zahtevamo zedinjenje vseh Nemcev v ze-dinjeni Veliki Nemčiji. Mi pripravljamo to novo cesarstvo, o katerem smo sanjali, o katerem so nam govorili vsi veliki preroki naje prošlosti. Za tujca hočemo biti ena sama velika država, cn sam velik oborožen narod, silc.-j in strašen, zbran za borbo okrog ene in iste zastave.« To je realnost, katere evropski državniki sio-j čejo videti. Vseeno je, če Hitler izgine, kajti mase ostanejo, ki so na ta program prisegale in te mase bodo vedno našle v galeriji pruskih junkerjev voditelje, ki bodo »mit eiserner Faust«, z jekleno pestjo, v pruskem duhu izvrševali la program, zarisan odslej v ognjenih črkah na nemškem nebu in na dnu src nemškega ljudstva. Belgrad, 23. marca. AA. Na podlagi čl. 39 zakona o kmetskih kreditih je minister za kmetijstvo predpisal pravilnik za izvrševanje tega zakola. Pravilnik ima štiri pogievja. Prvo poglavje navaja SPLOŠNA EV)LOČILA in med drugim pravi: 1. krajevne zadruge za kme-j tijski kredit lahko ustanove samo poljedelci; naloga zadrug za kmetijski kredit je, da preskrbe svo- ! jim članom poccni kredite za povečanje, zboljšanje | in pocenitev pridelovanja. 2. Zadruge za kmetijski kredit se lahko ustanove neomejeno (krajevne) in omejeno (banivinske zadruge !'.-• državna zveza zadrug za kmetijski kre-dil). Zadruge sc ustanove z delaži. Deleži krajevnih zadrug nc morejo bili manjši od 100, oblastnih po 1000 Din. Drugo poglavje govori o KRAJEVNIH ZADRUGAH za kmetijski kredit, in s:cer predvsem: 1. Krajevne zadruge mora ustanoviti najmanj | 20 poljedelcev. Vanje lahko vstopijo tudi poljedcl-] ska društva, ki sc bavijo z nabavljanjem kmetij-■ sklh proizvodnih sredstev in s skupnim proizva-| janjem, predelovanjem in prodajo poljskih pri-! delkov. 2. Zadruge dajejo svojim članom kratkoročna i& srednjeročna posojila, sprejemajo hranilne vloge od članov in nečlanov in vodijo nedzorslvo nad uporabo teh posojil. 3. Obstoječe kreditne organizacijo kmetov ; (poljedelske kreditne zadruge, kmetske članske blagajne in tudi operativne organizacije) lahko stopijo v krajevne zadruge šele tedaj, kadar kot take likvidirajo. Tretje poglavje govori o BANOVINSKIH ZADRUGAH, ki imajo: nalogo propagirati in podpirati nove krajevne zadruge za kmetijski kredit, dajo na razpolago denarna sredstva ali jih pa navedejo med razdeljene kredite, sprejemajo hranilne vloge od krajevnih zadrug ali drugih oseb ali ustanov, podeljujejo kredite svojim članicam krajevnim zadrugam za njihovo kreditno poslovanje. 2. člani benovinskih zadrug za kmetski kredit lahko postanejo kmetske zadruge z njih področja in vsa centralna poljedelska društva, ki podpišejo 1 ali več deležev. Četrto poglavje govori o DRŽAVNI ZVEZI ZADRUG za kmetijski kredit in o njenih slogah, ki so: 1. Upravlja nje denarna sredstva, ki jih f1 država da na razpolago ali pa podeli kot kredit; širjenje zadružne misli in podpiranje zadružništva v svrbo povzdige poljedelstva in poljedelcev; skrb za enotnost poslovanja in dela zadrug za kmetijski kredit; vršenje pregleda o delovanju (revizijo v banovinskili zadrugah io po potrebi tudi v krajevnih zadrugah za kmetijski kredit), nadzorstvo nad vsemi krajevnimi in banovinskimi zadrugami za kmetijski kredit. 2. Državna zveza skrbi za pravilno izvajanj* zakona o kmetijskem kreditu in uredbe r dne 21. decembra 1932 ter vobče skrbi za interese zadružništva. Zveza temelji na deležih, ki ne smejo biti manjii od 10.000 Din. 3. Člani državne zveze zadrug za kmetijski kredit so lahko samo banovfcakc zadruge za kmetijski kredit, ki vpišejo najmanj po cn delež za vsakih začetih 100 svojih članov, in častni člani, • ki jih izvoli skupičina. j Dalje predpisuje pravilnik za poslovanj« zveze. Hitlerjev režim na delu In hako odgovarja „glasilo nemške narodne manjšine v dravski banoviniu V Celju izhaja dvakrat na teden »Deutsche Zeitung-, ki se uaziva glasilo nemške manjšine v Dravski banovini«. List je dobro urejevaa in mora M&poUigati z močnimi denarnimi sredstvi. Prebira ga no samo nemška manjšina, aanpak tudi drugi prebivalci dravsko banovine, ki z nemškim narodom nimajo drugega skupnega, kot navdušenje za nemštvo. Ta list je v svoji izdaji dne 19. marca t. I. priobčil poleg drugih ljubeznivosti na naslov »Slovenca« sijajno napisano apologijo nemške revolucije in terorja, s katerim se jo predstavila Evropi, ter sledeči ocvirek iz rubrike inozemstva: ■Nemški državni kancler Adolf Hitler je r svojcin četrtkovem radio govoru pozdravil vso nemške manjšino svota. Mi smatramo za čisto posebno pocaščenjc. da sc jc vodilni nemški državnik pri tej priliki spomnil tudi naše male nemško manjšine v dravski banovini. Toda za naš list je najvišje odlikovanje, da jc državni kancler ^Dcutschc Zc-itung« posebej omenil in pozdravil, češ, da ga jc njen članek o »nemškem čudežu«, napisan ob priliki nemških državnih volitev, zaradi izrazov prijateljskih čuvstev do materne zemljo napolnii s prisrčnim vesoljem.« Spričo zunanjepolitičnega programa, ki smo ga zgoraj z lastnimi Hitlerjevimi besedami označili, za-dobiva Hitlerjev pozdrav glasilu nemške manjšine v dravski banovini ob priliki, ko je končal svojo najhujšo borbo za oblast v svoji lastni domovini, čisto poseben značaj, ki ga hočemo z vso objektivnostjo pribiti. V očigled Hitlerjevih aspiracij po slehernem Nemcu, ki živi pod božjim soncem, je treba dati navdušenju glasila nemške manjšine v dravski banovini za vodilnega nemškega državnika čisto poseben pomen, ki ga hočemo tudi pribiti. In če se glasilo nemške manjšine v dravski banovini, ki je po izjavah drugih nemških voditeljev državotvorna in Jugoslaviji zvesto vdana in vživa zaradi tega tudi privilegije, ki nam no prinašajo nobene hvaležnosti, a so naan med svetom v posmeh, javno pobaha s svojimi prijateljskimi čuvstvi do matere-zemlje Nemčije in do Hiilerja z znanimi osvajajo-čimi cilji, potem je to dejanje, ki zasluži nekaj drugega kot pa platonično registracijo v slovenskem in jugoslovanskem listu. Na Karavankah še ne plapolajo kljukaste za-»tave. Tudi »die Zuruckerstaltung von Marburg« (vrnitev Maribora) jo samo šc smela želja, ki jo zaenkrat samo zapisana v hitlerjevskih revijah in govorih njegovih agitatorjev med štirimi stenami. Zato meuimo, da imamo pravico kot zastopniki slovenskega ljudstva, ki jc na zemlji, koje privilegirano gostoljubnost uživa nemška narodna manjšina, trpelo in krvavelo in ki jo jo po neprecenljivih narodnih in kulturnih izgubah iztrgalo grabežljivemu permanstvu iz rok, nasloviti nekaj vprašanj: Kako si upa to glasilo nemške narodne manjšine v Celju, oziroma gospodje, ki se ga poslužujejo, klicati m odgovor »Slovenca«, ki je v popolnem umevanju svojih patriotskih dolžnosti do države in uaroda in v interesu državne politike pokazal s prstom na nevarnost, ki nastaja v Nemčiji in ki ogroža našo zemljo, naše ljudstvo, našo last'.' Kako si predrzne to glasilo pozvati k ledu »Slovenca«, ki jc iz skrbi za s tolikim trpljenjem priborjeno svobodo našega slovenskega ljudstva in naše slovenske zemlje dviguil svoj glas in opozoril na .preporod nemškega ljudstva«, ki se je izvršil s poteptanjem v.seh manjšinskih pravic in vseli nadurnih svoboščin in ki je napisal na svoje zastave tudi imena krajev jugoslovanske države? Ali je to glasilo pozabilo, da je mat i-zemlja naše nemške narodne manjšine Jugoslavija, da je ni dnKjo in da bomo morali povedati, s kakšnimi očmi gledamo na nesramne predrznosti, ki so so začelo bohotiti po nekaterih naših vaseh, trgih in mestih in ki izhajajo iz mentalitete, katero razodeva celjsko glasilo nemške dravske manjšine-Ali morebiti to glasilo še ne ve, da bo to našo zemljo, po kateri legajo sence kljukastih križev, branilo toliko miljonov teles, kolikor je Slovanov v naši državi, da bomo raje izkrvaveli ob mejnikih naše zemlje, kot pa padli pod območje naroda, kateremu smo že žrtvovali stoletja v hlapčevskem delu in izmozgavanju! Ali so omenjeni list ne zaveda, da more takšaie stvari pisati in širiti med ljudi le zaradi tega, ker smo Slovenci tako kulturni narod, da se nasproti nemški manjšini ne poslužujemo tako barbarsldli sredstev, kakršne je vpeljal od njega oboževani Hitler v rajhu proti svojim, čeprav ? zmerom našla kakšnega politika, ki bo deloval zanjo. Dunaj jc tako postal pravcati paradiž za ra-znolikc zunanjepolitične agente. Mala antanta bi lahko sklenila obroč okrog Madjarske edinole e pomočjo Avstrije, toda Madjari zopet hočejo ohraniti meščanski režim, da jim oetane pot odprta v Italijo in v Nemčijo. Tudi za 7-bližan.je med Nemčijo in Italijo jc Avstrija neobhodno potreben prehod. Francija pa želi obdržati krščansko socialno vlado v svojem lastnem interesu. Nobeno evropsko ravnotežje ni mogoče brez pravilne zasedbe avstrijske točke, kjer so križajo velike ccstc mednarodne politike. Monarhisilčna rešitev ? Dopisnik švicarskega lista vidi največ pogojev za »postopno včlenjenje Avstrije v neki fašistični državni blok. ki ga Madjari pripravljajo in katerega naj oseben razgovor med Mns-solinijetn in Hitlerjem še le omogoči.« Težava pri tem je le. dn Italija podpira heiinvvohrovee tipa Starhcmberg, ki pa otl svoje strani koketirajo s Francozi in da zopet Italija v Avstriji i,to narodne socialiste zaničuje, katere v Nemčiji poveličuje, z. namenom, da dobi v Nemčiji protiutež proti Franciji. Zato si avstrijski Iegi- timi6ti delajo upe. da bodo v tej splošni brez-smernosti oni dobili igro in da bo prišlo med Italijo in Francijo do sporazuma na tnonarhi-stični podjagi, akoravno za enkrat madjarska vlada noče ničesar slišati o vrnitvi Ilabsbur-žanov. Smrj razorožitvene konference Ženeva, 25. marca tg. Hcndcrson, predsednik razorožitvene konference jc danes |>o daljši debati in ob protestu molih držav zaključil zasedanje konferenc. Nadaljevala sc bo pozneje. Kalodjera - razkolnik Belgrad, 23. marca. 1. V Belgrad je prispela deputacija starokatoliške cerkve iz Zagreba pod vodstvom starokatnliškega duhovnika Donkovifa. Deputacija je prinesla s soboj razsodbo uttrechtske starokatoliške zajcdnice, s katero jo Marko Kalodjera izključen iz uttrechtske zajodnice. Doputa-c'ja je prosila r imenu najuglednejših zagrebških starokatoltčanov merodajne kroge v pravosodnem ministrstvu, da po iej razsodbi postopa proti Kalo-djeri, ki je postal razkolnik starokatoliške cerkvc Iz sodne službe Belgrad, 23. marca. 1. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani so postavljeni: za predsednika disciplinskega sodišča predsednik apelacijskega sodišča Ivan Vrančič, za njegovega namestnika podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Alojzij Gradnik, za sodnike apelacijskega sodišča Albert Lc-viomk, dr. Erik Eborl, dr. Josip Fischinger, za na-mestnika pa sodniki apelacijskega sodišča Josip Janša, Anton Lajovic, dr. Milko Gaber in Vinko Strasser. Iz ti. pol. skup. v 5. pol. skup. je napredoval Stanko Maskon, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu. Z ukazom Nj. Vel. kraja so napredovali iz 8. v 7. pol. skup. višji pisarniški ofic.iial Emil Gril pri deželnem sodišču v Ljubljani, Milan Vončinn pri okrajnem sodišču v Konjicah, Josip i Drevensek pri okrožnem sodišču v Mariboru, Josip ! Kogej pri okrajnem sodišču v Ptuju, Ludvik Modic ; pri okrajnem sodišču v Krškem, Alojzi.j Lapužič I pri okrajnem sodišču v Brežicah ter Martin Pinterič m Julko Mareiž pri deželnem sodišču v Ljubljani. Oderuštvo, špekulacije in sleparije s hranilnimi knjižicami Ljublj .na, 23. marca. »Vse bo končalo pred kriminalom!« tako je že lani vzkliknil neki dober poznavalec finančnih prilik, odnosno raznih nelegalnih špekulacij, ko se je pojavljalo od julija lani dnevno čimvečje po-v raševanje po hranilnih knjižicah raznih denarnih zavodov, pred vsem Praštedione. Nelegalni in zakotni verižniki so se sprva omejili samo na posredovanja, da vlagateljem preskrbe primerne vsote proti obljubljeni proviziji, nato pa so postali rirz-nejši in so stopili v poslovne stike z Zagrebom, kjer jc bilo gnezdo vsem nepoštenim in nečednim špekulacijam .To je že pokazal slučaj z realizacijo 20% KRONSKIH BONOV, ko so jih lahko leta 1929 predložili davčni zavezanci raznim davčnim upravam v poravnavo svojih davčnih zaostankov, sicer s polnim zneskom. Ker pa je bilo dovoljeno, da lahko zavezanci plačajo te zaostanke tudi z boni, glasečimi se na tuje ime, je zato nastopilo ogromno povpraševanje po teh bonih. Tečaj 20% bonov je bil sprva v zakotnih prometih 30%, toda proti koncu določenega termina se je dvignil kar na 80—90%. Naravno, da so imeli mnogi davčni zavezanci, dolgujoči državi milijonske vsote, še vedno dobiček, če so prišli do cenenih bonov. Dobiček so napram državi vtaknili oni v žep. Že takrat so se poiavljale sprva malenkostne malverzacije s temi boni, pozneje pa zelo drzne, kajti v Zagrebu se |e naselila družba brez omejene zaveze, ki je na debelo in široko začela ponarejati tc bone in je svoje delovanje premestila tudi v Ljubljano, kjer je angažirala sumljive elemente, ki so hodili okrog po deželi in od ubogega, nepoučenega kmeta kupovali bone za smešne zneske ter jih potem prodajali v Ljubljani za visok dobiček. O ponarejanju teh bonov je imelo pozneje ljubl)ansko deželno sodišče mnogo opravka in so bili nekateri obsojeni na večmesečne zaporne kazni. SLIčNE ŠPEKULACIJE Z VLOGAMI Ko je lani Praštediona prišla pod zaščito, so se že začeli pojavljati po listih-med inserati agent- I'e, ki so iskali te knjižice. Ustanavljale io se za-totne »črne borze« po ljubljanskih gostilnah in kavarnah, ki so povpraševale po hranilnih knjižicah Praštedione in pozneje tudi po knjižicah drugih denarnih zavodov. Na deželo pa so se spravili temni, drugače elegantno napravljeni agentje, ki so hujskali varčne ljudi preti zavodom in jim skušali dopovedati, da njihove hranilne vloge nimajo sploh nobene ali le malenkostno vrednost. Ti brezvestneži so nato kupovali za neke špekulante vložne knjižice, ali pa jih sami skušali nato realizirati proti ogromnemu dobičku. Previden človek je njihove ponudbe zavračal in načelno odklanjal, toda stiska je povzročila, da so ljudje, nahajajoči se v plačilnih težavah, prodajali te vnji-žice sprva po nestalnem, toda pozneje po prav določenem kurzu, ki so jih imele te knjižice, a žal nobenega teh kurzov ni kontrolirala nobena oblast. TEČAJI HRANILNIH VLOG Od meseca do meseca je naraščalo povpraševanje, naraščale pa so tudi ponudbe. Zato je bilo opažati, da imajo nekatere hranilne vloge prav stabilen kurz, druge pa zelo labilen. Tako navajamo, da se danes kupujejo knjižice Praštedione 35 do 37% hranilne vloge, to se pravi denar 35, blago 37. Tečaji ljubljanskih zavodov so razmeroma še precej trdni. Vloge nekega ljubljanskega zavoda, ki je prvi prišel pod zaščito, znašajo 60 do 65%, drugega 65 do 70%, drugih zavodov, ki so doslej vzdržali vse navale in pritiske, pa od 85 do 95%. Mnogi iuristi in gospodarstveniki trdijo, da je legalna špekulacija z vložnimi knjižicami dovoljena, ker so gospodarske stiske ustvarile tečaj tem knjižicam, kajti bolje je nekaj v roki, kakor golob na strehi in bolje je nekaj tisočakov v prometu ko deset in deset tisočakov na strehi, ko človek ž njimi ne more ničesar začeti in si ne more kupiti najpotrebnejših stvari. Je to pač poslovna morala! LOV NA VLAGATELJE Bohotno so se zadnji čas razpasle špekulacije s hranilnimi knjižicami. Vprizorjen je bil od intere-siranih ljudi pravcati lov na vlagatelje. Ta lov so vprizarjali zakotni verižniki, ki niso imeli nikake koncesije za trgovanje. Obrtni zakon prav jasno določa v členu 60, točka 11, da morajo biti podjetja za posojanje posojil na ročno zastavo (hranilne knjižice so lahko predmet ročne zastave), koncesijonirana. Podjetja pa morajo imeti dovoljenje od banske uprave v pogledu višine obresti in režijskih stroškov. Ti nelegalni in nekoncesijo-nirani špekulanti pa so si zaračunavali ogromne obresti in provizije. Tako-le so si zaračunali, da vzamemo praktičen primer: Vlagatelj, ki je rabil denar, jim je izročil knjižico z vlogo lOO.CIOO Din. Dali so mu na vlogo 35, največ 50% nominalnega zneska. Od tega zneska so si zaračunali 8% obresti za dobo dveh, treh in v najnujnejšem primeru šest mesecev. Zaračunali pa so si svojo 3% provizijo od nominalnega zneska 100.000 Din, to je 3000 Din, kar je bil njih prvi plodonosen dobiček. Knjižice pa so naprej prodali, čeprav bi tega ne smeli. Oderuštvo s hranilnimi knjižicami je torej bujno cvetelo ne samo v Zagrebu, marveč tudi v Sloveniji. Toliko v splošnem. Vsi kraji, zlasti pa trgovski svet je danes poplavljen s hranilnimi knjižicami, ki so se jih začeli posluževati celo solidni trgovci, da morejo spraviti svoje blago v promet. ZA 250.000 DIN SAMO 125.000 DIN Na kako nezdravi moralni podlagi slone špekulacije z vlogami, naj nam osvetljuje neki zgled. V stiski se nahajajoči vlagatelj je prodal nekemu poslovnemu gospodu svojo hranilno knjižico nekega ljubljanskega denarnega zavoda. Vloga je znašala 250.000 Din, prodal pa jo je za 125.000 Din v gotovini. On pa jo je pri zavodu kompenziral za polno vrednost. Komentarja ni trebal Tajnost knjižice Marije Tavčarjeve K odkritju sleparij s hranilnimi knjižicami je nnogo pripomogla knjižica Marije Tavčarjeve iz Ptuja, glaseča se na 243.000 Din s številko 1207. Zagrebški špekulanti, ko so bili v stiski, so ponudili neki odlični stranki, ki ima sorodstvo v Ljubljani, to knjižico v nadomestilo za poprejšnje, glede katerih so se sporazumeli, da jih bodo stranki primerno prodali, oziroma realizirali. Dolgo časa so stranko vodili za nos. Govorili so ji: »Pa bodite sigurnil Smo pošteni trgovci.« Naposled so ji špekulantje v pomirjenje izročili knjižico nekdanje Kristanove Zadružne banke z navedeno vlogo. Stranka se fe sicer zadovoljila. Ko pa je' vprašala v Ptuj, če tam ekaistira kaka Mariiu Tavč»r, je bil odgovor negativen in sicer kratek: »Nema jel« Stranka je nato poslala knjižico v Ljubljano svojemu sorodniku, ki je na uglednem položaju. Prosila ga je, naj se informira, kaj je s to knjižico. Gospod je knjižico pregledal, na prvi pogled je zapazil, da so sicer podpisi deloma v redu, toda način zaračunavanja obresti po bančnih pravilih ni bil v redu. Ker je bila Zadružna banka likvidirana, se je gospod obrnil na naslednico, podružnico Mestne hranilnice ljubljanske. To je bilo približno pred tremi tedni. Gospod je vprašal: »Prosim, kaj je s to knjižico?« Odgovor: »KNJIŽICA JE FALZIFIKATI« Povedali so mu tudi, da so o tej knjižici že mnogo slišali. Po njej je bilo zlasti povpraševanje iz Zagreba. Vsem je bilo nerazumljivo, kako to, da Marija Tavčarjeva še ni prijavila svoje terjatve k likvidaciji. Ko so pogledali številko knjižice, so res ugotovili, da je bila slična knjižica že pred leti iz-dana in da je vlagatelj že leta 1925 dvignil ves znesek. Kako so prišli sleparji do te knjižice? Tolmačijo si na ta način, da si je moral nekdo ob času, ko se je Anton Kristanova Zadružna banka selila z Aleksandrovi- na Miklošičevo cesto, prilastiti nekaj izvodov praznih knjižic, ki so morebiti slučajno padle iz zaboja. Afera te knjižice bo pač igrala še veliko vlogo, kajti treba bo izslediti onega goljula, ki je ponaredil vlogo in jo potem spravil v promet. Pravijo tudi, da se je zadnje čase nekdo zelo zanimal za to knjižico, ker je tudi on zapleten v zagrebške sleparije. Ljubljanska podružnica zagrebških oderuhov Ljubljana, 23. marca. Medtem, ko je v Zagrebu izbruhnila velika afera s hranilnimi knjižicami, ki je razburila vso javnost, pa je bila v Ljubljani že dalj časa preiskava proti nekomu, ki se je pečal s podobnimi nepravilnimi kupčijami s hranilnimi knjižicami. Še preden jc zagrebška policija prišla domačim sleparjem na sled, je ljubljanska policija ugotovila to zakotno agenturo s knjižicami in pričela proti n;ej preiskavo. Ko pa je zagrebška policija prišla zagrebški aferi na sled, je obenem z ljubljansko policijo hkrati ugotovila, da je ta človek imel v ^jub. ljani prav za prav podružnico zagrebških oderuhov. Obe policiji, zagrebška in ljubljanska, vodita sedaj skupno akcijo proti raznim zakotnim agen tom in posredovalcem s knjižicami ter bosta skupno nastopili proti njim s prijavami na sodišča za oderuštva, na upravne oblasti pa zaradi kupč^va-nja brez koncesij. Še več: poleg oderuških zločinov je policija prišla na sled tudi običajnim Ijuiijam pod pretvezo posojil na hranilne kniiž°.ce. ZAGREBŠKI ODERUHI SO IMELI PO SLOVENIJI DOBRO RAZPREDENO MREŽO svojih zastopnikov. Glavnega zastopnika je policija izsledila prav za prav po naključju, ker je pač oderuh in slepar osleparil ponarejevalca. KAKO JE PRIŠLO NA DAN Pred dobrimi šestimi tedni je prišel na ljubljansko policijo dclavec Gregor Lamovec m je prijavil svojega tovariša Maksa Gaš.ierlina, češ, da mu je poneveril hranilno knjižico. Lamovec si je namreč prihranil v Ameriki okoli 60.000 Din in jih naložil v Mestni hranilnici. Ta hranilnica, kakor tud nekatere druge, pa izplačujejo sedaj vloge v prav majhnih obrokih. Lamovec je prosil Gašperlina, naj on dviga mesto njega te obroke, kar mu je seveda Gašperlin obljubil. Gašperlin pa je takoj odšel do nekega ljubljanskega oderuha in ga prosil za posojilo na to hranilno knjižico. Oderuh sam je bil le zastopnik zagrebških pre-k. čevalcev hranilnih knjižic. Oderuh je Gašper-linu nato izplačal 17.800 Din posojila, Gašperlin pa je podpisal zadolžnico za 20.000 Din. Gašperlin je z denarjem pobegnil v Dalmacijo, kjer je ves Cenar zapravil v šestih mesecih ter se ta teden vrnil v Ljubljano. O njegovi poneverbi smo že poročali. Gašperlin je sedaj v sodnih zaporih. Na Lamovčevo prijavo je policija izvedela o Gašperlinovem dejanju in pozneje izvedela tudi, kje si je Gašperlin denar izposodil. Pri omenjenem oderuhu je napravila hišno preiskavo Na ta način je policija, ki je sicer bila že pop.oj nekoliko ">o-učena o oedruhovih temnih kupčijah, dobila vpogled v obširno delovanje tega oderuha. ODIRANJE REVNIH LJUDI Oderuh je bil brez koncesije in je, kakor re-č-no, le posredoval za zagrebške sleparje. je natančno evidenco in skoraj vzorno knjigovodstvo, kakor kakšna majhna banka. Policija je ugotovila, da je ODERUH IMEL V ROKAH 22 HRANILNIH KNJIŽIC, ki so bile vse last revnih ljudi, samih takih, ki so leta ih leta zbirali skromne prihranke, da so si nekaj prihranili. Največja knjižica je bila pač La-movčeva. Vse druge pa so bile znatno manjše Oderuh je v glavnem dajal na te knjižice posojila. Ljudje so pač potrebovali denar 'n so iskali posojila, čeprav pod trdimi pogoji. Dobili so kvečjemu 35—40 odst. posojila na glavnico hrani'ne knjižice. Pa še od tega si je oderuh zaračunat naprej 10 odstotno obresti za 6 mesecev naprej od posojene vsote in pa 2 odst. provizijo, oda ne od posojene vsote, temveč od celotne glavnice. Tako je tudi poneverjevalec Gašperlin dobil za posojilo 20.000 Din dejansko le 17.800. Oderuh si je namreč zaračunal od posojila za 6 mesecev naprej 10 odstotne obresti, kar znese 1000 Din in 2 odst. provizijo obresti od glavnice 60.000 Din. kar znese 1200 Din. Skupno torej odbitek 2200 Din. Tako je ravnal oderuh z vsemi ubogimi lastniki knjižic, ki so se k njemu zatekali. ODERUH SAM PA - JE BREZ PREMOŽENJA oziroma ima le prav majhno premoženje. Denar, ki ga je posojal, ni bil njegov, temveč zagrebških sleparjev. Ljudje, ki so prosili za posoiila, so morali nekaj časa čakati, da je oderuh -- česar ljudje vedeli niso — poslal knjižice v Zagreb, od tam dobil denar in ga izroči! strankam. OSLEPARJENE ŽRTVE V Zagrebu pa se je s temi hrandnim' knjižicami razvila prava kupčija. Poudariti moramo, da stranke po večini temu oderuhu hranilnih kn,ižic niso prodale, temveč so le na oderuške obiesti najele nanje posojilo in knjižice torei samo zastavile. Oderuhi pa so računali najbrže s tem, da stranke nikoli ne bodo mogle zbrati zneskov za vrnitev posojila in S > ? knjižicami kar naprej kup-čevali. Knjižice so šle v Zagrcl iz rok v roke. Vsak je zaslužil pri knjižici kakšno provizijo, n?d-provizijo, procente od provizije, posebne nagrade itd. Ljudje, ki so izročili ljubljanskemu zastopniku zagrebških oderuhov svoje knjižice v zastavo, SVOJIH KNJIŽIC NAJBRŽE NIKOLI VEČNE BODO VIDELI, ker bo izredno težko ugotoviti, kje so sedaj te knjižice in kdo jih ima. Možno bi bilo, da bi ' dale...... pri zavodih ter bi se na ta način najlažje ugot lv.li sedanji posestniki knjižic, ki še dolgo niso pravi lastniki. Pravno vprašanje teh knjižic pa je telo komplicirano in je tudi vprašanje, ali bodo revne in osleparjene stranke to napravile. Dejansko je ljubljanska policija zaplenila samo eno knjižico, namreč ravno Lamovčevo. Čigavih je bilo omenjenih 17.800 Din, ki jih je poneverjevalec Gašperlin zapravil v Dalmaciji, ni znano. Po pravici in najbrže tudi po zakonu pa bi moral Lamovec dobiti knjižico povrnjeno, kar se bo ludi najbrže zgodilo Tako bi bil edino on rešen ogromne škode. Naš kazenski zakonik določa po čl. 357 za oderuštvo zapor od enega meseca navzgor, po čl. 359 pa za oderuštvo, ki se izvaja obrtoma, ro-bijo tO let. Omenjenega oderuha je ljubljanska policija že ovadila sodišču. Oderuh je zaenkrat šc na prostem. Sodišče bo določalo o njegovi usodi. Ljubljanska policija se je obrnila za instruk-cije, kako naj postopa v tej in podobnih aferah še nadalje, na bansko upravo in na finančno ravnateljstvo. Zadeve sicer še ..i konec in na obzorju so še nove afere. Ljudje, varujte knjižice! Odločno svarimo prebivalstvo, posi bij pa šc podeželsko, ki je manj poučeno: nikakor ne izročajte hranilnih knjižic nikomur in ne dajajte jih v zastavo drugemu kakor le solidnim zavodom, če bi se kakšen našel, ki bi hotel denar posoditi. Sicer boste ob vse, kar ste si v dolgih letih prihranili. Razni agenti, podagenti in zastopniki so iz naše dežele izsesali že ogromne denarje in povzročili že ogromno zla. Ni treba, da se to zlo še nadaljuje! «4, g*"* oi Dijaštvo ljubljanskega vseučilišča Ljubljana, 23. marca. V zimskem semestru 1932/33 je imela ljubljanska univerza 1791 slušateljev od teh 1781 rednih in 10 izrednih. Slušateljic je bilo vmes 288, ki so bile vse redne Najmočnejša fakulteta je sedaj postala juri-dična, čeprav je dolgo nosila zastavo tehniška fakulteta. Juridična fakulteta je štela 548 rednih slušateljev in 4 izredne. Slušateljic je bilo vmes 50. Tehniška fakulteta je štela 496 rednih slušateljev in 2 izredna. Slušateljic je bilo vmes 15. Filozofska fakulteta je štela 429 rednih slušateljev in 1 izrednega. Slušateljic je bilo vmes 194. Torej poslušajo ženske v veliki večini filozofsko fakulteto, ker jih je na vseh drugih fakultetah skupaj samo 94. Teološka fakulteta je štela 161 rednih sluša teljev in tri izredne. Medicinska iakulteta je štela 147 rednih slu šateljev, med temi 29 slušateljic. Izrednega slušatelja na tej fakulteti ni bilo nobenega. Silna buria na moru in na suhem Ljubljana, 23 sušca. Ze od torka brije huda burja, ki je ozračje zelo ohladila. Po hribih in vrhovih je zapadel sneg. Včeraj zjutraj so celo nad Ljubljano plavale snežinke. O hujših viharjih pa poročajo iz južnih krajev. Split, 22. sušca. Orkan burje, ki je pričela divjati snoči. je danes dosegel višek. Ponoči je vihar s streh odnašal opeko, metal dimnike in jih nosil ko trske po zraku. V luki in zunaj je morje vrelo ko v peklu. Včeraj popoldne zaradi burje vlak ni mogel več odpeljati. Tudi davi iz Sinja ni bilo vlaka. Parnik >Vis<, ki bi bil moral prispeti iz Met-koviča že snoči, je prispel zaradi hudih viharjev na morju šele davi. Parnik »Kvarner« je snoči odplul proti Tro-giru. Toda zaradi silnega viharja je sredi pota i obstal in se je moral vrniti. Na splitskem polju je burja napravila ogromno j škodo na nasadih. Vihar, ki je divjal s hitrostjo i 80 km na uro, je ruval oljke s koreninami vred. V splitsko luko je pred viharjem pribežalo več parni kov in jadrnic. Davi se je burja sicer malo upehala, a veter je še vedno tako močan, da je morje vse divje. Zato ni prišla v Split nobena ladja in noben motorni čoln. ki vozijo v Split živež in ribe. Ribji trg je danes v Splitu kar prazen. Zagreb, 22. sušca. Današnji vlaki so imeli zaradi burje velike zamude. Današnji Orient-Siinplon-ekspres, ki bi moral biti v Zagrebu ob pol 5 zjutraj, je privozil šele ob 8 dopoldne. Tudi dva belgrajska brzovlaka sta zaostala za več ur. Vzrok teb zamud je silni orkan, ki je lomil brzojavne drogove ku bilke in jih metal na progo. Posebno mnogo drogov je polomljenih v Sremu na progi med Iiumo in postajo Putinci. Proga je bila tudi na več krajih zaprta. Okrog polnoči je pridrvel iz Belgrada Orient-S;mplon-ekspres. ki so ga morali ustaviti in pridržati na postaji Golubinci. Tudi brzovlaki in drugi vlaki so morali čakati več ur, prodno so progo očistili. Vlomilci in napadalci pod ključem Ljubljana, 23. marca. Poročali smo, da sta dne 16. t. m. zvečer okrog pol 10 napadla dva neznanca v Grablovičevi ulici stražnika Kraljiča, ki ju je hotel aretirati, ker sta imela s seboj težek zavoj, v katerem se je nahajala najbrže sol ali sladkor. Neznancji sta po napadu zbežala in odnesla s seboj tudi sumljivi zaboj. Policija je sedaj ta dva napadalca izsledila in obenem ugotovila, da sta bila napadalca dva znana ljubljanska zločinca, ki sta pred kratkim v družbi tretjega izvršila večji vlom. V noči na 14. t. m. je bilo, kakor smo že poročali, vlomljeno v Dobu pri Domžalah v trgovino Ivana Detele. Neznani vlomilci so odnesli vrečo kave. težko 30 kg. karton sladkorja. 25 kg težak, vrečo sladkorja v sipi težko tudi 25 kg, več raznih cigaret in tobaka ter nekaj čokolade in toaletnega mila v skupni vrednosti 3300 Din. Naslednjega dne, to je 15. t. m. zvečer se je okoli 9 pripeljal s kolesom mlajši moški po Šmar-tinski cesti v smeri proti mestu. Na glavi je imel manjšo vrečo. Ustavil ca je mitniški paznik, kateremu se je kolesar hotel izogniti. Fant je skočil s kolesa, vreča mu je padla 7, glave in odvrgel je tudi kolo ter jo naglo urvrl nazaj v temo. Mitničar je zaklical za njim: »Fant. ti imaS pn tobak v vreči!« Res je bilo v vreči kakšne 3 kg tobaka in cigaret. Policija je ugotovila, da je to tisti tobak, ki je bil ukraden trgovcu Deteli v Dobu Kolo. ki ga je lat odvrgel, pa je bilo istega večera ukradeno Alojziju Lesjnku. in «icer med 5 in R zvečer izpred železničarske nabavljalne zadruge na Masarvkovi cesti. Dne 16. t. m. se je dogodil omenjeni napad na stražnika Kraljiča. Policija, ki le imela tobak I in kolo ter iskala napadalca na stražnika, je do-I mnevala. da je v*e to v zvezi z vlomom v Dobu I ter da so vlomilci en! In isti Med tobakom. V' m 1 le policiis nnlančno preiskala, je bilo vmes ludi nekaj rcčuega peska in eelo malih polžkov, kar je dokazovalo, da je bil tobak zakopan kje v su hem rečnem produ, najbrže ob Savi. Detektivi so kmalu aretirali tri znane »štok-glajzerje«, to so namreč potepuhi, ki se potikajo okoli tovornega kolodvora ter preže na slučajni zaslužek ali tatvino. Aretirani so bili znani tatovi in potepuhi Silvester Ferčnik, Viljem Živec in Jakob Jančar. Najmanjkrat predkaznovan jc bil .lančar. Ta je tudi prvi priznal vso stvar in izdal svoja tovariša. Povedal je, da je on prav za prav organiziral vlom pri Deteli, kjer je lela 102C služil za hlapca in so mu bile razmere znane. Vlomili pa so tja vsi trije. Fant, ki je ukradel Lesjaku kolo in potem z njim pripeljal v Ljubljano tobak ter nato izpred mitnice pobegnil, je bil Jančar sam. Blago so najprej skrili v gozdu Tabor pri Kruni-perku. Tam so snedli tudi čokolado. Drugega dne pa so vse drugo skrili v produ pri Sv Jakobu ob Savi. torej je bila domneva policije pravilna. V četrtek 16. t. m. sta Ferčnik in Živec spravila sladkor v Ljubljano. Ta dva sta bila ludi, ki sta napadla stražnika Kraljiča. Medtem, ko je tobak in kolo padlo v roke policiji, je tolpa sladkor prodala, samo sedaj nočt povedati, kam. Kavo, ki je največ vredna, namrej 1500 Din, pa so skrili v neko gramozno jamo pri Ljubljani. Ferčnik in Živec sta tajila te lumparije do danes popoldne. Šele, ko so jim nn policiji pre-brali Jančarjevo izpoved, se je udal Ferčnik in nato tudi Živec. Ferčnik je tudi bil, ki je prvi udaril stražnika Kraljiča. Tolpa ima na vesti najbrže Se kaj drugega. Jutri bo izročena preiskovalnemu sodniku, ki bo nadaljeval preiskavo proti vsem trem tičem. Ksraiaste .SiovenCa'* Ljubljana potrebuje letno 188 novih stanovanj Danes manjka še okrog 500 stanovanj 240 stanovanj premalo, z onimi 170, torej okoli nad 400 stanovanj. Kor pa so pojavlja v Ljubljani umetno zadrževanje praznik stanovanj, ker posestniki pač iščejo boljših najemnikov, jo stanovanjska kriza šo veduo ostra, ostrejša, kakor bi smela biti zaradi 400 manjkajočih stanovanj. K temu pa moramo računati, du stanuje mnogo družin v okolici, ker ne morejo v mestu dobiti stanovanj, ki pa bi se v drugih razmerah zanesljivo priselile v mesto. Imamo torej opraviti Se vedno s hudo stanovanjsko stisko, kljub raznim oglasom v časopisju, kjer se ponujajo stanovanja, seveda le lepa In draga stanovanja. Manjka predvsem delavskih stanovanj, šelo, ko bo Ljubljana sezidala kakih 500 novih stanovanj, moremo računat s povprečnim številom normalnega prirastka, ki je sedaj 188 novih stanovanj ua leto. Razni vzroki, kakor gospodarska kriza, povišana zgradarina, zlasti pa dejstvo, da najemnine počasi, pa zanesljivo padajo (zaradi manjših zaslužkov), bodo znatno zavrli gradbeno akcijo. Siccr jo nevarnost stanovanjska katastrofe za več let od-vrnjena, imeli pa bomo še dolgo vrsto let opraviti s hudo stanovanjsko stisko. Le izredno dobra konjunktura jo more odpraviti, vse prognoze pa so v tem oziru pesimistične. Ljubljana, 23. marca. Pred meseci smo objavili statistiko o zgrajenih hišah in stanovanjih v Ljubljani ter smo ugotovili, da Ljubljana še vedno ui dohitela občutnega izostanka pri zgradnji novih stanovanj, ki je nastal deloma že pred vojuo, zlasti pa med vojno in v prvih povojnih letih. Iz ugotovitev strokovnjakov, ki so nam na razpolago, posnemamo podatke o sedanjih potrebah. Po stoletjih normalnega razvoja je Ljubljana začutila prvo gradbeno delavnost večjega obsega v lotih po potresu. Ta gradbena delavnost je trajala do 1. 1904., ko so se pričele razmere normalizirati. V desetih letih od 1904 pn do 1914 je bilo najbolj živahno gradbeno leto 1911, naslednji leti 1.912 iu 1913 pa šibkejši, vendar pa je gradbena delavnost v teb letih sproti krila počasi naraščajočo potrebo, še v letu 1914, ko so je že pričela vojna, je bila gradbena delavnost tolikšna, da je krila dvo tretjini potrebnega prirastka novih hiš. Temu letu je sledilo sedem let mršavih krav, ko skoraj ni bilo zgrajeno nobeno novo stanovanje, pač pa so se v prvih treh, štirih povojnih letih precej gradila gospodarska poslopja. Prvo iivahnq gradbeno leto jc bilo 1. 1922, ko je bilo zgrajenih toliko stanovanj, da je krilo potrebni prirastek enega povojnega leta. [Potrebno pa je bilo dohiteti primanjkljaj slabih sedmih let. Da se takoj ni pričelo graditi, jo iskati vzrok v tem, ker so bile vse sile, ki so mogle graditi, zaposlene pri gradnji gospodarskih stavb. Kapital za gradnjo bi se nazadnje šc našel, toda manjkalo jc dobrega materijah«, stavbnih podjetij je bilo premalo In so bila prezaposlena. Zato so bile stavbno cene tudi močno pretirane. L. 1923, 1921 in 1928 je jz teh vzrokov znatno padla gradbena delavnost in število zgrajenih stanovanj šo oddaleč ni odgovarjalo povprečni letni potrebi. S tem pa so zopet morali pasti stavbni stroški za 25—30%. Prav ta padec pa jc opogumil podjetnejše brezdomce, zlasti ker sc je stanovanjska beda še poostrila in grozila, da se »premeni v katastrofo. Priskočile so na pomoč razne korporacije in 1. 1920 se je gradbena delavnost zopet pričela razveseljivo dvigati. Višek jc bil dosežen leta 1981, ko je bilo izgotovljenih dva in pol krat toliko stanovanj, kot znaša povprečen letni prirastek v Ljubljani. Pri tem omenjajmo še vlogo mestne občino, katere stavbna akcija se je pričela pod župano. vanjem dr. Periča in ki so jo pozneje morala druga vodstva mestne občine avtomatično nadaljevati. V 1. 1922 je mestna občina zgradila nad 18% vseh stanovanj, I. 1923 37%. I. t!>24 nad 27%, 1. 1925 nad r>7%. 1. 1926 nad 8%, I. 1927 nad 61%, I. 1928 okrog 15%, 1. 1929 zopet 27%. S tem letom pu je mestna občina prenehala v tej tekmi, zlasti, ker ni več grozila stanovanjska katastrofa. Leta 19512 je mestna občina zgradila še stanovanjsko kolonijo carinskih uradnikov, kar pomenja S% lani zgrajenih stanovanj. Stanovanjsko katastrofo je v glavnem odvrnil kapital malega človeka, šele v zadnjih letih opa-žamo udeležbo večjega kapitala, ki je tudi spoznal, d.i, je denar v stavbah varno naložen, čeprav proti nllSjšim obrestim. Največ malih hiš je bilo zgrajenih od 1. 1921 do 1. 1923. od tedaj pa so se pričelo graditi tudi večje hiše. Pred vojno je znašal potrebni prirastek stanovanj 110 na leto, če računamo, da je Ljubljana štela tedaj 39X00 prebivalcev. Prvih deset let pa računamo, da je imela Ljubljana 55.000 prebivalcev (inkorporncija šiške, naravni dorastek, novi doseljenci itd). To število je zahtevalo povprečno 157 stanovanj na leto. kar velja zn vojna in prva povojna leta. Obenem pn se je dvignila stanovanjska kultura, ki zahteva udobnejša, večja stanovanja. S tem se je sedaj zvišala kvota povprečno potrebnih stanovanj na 188. Statistika zadnjih let pa izkazuje povprečno po 179 novih stanovanj na leto. V zadnjih devetih letih je Ljnbljana torej sezidala 171 stanovanj premalo. Računati pn moramo, da mora biti ob zdravih razmerah vsaj 2% stanovanj praznih", da se uredi ponudba in olajša sc-ljenje. Ce računamo, da je v Ljubljani šc vedno Minula ie kriza Za slikarje, mizarje, pleskarje in hišne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, fiinežn ler hišnih potrebščin najbolj ugodno pri Draqo Franz Ljubljana, Stari trs 11 Na zahtevo se pošilja ludi na dom. Glava o d lupa rimskega cesarja izkopana Ljubljana, 23. marca. Pri Sv. Florijanu v Ljubljani popravljajo ccsto na Grad. Obenem so začeli zasipavati hodnik, ki votli med cerkvijo in škurpo k zakristiji zadaj za ccrkvijo. Ko so 15. marca v ta namen razdirali škurpo, se je /a Kosom kamna privolila i/, zeml je kamenitn glava. Ta glava upodablja moža s kodrastimi lasmi in s pristriženo brado. Na vratu sc vidijo še sledovi precej okrašeno obleke. Glava jc |x> mnenju podpisanega kos spomenika kakega rimskega cesarja. Kodraste lase. pristriženo brado iu okrašen ovratnik so nosili n. pr. cesarji Ha-drijan (117—138). Antonin Pij (158—161), Mark Avrelij (161 — 180), Caracalla (211—217) in tudi drugi. Glava je iz pcščenca iit nadnaravne velikosti. Natančnejše preiskave bodo morda kuj več dognale. V. Steska. Ka:: bo danes? Stolnica: Ob pol 8 postna pridiga škofa dr. G. Rozmana. Drama in opera: Zaprli. Kemična predavalnica realke: Predavanje un. prof. dr. ing. Krala. Moško učiteljišče: Predavanje prof. Srečka Brodarja o Alpskem paleolitikiu. Ob 18. ' Kino Kodeljcvo: Oh 8: »Sladka tajnost« (Hansi Niesc). Kazina: Občni zbor inženjerskega združenja. Ob pol 20. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv dediči, Mestni trg 4, iu tnr. Rantor, Miklošičeva e. 20. Kulturni obzornik mmmmmmmm^mBemmommmMmmmmuBamuaBmaBomnm Vladimir Corovič: Istorija Jugoslavije Knjiga, ki je bila napovedana pred skoraj tremi leti, je končno vendar izšla. Tvarina je bila obsežna in pisec Vladimir Čorovič se je razpisal. Knjiga, ki leži v srebrni vezavi in leksikonskem formatu pred menoj, obsega 703 strani dvostolpič-nega teksta, kar je precej več kot je »Narodno delo«, ki je knjigo izdalo, v prospektu obljubilo. Zamuda, ki je sicer občutna, je torej deloma opravičljiva radi nepredvidene razsežnosti. Corovičeva »Zgodovina Jugoslavije« s£ada vsekakor med najobsežnejše zgodovinske tekste v naši znanstveni literaturi. Kakšen namen ie imel pisec s to obsežno knjigo? V uvodni besedi pravi: »Ova knjiga ima zada-tak da v 6intetičkom pregledu izloži verno sudbinu Srba, Hrvata i Slovenaca ...» z ozirom na začetek, rast in razcvet jugoslovanske misli. Opozarjam, da pisec že takoj na prvi strani operira s pojmom pleme«. Slovenska zgodovina je obravnana, vsaj kolikor je iz naslovov razvidno, zelo kratko in stilizirano. Obširnejše poglavje je posvečeno reformaciji in pa ilirizmu. Čisto logično (»pleme«!) jc, da Corovič piše tudi o slovenskem »narečju«. Da nazorno pokažem tendenco dela, naj navedem 6amo par stavkov iz knjige (stran 473, drugi stolpec): »I Fran Le-vstik, koji se kao mlad dak (!, a kasneje ne?) oduševljavao našim (srbskimi) narodnim pesmama i učio naš jezik, ostao je ipak veran svojoj uioj plemena koj (podčrtal jaz) zajednici.« Kaj je Levstik za Slovence in kaj pomeni v naši književnoati, veste. Corovič ga prav za prav odpravi s par besedami (»je kljub temu ostal veren svoji ožji premenski skupnosti«.) Takoj naprej pa se je o Stanku Vrazu obširno razpisal (Vrazova vloga v najem kulturnem žavlienju je tudi Materinska proslava 25. marca v opernem gledališču Krščansko žensko društvo priredi svojo VIII. Materinsko proslavo v soboto, 25. marca ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Kakor vsako leto, tako je tudi letos spored dobro izbran. 1. P. Krizostom Sekovanič: Ali poznate mojo mamico? 2. Govor: Dr. Joža Pogačnik. 3. »Mati«. Prizor po Ivanu Cankarju. 4. Dcca raja. 5. Ljubezen do todne zemlje. (Grudica). Igra Oskar 2olnir. Vstopnicc sc dobe od danes dalje v Unionski trafiki. Cene znižane dramske. Postna /ed, no, to /e enkrat ena, za želodec dobra ie premena. Za obed in za večerjo tudi prima ribe Siamič naš nam nudii O Postna pridiga v stolnici. Drevi ob pol 8 ima v stolnici svoj drugi postni govor prevzvišeni g. knezoškof dr. (iregorij ltožman. Pred govorom ob tri četrt na 7 litanije, ob 7 sv. Križev pot. 0 Ali ste že kupili vstopnice za Materinsko proslavo, ki bo v soboto, na praznik Marijinega oznanjenja ob pol 8 zvečer v opernem gledališču? Vstopnice se dobe v unionski trafiki. Cene znižane dramske. 0 Šahovska simultanka velemojstra Bogoljubova sc vrši drevi ob 8 v kavarni »Evropa«. Prijave za to simultanko sprejema ljubljanski šahovski klub od 19 naprej istotam. 0 Caldcronov inistcrij »Skrivnosti sv. maše« v Rokodelskem domu. V nedeljo zvečer bomo imeli priliko videti nu odru Rokodelskega domu evetovnoznano Ca Ide ro novo pesnitev :Skrivno-sti sv. maše«. V njej je pesnik obdelal evhari-stično daritev v dramatski igri. Caldcron smatra sv. mašo kot velikansko svetovno dramo, ki pričenja / Adncnom iu trnja do sodiijegu dne. Višek in katastrofa jc Kristusova odrešilna smrt na križu. Razne dramatične slike, ki sc vrste, so v notranjem, medsebojnem skladu v ozirom na smrt na križu, na katero se nanašajo. Okvir vsega dejanja tvori dvogovor alegoričnih oseh: modrosti in verske ncvcduosti. V ta dvogovor jc pesnik vpletel razlago masnih obredov. — Toplo priporočamo obisk cnisterija »Skrivnosti sv. mase« v Rokodelskem domu v nedeljo zvečer ob pol 8. P red prodaja vstopnic jc jutri, nu praznik in v nedeljo od 10—12 v Rokodelskem domu. Komcnskepa ulica 12. © Mcsnicc in mesarske stojnicc bodo nn praznik odprto do 12. © Modne hlače — pumpurcc dobite najce-ncjc pri Preskerju, Sv Petra cesta 14. © Srajce modne in športne, kravate, nararn-I uire, žepne robce, rokavice iu nogavi c, kupite I najbolje pri Miloš Karničnik, Stari trg 8. Ptui Združenje trgovcev jc imelo preteklo soboto ! svoj letni občni zbor, katerega je vodil načelnik | g. Lenart. Kakor je posneti iz poročila, se je mod drugim osnoval v okviru Združenja odbor za splošno in trgovsko naobrazbo trgovskega in obrtniškega navaščaja. Združenje jc zaprosilo pri banski upravi v Ljubljani za podaljšanje nedeljskega delovnega časa. i rgovinc so bile namreč odprte ob nedeljah dosedaj le do 10. uTe. — Pri ravnateljstvu pošte in hrzojava jc vložilo Združenje pritožbo radi slabega stanja telefonske centrale; zlasti telefonska celica nc odgovarja svojemu namenu. — Promet združenja v letu 1932 je znašai 109.416 Din (dohodkov 72.093 Din, izdatkov 37.323 Din). Proračun za tekoče leto znaša 35.220 Din. Članarina j za 1. razred 'naša 220 Din, za II. 150 Din, za III. rarzcd 100 Din in za IV. 35 Din. Zvezni tajnik g. Kaiser iz Ljubljane je poročal o načrtu izvedbe obligatornega zavarovanja in o trgovski bolniški blagajni, tajnik Združenja Osenjak pa o taksah in trošarini, — Združenje š-teje 162 članov ter je napram lani nazadovalo za 22. Pomočnikov je 127, vajencev pa 36, Sledilo je poročilo o trgovsko-nadaljcvalni šoli, ki prav lepo uspeva. Volitev odbora se bo vršila prihodnje leto. Tatvina magneta, Posestniku Skrbinšeku na Hajdini je bil ukraden 1200 Din vreden magnet z motorja za žaganje drv. Orožniki so našli magnet pri uekem Martinu Lamprcchtu v Sp. Hajdimi, ki tatvino priznava. Huda nesreča se je dogodila v sredo v tovarni strojil v Majšperku. Pri popravilu kadi za kvašenje strojil je padel delavec Rudolf Furman z višine 6 metrov na tla ter Zadobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ga na odredbo ravnateljstva tovarne, ki bo plačalo stroške, ©prejeli v II. bolniški razred, i znana) v štirinajstih vrstah. Levstiku torej I dobro vrsto, Vrazu kar štirinajst. Tehnična oprema knjige je srednja. Papir je | močan, ne pa najboljši. Tekstu je priloženih mno-I go slik (štiri v barvah, 102 v bakrotisku). Iz naše zgodovine so vse (v bakrotisku): Gosposvetski prestol slovenskih knezov (celostranska), slike Ljub-Ljubljane (zelo neposrečeno izbrana z ozirom na slike drugih mesti), Škofje Loke (menda Valvazor-jeva) in pa portreti: Primoža Trubarja, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Janeza Bleivveisa, Simona Gregorčiča in Ivana Cankarja. Ob koncu naj omenim, da je Duša« S. Niko-lajevič že ostro napadel Corovičevo delo (»Pravda« 22. in 23. t. m.) Moja dolžnost je, da na tem mestu samo kronistično opozorim na knjigo. Prepričan pa sem, da jo bo eden naših poklicnih zgodovinarjev detajlno preštudiral in tudi pravično ocenil. Šele potem bomo videli in se prepričali, ali so točaic piščeve besede iz uvoda: »Lstoriji je jedina dužnost da utvrdi činjenice i iznese punu istinu. Bilo bi veoma lako ulvrditi, kad hi se, ma i sa najmanjim usiljavanjem, pokušalo da se stvaraju veze tamo gde ih nije bilo ili kad bi se dogadajima davali izgledi i tumačenja kojc oni nisu imali. . .« Torej! T. P. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo letnik XIII., zv. I—4. Zgodovinska sekcija: uredil dr. J. Mul. — Pričujoči zvezek je izredno bogat in cnnogostranski. Balduin Saria razpravlja o »Arheoloških zemljevidih«, katere pripravljajo po večini vse evropske države, posetino one, ki so bile v starem veku v območju vcliko-rimskega imperija. Tudi v Jugoslaviji zbirajo gradivo za arheološko karto in siccr ves vzhod z Vojvodino obdeluje Vulič, Uosno Sergejcvski, Dalmacijo Abramič, Hrvatsko in Slavonijo llof-filer, a Slovenijo Saria. Isti pisatelj piše dalje o »Najdbi rimskih bronastih novcev v Igriški ulici v Ljubljani«. Tu so namreč izkopali več kosov takozvancea zusilnoca denar ia (v času Velik gozdni požar LJubljana, 23. marca. Nocoj okrog 7 jc bil videti ogromen gozdni požar na hribih v smeri nad Zalogom in Lazami; radi teme ni bilo mogoče natančno videti, kje gori. Goreti jc začelo sredi hriba in je ogenj dosegel že vrh hriba. Ogenj se jc širil na levo in desno. Celje Za Materin dan, ki ga priredi jutri Dekliška Marijina družba v Celju, vlada med ccljskim občinstvom veliko zanimanje. Vabimo vse, da se te proslave Materinskega dne udeleže v največjem številu, da vsaj enkrat na leto počaste svoje matere. Na sporedu so pevske in glasbene točke, govor in Meškova igra v treh dejanjih: »Mati«. Vstopnice sc dobe v predprodaji v upravi »Slovenca«, Cankarjeva cesta 4. Na praznik sc bodo dobile vstopnice tudi v upravi »Slovenca« od 10 do 11 dopoldan, popoldan pa od 2 naprej pri dnevni blagajni. Cnae 4, 2 in 1 Din. xy Lcskovčevo dramo »Dva bregova vprizore v nedeljo popoldan v veliki dvoraui Ljudske posojilnice člani Jugoslovanske strokovne zveze v Celju. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi iiskovni zadrugi, na praznik v upravi »Slovenca« 'od 10 do 11 dopoldne in v nedeljo od 9 do 12 in od 2 do začetka predstave pri dnevni blagajni. & Vstopmce za Cirilo-Metodov koncert. Vsi, ki so kupih vstopnice za Cirilo Metodov koncerl, pa jih še niso vrnili, se pozivljejo, da jih vrnejo proti povrnitvi denarja, kjer so jih kupili. & Pogreb pokojnega Ivana Prevoiška. V sredo popoldne sc je vršil pogreb pokojnega prerauo umrlega čevljarskega mojstra in posestnika g. Ivana Prevolšeka. Velika množica pogrebcev je dokaz, kakor priljubljen jc bil med celjskim občinstvom pokojnik, ki sa ni silil nikjer v ospredje, temveč je živel samo za dom in cerkev. Na zadnji poti ga je spremljalo tudi večje število tukajšnjih oo. ka-pucinov. Sprevod je vodil ob asistenci g. opat Peter Jurak. Tako je zopet zeml)a pokrila moža, kakoršuih jc v življenju danes tako malo. Mož poštenjak, odkrit katoličan in dober družinski oče. Pokojnika naj si vsak vzame za zgled in naj ga skuša v življenju posnemati. ■& Umrla sta v tukajšnji javni bolnišnici Kra-šovec Pavla, 8 letna hči malega posestnika s Ponikve in Goleš Josip, 12 letni sin posestnika in trgovca od Sv. Štefana v šmarskem okraju. Konj se jc splašil. V sredo dopoldne so nn Ljubljanski cesti blizu vile g. Brglcza nakladali na voz seno. Ko jc bil voz že skoraj poln, 60 se konji splašili in zdirjali proti Ljubljanski cesti. Tu so napravili proti desni preoster ovinek, voz se je. prevrnil, hlapec, ki je bil na vozu na vrhu sena, je pa odletel v brzojavni drog in se pri tem na glavi težje poškodoval. Prepeljali so ga v tukajšnjo javno bolnišnico. •t? Sreča v nesreči. Kmalu za zgoraj opisano nesrečo je vozil po Ljubljanski cesti proti Celju voz napolnjen z deskami. Nasproti je privozil drugi voz, in konji so zavili pravilno sami na stran ceste, ker je hlapec na vozu spal. Pri tem so konji zašli v jarek, hlapec na vozu se ie še pravočasno zavedel in je t. voza, ki sc je v jarek prevrnil, od-skočil. .& Šport na praznik in v nedeljo. Na praznik se bo vršila ob 3 popoldne na igrišču na Glaziji prijalcliska nogometna tekma med ASK Primorje iz Ljubljane in SK Jugoslavija iz Celja. Vstopnina običajna, za dijake 3 Din, za brezposelne in vojaka 2 Din, a samo v predprodaji. — SK Jugoslavija v Celju priredi v nedeljo, dne 26. t. m., izbirni mee-ting za crosscountry. Start pred Domom ob 10 dopoldne v Samostanski ulici, nato po Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti, Cankarjevi cesti do hriba sv. Jožefa, preko Hriba—Skalne kleti do Grenadir-jeve brvi, po Bregu skozi park do Savinjske brvi, nato po levem bregu Savinje do Samca, od tu preko proge do Joštovega mlina in od tam do rfriža v Medlogu čer. Babno in Lavo po Ljubljanski cesti nazaj do cilja. — SK Trbovlje proti SK Olimp Celje. V nedeljo ob 5 popoldne igrata omenjena kluba na igrišču pri Skalni kleti prijateljsko nogometno tekmo. Cerkveni vestnik Cerkev Marijinega Oznanjenja, (pri oo. frančiškanih) v Ljubljani. V soboto, na praznik Marijinega Oznanjenja, patronc župnije, bo v frančiškanski cerkvi celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Zjutraj ob pol 6 pridiga, nato sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob tri četrt na 9 sprejem prevzvišenega g. knezoškofa dr. Gregorja Rožmana, ob 9 slavnostni govor, nato pontifikalna sv. maša. Proizvajala se bo Filke: Lurška maša. Popoldne ob pol 4 pridiga in litanije, nato darovanje za cerkev. Ob pol G zvečer pete litanije presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in bla. goslov. Avgusta), ki so ga po vsej priliki kovale, pro-vincijalnc kovnice. Dr. Jcis. žontur obravnava »Banke in bankirje v mestih srednjeveške Slovenije«, Ivan Vrhovnik razpravlja v »Pnbcrkih iz protireformacijske dobe« o nekdanjem evangelijskem pokopališču v Ljubljani, o predstavniku protestantizma na koncu XVII. stoletja (Fcrd. Enest pl. Apfaltcr) o Dalmatinovi Bibliji ter katoliški duhovščini. Dr. R. Andrejkn jc prispeval razpravo o »Zemljiških razmerah v Selški dolini v začetku 18. stoletja, kakor jih jc pač doznal iz urbarija laškega gospostva. Dr. Fr. Zvvlttcr se je poglobil v »Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc«, kar naj lii dopolnjevalo deli dr, B, Vošnjakn (Ustava in uprava Ilirskih dežel) ter tir. M. Pivcc-Stoletovc (La vic cconomicptc des Provinces Illyriennes). Najpomembnejše pn je. v tecn zvezku pač delo dr.' Melitc Pivec-Stclctovc »Nnšc knjižnice«, kjer je naša znanstvenica po vzoru drugih narodov zbrala statistiko vseli knjižnic v Sloveniji in jih razdelila v sledeča poglavja: Znanstvene in strokovne, šolske, ljudske in društvene knjižnice. I/ razprave izvemo, tla jc po tej statistiki danes v Sloveniji 61 znanstvenih in strokovnih knjižnic s 413.027 zvezki, 51 šolskih knjižnic s 198.963 zvezki, ">95 ljudskih in društvenih knjižnic s 353.377 zvezki, skupno jc v Sloveniji 407 knjižic z. 965.507 zvezki. Avtorica se tudi dotika knjižnic v Julijski Benečiji ter na Koroškem, {ti pn so danes povečini zatrte. Naši marljivi znanstvenici moramo dati vse priznanje, da nam jc pokazala knjižnično stanje \ Sloveniji, česar pač šc nimata niti Srbija niti Hrvatska. Sledi sestavek In ineinorinm Arnolda Luschin-Eben-greufha . ki je v dcccmbru umrl. Viktor Stcskii objavlja »Vodnikovo pismo iz I. I79C<,. ki ga je pisal bržkone župniku Mod os tu Schrci. V »Slovstvu« so zastopa ni Balduin Saria, Rojko Ložnr. J. Turk. M. Kos. J. Žontar in Capuder. »Glasnik muzejskega društva za Slovenijo« zasleduje vsekakor vse domače znanstvene potrebe, za-suovc in odkritja svoie vrste in nas gotovo častno zastopa v inozemskem znanstvenem svetu. Zdravniški vestnik št. 2, leto V. Poleg mnogih aktualnih člankov se moramo ustaviti posebno ob prvem delu obširne ocene »Zbornika delavskega zavarovanja«, knjige, ki jo je izdal ljubljanski Okrožni urad ob priliki desetletnice zakona o zavarovanju delavcev. Ker je ravno ta zakon porojen iz povojne revolucionarne miselnosti, eden prvih zakouov, ki pripravljajo pot novi družbi, je zelo primerna, malo izčrp-nejša informacija, posebno ko je ta zakon globlje posegel v miselno in materijelno življenje, kot si marsikdo predstavlja. Ta zakon je imel svoje najhujše nasprotnike v tistih krogih, ki jih res lahko označimo za kapitalistične, to sc pravi pri tistih ljudeh, ki niso hoteli slišati o ničemer več, kot o prosperiteti svoje fabrikc za vsako ceno. Pa ludi zdravniki so godrnjali proti naraščajoči socializaciji, kot utesujevanju ujihovc svobode. Z ozirom na to stališče jo v opisu izrečena edino primerna besedn. da brez sooijalnegn zavarovanja večina delavstva ne bi našla zadostne zdravstvene zaščite, zdravnik pa med obubožanim ljudstvom nobene klijentele.« — Tendenca o decentralizaciji zavarovalne uprave pride v knjigi po predsedniku zavoda J. Tavčarju, prav do določnega izraza. Smisel zakona, _ ki naj bo pot do nove družbo, jc najlepše izražena v poročilu ravnatelja dr. Bohinjca: Smo narod malih eksistenc, oja-čenje teh eksistenc je mogoče le na način vza jemne skupnosti«. Vsa družba, ki trpi danes na strašni neurejenosti, se mora urediti. Krize, kakor je sedanju, izvirajo iz to neurejenosti, iz tc pomanjkljivo skupnosti. so sramota za človeka 20. stoletja. Kakor je razvidno iz poročila, nas knjiga podrobno pouči o vsem delu in hotenju ljubljanskega Okrožnega urada. Zdravniški vestnik ureja in upravlja na Golniku dr. -Neubaucr ter stane 00 Din Velika afera z voznimi listki Več uradnikov subotišhega žel. ravnateljstva prijetih Novi Sari. Žc pred "meseci «6 prijeli blagajničurko na novosarlski železniški postaji Katarino Dcjn-novlč, ki je bila osumljena, češ, da jc k lepa rila /. voznimi kartami. Preiskava se je vlekla, mcil leni ko jn aretiranku vse tajila. Sedaj pa je. i>o-čila botliba, vozel se je začel razvijati in zdi se. da lio zadeva kmalu jasna. Pretekli torek so prijeli 35 letno uradnico kontrolnega oddelku za subotiško železniško 1'avnateljstvo pri generalni železniški direkciji v Belgradu Vlnrgito GalamboS. Dvu orožnika sin jo privedla v hovosadsko sodišče. Pred 2 leti je službovala pri subotiškcni ravnateljstvu, potein pa je bila premeščena v Belgrad, kamor jc odšla tudi kontrola subotiškega ravnateljstva. Tudi Gnlambosova s.sc tuji. Obtiv.uje pa jo to, da je delovala prav v tistecu oddelku, ki jo. kotroliral vozne listke, katere so potniki pri doliodu v Novi Sati motali oddati. I i listki so bili iioteni poslani kontroli v Belgrad. V preiskovalnem zaporu bo Gnlambosova sbočeua z zgoraj omenjeno Dejanovičevo in pa / Božidaroni Detrancesehijem, uradnikom gc-ucraltte direkcijo v Belgradu. kateri je ludi zaprt. Pri tem zaslišanju se bo ugotovilo, ali jc Gnlambosova nedolžna ali nc. Poleg sodišča vrši preiskavo tudi generalna direkcija v Belgradu. Kakor rečeno, jc: uradnik Božidar Defran-ccschi zaprt /a rad i iste stvari. Ko je bil žc osumljen tei jc generalna direkcija znpočeln proti njemu disciplinarno preiskavo, se je hnl, du ga ne bi zaprli. Zato je obljubil službenemu predstojniku kavcijo v znesku 1 milijona dinarjev, seveda v knjižicah. Ko so ga vprašali, odkod ima toliko denarja, jc izjavil, da sc jo zasebno pečal .s trgovino in toliko zaslužil. Predstojniki pa so kaycijo odklonili, nakar je Dc-frnncesehi bil aretiran. Nato je tudi njegova žena ponudila enako kavcijo. Toda generalna direkcija je izjavila, da je zadeva že v rokah sodišča, vsled česar ni mogoče ničesar več storiti. Ko so Dcfrunccscliiju pripeljali v preiskovalne zapore v Novi Sad, jc tukaj vnovič ponudil kavcijo 200.000 Din v državnih papirjih. Toda obe sodiii instanci sta to ponudbo zavrgli. Med tem pa je pričakovati novih aretacij visokih osebnosti, vsled česar obeta ta afera postati zelo zanimiva. Kakor sc sliši, so podobno afero te dni odkrili tudi v Osijeku. Kakor stari, luko mladi. To sc vidi I udi. v šoli lokegalo ličku imajo o nekem nižjegimnazij-!klasificiraliL- svoje »oučcnae), ki vanj vpisuje vse, kar kak mitenec neprimernega reče. Favlč .ie šc dovolj odkritosrčen, dn soufenccm pove, zakaj si vse zapisat e. >Moi oče. pravi, ..«" cvd.no zapisuje, kaj jc kdo rekel. To prida zelo prav, kader jc treba pričali. In. laku si ludi jaz vsako vašo sumljivo besedo zapišem. Kadar bo ms, vas boni pa naznanil. Časih so rekli: najtesnejša prijateljstva se sklepajo v šolskih, klopeh, zlasti, v srednji šoli Vse to je,' kakor sc vidi, minulo... Nastaja res -nov družabni red . Mesarska alesra z Vlca Ljubljana. 23. marca. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča g. (i osla r j cm se. je danes popoldne nadaljevala razprava proti viskemu mesarju A. Zajcu, ki je zapleten v znano afero zaradi uvoza »ožigosanega mesa. Stvar se jc primerila septembra meseca 1. 1931- 0 aferi Je :,Slnvcnce« ™ leda.j poročal. Sodnik je zaslišal včeraj tri pričo: nadzornika mestnega dohoriarslvcnega urada g. Ko rtiča in mestna živjnoz.lravnika dr. Josipa Kunca in g. Vekoslava R ' g 1 e r j a. Priče so potrdile i lokalen; bistvene okolnosti. Sodnik pa jc razpravo prekinil in se bo nadaljevala (j. aprila. Za zadevo vlada med ljubljanskim občinstvom dokajšnje zanimanje. Razprava jc trajala od 15.30 do 17. Za hranilno M še sprejema naš inseratni oddelek oglase asa jutrišnjo prazniško - obenem nedeljsko izdajo „Slovcnca", ki bo za iusercijo prav posebne važnosti. Cenjene inserente vljudno vabimo, da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče v prvih dopoldanskih urah. Popoldne sprejemamo _ le Se osinrtiia naznanila in nujne neodložljive objave. Koledar Petek, 2-1. marca: Gabriel. nadangel; Sinion-otrok, mučenec. Novi grobov« -J- Na Vrhniki je včeraj umrla posestnica gospa Ivana Javornik roj. Tomšič, mati župnega upravitelja v Javorju nad Litijo g. Tomaža Javornika. Pogreb bo v soboto ob 9 dopoldne. Naj j.i sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti — Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske ' banovine v Ljubljani je dovolila Andreju Okornu, pristojnemu v občino Trcbcljevo, okraj litijski, izpremenibo rodbinskega :menn v Lavrič. Ostale iJesti — Redna služba božja na šmarni gori se fin jutri spet pričela; vršila se bo do pozne jeseni vsako nedeljo in praznik ob '10. le ob slabeli vremenu je ne bo. — Pri Sv. Antonu na Zdenski rebri \ do-hrepoljski dolini so vrši na tihi ponedeljek, dne 3. aprila velik semenj za živino vseli vrst. Od nekda j je že navada, da pridejo na ta semenj ljudje i/, cele Dolenjske. Na ta dan jc bila vedno kupčija mijživahnejša, ker vsakdo za Veliko noč kuj kupi. Kupci in prodajalci f-o navadno zadovoljni. Ta dnu sc vrši pri Sv. Anionu (udi romarski shod z več .sv. mašami. — Za izlet Jadranske straže po Jadranskem in Sredozemskem morju je veliko zanimanje. Kakor sporočajo iz Splila je ministrstvo prosvete odobrilo dopust svojim uradnikom za ta izlet pod št. 7584 od 13. Ul. t. 1. Zadnji rok prijave je dne 2:3. marca t. I. Kdor noče zamuditi ugodne prilike, naj -c nemudoma javi pri oblastnem odboru Jadranske straže v Mariboru. — Železniškemu ravnatc jslvu v Ljubljani. Prišla je pomlad in z njo nedeljski izleti v prosto naravo. Predvsem meščanski človek komaj čaka nc:!elje, da pohiti v prosto naravo, kjer si preži a< i od mestnega prahu in dima okajena pljuča. Hvalevredno je razumevanje prizadetih činiteljev, ki so s polovično vožnjo z izletniškim vlakom omogočili mnogoterim, da se lahko poslužijo te ugodnosti in preživijo nedeljo v prosti naravi. Nastane pa \pr.iiinic mladine, ludi ta je potrebna nedeljskega izletniškega Užitka in marsikateri oče bi rad peljal svoie otroke s seboj, toda vožnja pride predraga* Ker ima mladina do 10. leta itak polovično vožnjo, smatra lo železniška uprava za zadosten popust ludi pri izletniškem vlaku. Vendar le pride petem vožnja za odraslega, ki ima polovično vež- prodam poltovorni avto OITBOKN, od katerega " je plačana celoletna državna in mestna taksa za Din 12.000-—. Poizve se v pisarni ' Kongresni trg štev. 2, desno. njo, pravtako draga kot za otroka, ki ima že itak polovično, Velikemu številu staršev bi bilo zelo ustreženo, prav tako pa tudi otrokom iz higienskega razloga, ako bi železnica tudi pri otrokih do 10.' letu upoštevala pri izletniških vlakih 50?ž popust na njihovo polovično vožnjo. Staršem bi bilo omogočeno na ta način, da bi lahko v nedeljo 7. otroci vred šli na deželo, železnica bi pa tudi imela kbrist, sai otrok potrebuje komaj polovico prostora enega odraslega. Prosimo železniško Tav-nalejstvo, da bi pri skorajšnji določitvi izletniških vlakov to upoštevalo in ustreglo velikemu številu prizadetih staršev. Tflehk Jke ljudske stranke, krščanskih socialccv in državne stranke .so izjavili, da pristajajo no pooblastilni zakon pod pogojem, da ostane nedotaknjena neodvisnost še (»osebej poudarjal pravice dežel. Ko je bil pooblastilni zakon v prvem in drugem čitanju sprejet z enostavnim glasovanjem prot' glasovom socialnih demokratov, jc sledilo potem tretje čilanje s poimenskim glasovanjem. Tedaj jt glasovalo 94 poslancev z ne. H! pa z da. Zakon je bil torej sprejet s )>olrebiio dvetrctjinfcko večino. Narodnosocialistična frakcija je po glasovanju viharno odobravala sprc-jeni zakona. Čreda, ki »e je pasla pred milijonom let v Kaliforniji Raziskovalec dr. Chester Stook, član Tehnološkega zavoda v Kaliforniji, je imel nenavadno sre-60 pri raziskovanju pokrajine Rancho La Brea v južni Kaliforniji. Odkril je pravo skladišče okolja, ki pripada živalim, ki so živele 200.000 do 500 000 let pred nami. Nekateri učenjaki celo trdijo, la je od takrat minilo milijon let. Zbirka je okoli 15krat večja, kakor vse zbirke na svetu iz te dobe. Iz Los Angelesa so odposlali v predmestje La Brea znanstveno komisijo, ki jo je vodil dr. Chester Stoek. Kakor že rečeno, je imela ta nenavadno srečo. Na površini nekaj tisoč kvadratnih metrov eo odkrili okostja 2000 velikih volkov, 2000 velikanskih tigrov, 20 mamutov in mastodontov, 75 konj, 60 vel-blodov, 150 bivolov, 00 velikanskih mezg, 20 levov in neštevilnih ptic. Nekatere živali so morale biti sodeč po okostju prav ogromne. Mamuti so bili poldrugi meter večji kakor največji afriški sloni, levi pa za eno tretjino večji kakor najlepši lev današnjega časa, tigri dvakrat večji kakor današnji, bivoli za polovico večji. Ptice roparice so bile izredne velikosti. Premer peruti je bil dvakrat daljši, kakor so peruti največje današnje ptice roparice. Vse te strašne živali so nekdaj prosto hodile po tleh, kjer leži danes velemesto Los Angeles. Da so se okostja tako lepo ohranila, pripisujejo okolnosti, da se je ta velikanska zaloga okostja nahajala v nekem strjenem olju. Raziskovalci domnevajo da se je morala cela pokrajina vdreti v velik podzemski bazen naravnega olja. Pozneje je olje shlapelo. Zemlja je potegnila s seboj v olje tudi živali, ki so živele na njej. Nemčija se je končno znašla. Izpred berlinskega »Lustgartena« oddaja baterija državne hrambe zaporedoma po 21 strelov v pozdrav otvoritve državnega zix>ra Na Bledu je vendar bolje Sezona na francoski Rivieri je letos silno slaba. V primeri s prejšnjimi leti je promet padel za 90%. Se teh 10% gostov, ki so se prišli sol učit na riviero, izda razmeroma mnogo manj denarja kot prejšnja leta. L. 1929 so bili v Niči tudi največji hoteli s 300 do 500 posteljami vso sezono polni. Vsak go»t je približno potrosil okoli 300 frankov dnevno. Dane6 so lastniki teh hotelov zadovoljni, če njihovi gostje potrosijo okoli 100 frankov na dan. Skoro polovica vil in luksuznih zasebnih palač, v katerih so se navadno nastanili letovišča rji, je prazna. Najnovejšega hotela Niči, ki je stal okoli 50 milijonov frankov in ki je bil dograjen oktobra lanskega leta. suloh niso odprli, ker ni bilo prijavljenih dovolj gostov. Tudi nenavadna propaganda po vsem svetu in moderniziranje letovišč samih nista mnogo pomagala. Edino Monte Carlo je stalno poln. Tam so celo zgradili ogromno palačo, ki stane okoli 120 milijonov frankov. Pol leta od tega so odprli tudi nov športni klub, ki stane okoli 45 milijonov frankov, toda tudi Monte Carlo si ne obeta dobrih časov. Na Rivieri so v prvi vrsti zahajali Angleži in Američank Odkar je funt šterling padel, je tudi tujski promet na Rivieri silno nazadoval. Američani so tudi obubožali. V času, ko se je vršil promet v j>oI-nem obsegu, to je pred tremi leti, je vsak dan odšlo z Riviere v Pariz 8 luksuznih vlakov prvega razreda. Danes vozi samo še en vlak v Par,z. Odkod kriza v gledališču? Po vsem svetu tožijo, da preživljajo gledališča hudo krizo in da jih neusmiljeno Izpodriva kino. Splošno mnenje je, da je prav kino kriv te krize. Podrobnejša raziskovanja pa eo dognala, da ni kriv te krize toliko kinematograf, pač pa je pričelo občinstvo zapuščati gledališča, ker je gledališče samo na sebi slabo. Po večini dajejo danes stvari, ki jih občinstvo ne more prebaviti več. Večinoma so to puhla in opolzka dela. Ravnatelj gledališča v po-renjskem mestu Godesbergu, ki ima 25.000 prebivalcev, je dokazal, da je pri vsej gospodarski krizi mogoče redno napolniti gledališče. Toda za to so potrebne dobre igre. Od svetovnih avtorjev je vpri-zoril samo najboljša dela. Tako so prišli na vrsto Shakespeare, Grillparzer, katoliški pesnik Becker, Moliere, Ibsen in Gerhard Hauptmann. Gledališče v Godesbergu lcar najboljše uspeva. Pozabljivost ie velika napaka Belgijski listi poročajo, da je neki meščan iz Saint Flamberta pozabil nedavno ob vratcih na glavni pošti zavoj, ki je vseboval zlatnine za dva milijona frankov. Ko je lastnik tega zavoja opazil, kaj se mu je zgodilo, zavoja ni bilo več na mestu, kjer ga je pustil. Hitlerjev kuluk Nemški zvezni notranji minister je s posebno okrožnico povabil v armado »prostovoljnih delavčeve vse srednješolce, ki bodo letos položili zrelostne izpite. Prostovoljci bodo moral: ostat5 6 mesecev v taborišču, štirje mes.*-! bod.i namenjeni »telesnemu delu« in šest tednov »spoitu<. Država bo prevzela vse stanovanjske, prehranjevalne in ostale stroke. i Strašen zločin norca V mestecu Piscinola pri Napolju se je pripetil strašen dogodek. Marija Aruta je stanovala s hčerko Vincenco in s sinom, ki ni bil popolnoma pri pameti. Nekega dne je sin poklical sestro in jo prosil za čašo mleka. Ko je nesrečna ženska iskala v omari skodelico, je brat zgrabil za revolver in jo ustrelil na mestu. Tedaj sta prišli na pomoč dve starejši ženski iz sosedne hiše. Norec je streljal tudi nanje in jih nevarno ranil. Tedaj je njegova I mati planila proti njemu, da bi mu strgala orožje, j toda sin je sicer vrgel revolver stran, a v istem i hipu zgrabil za nož ler zabodel mater. Sestra je bila na mestu mrtva, ostale ranjenke pa so prepeljali v bolnišnico v nevarnem stanju. Svojevrstna služba božja v cerkvi v Potsdamu pred otvoritvijo državnega zbora. Kancler Adolf Hitler govori izza pulta. Pred njim sedi predsednik republike maršal Hindenburg. Okoli njega so zbrani ministri. V prvi vrsti od leve na desno Seldte. Hugenberg, Schvve-rin-Krosigk, r nek, Neurath in Blomberg; čisto desno predsednik parlamenta Goring (označen z enim križcem). Zgoraj, desno v loži general feldinarša.1 Mackensen (označen z 2 križema) Skrivnosti podmorskega življenja Toplota je gotovo eden izmed najvažnejših pogojev življenja, saj spada med one faktorje, ki ga oblikujejo in vplivajo v stvarstvo flore in favne. Čim večja je toplota, tem bolj se razvijajo organizmi. Skromno življenje krog severnega in južnega pola, kjer se bore razne vrste alg in mahu za obstanek, postaja v smeri ekvatorja vedno močnejše in dosega v tropič-nih praigozdih ono pestrost, ki si jo more komaj predstavljati najbujnejša človeška fantazija. In vendar je pri vsem tem nekaj čudnega. Že nad sto let so si belili najslavnejši znanstveniki glave s problemom, da velja to pravilo samo za celino in da so prilike v morju povsem drugačne. Dočim prekipeva v tropičnih gozdovih najštevilnejše rastlinstvo in najbujnejše oblike ter najpestrejše barve, so prostrana cnorja ob ekvatorju malodane prazna. Vode ob obeh polih ter vsa severna in iužna tnorja, kjer bi po toplotni teoriji najina i. j pričakovali življenja, pa imajo vse polno rib in drugih živih bitij. Pa so le rešili to uganko. Dognali so, da vsebujejo vse severne in južne vode 100 do 1000 krait več majnih planktonov kot pa tropične. S tem pa je bil spravljen ves problecn v drugo obliko, Pred dunajskim parlamentom se izprehaja policija... Zapeljiva novost v španski zastavljalnici Madridska zastavljalnica je sprejela novo odredbo, ki se je zelo priljubila revnim slojem, njenim stalnim obiskovalcem. Lastniki zastavljenih strojev, orodja in sličnega lahko z njima delajo po več ur dnevno v posebni dvorani zastavljalnice. Če izjavi lastnik predmeta pri prejemu potrdila, da si z njim služi kruli, romajo njegove stvari v posebno skladišče, kjer se vedno takoj lahko najdejo. Stotine žensk prihaja dnevno v zastavljalnico šivat na svoje stroje. Obrtniki in domači delavci redno zah- tevajo svoje orodje. Dvorana je vedno polna in na dvorišču zraven razbijajo tudi soda rji, mizarji, kleparji. Zastavljalnica ima v skladišču do 3.000 šivalnih strojev, ki so dokaz nesreče njihovih lastnic. Pred šestimi leti je povrnila zastavljalnica lastnikom brezplačno vse šivalne stroje, ker je plačalo mesto ves potreben denar. A zdaj se je revščina tako raznesla, da ni mogoče misliti na slično pomoč. Število revežev, ki morajo zastaviti stroje in orodje, je vedno večje. Mottve vseučilišč v OaIojuIu iu Cajubndkcu sc niinravlju u« tradicionalno iO.uu, kaj-ti da so ti planktoni edina hrana rib na visokem morju, je bilo že zdavnaj znano. Toda nastalo je zopet vprašanje, zakaj dobijo ti mikroorganizmi za svoj obstoj prepotrebne nitrate in fosfate v mrzlih morjih, a v ekvatorialnih zopet ne. Ker prihajajo vse hranljive snovi iz morskega dna, je bilo takoj jasino, da je potreben za obstoj planktonov in torej tudi rib kontakt med površino in morskim dnom, ki je v mrzlih morjih mogoč, a v tropičnih vodah ne. Arktične vode imajo jeseni nižjo temperaturo na površini, tako pada mrzla in torej težja vorla na dno, dočim se spodnje plasti dvigajo, prinašajoč seboj hranljive nitrate in fosfate. Ekvatorjalne votle so na površini toplejše in je mešanje vrhnjih plasti s spodnjimi nemogoče. Tako je prav za prav temnomodra barva tropičnih voda tudi barva vodne puščave in kjer je vendarle kaka »oaza« v tej pustinji, tam vzdržujejo potrebni stik mogočni vetrovi in viharji. Čudovita telefonska iznajdba Od 1. maja dalje bodo naročniki dunajskega telefona proti malenkostni odškodnini dobili posebne priprave na svoj telefon. Ta priprava bo avtomatično povedala, ali je najemnik doma in kdaj se bo vrnil. V bistvu gre za nekako uro budilko. Ko naročnik zapusti stanovanje, obrne kazalec na uro, ob kateri misli, da se bo vrnil. Če ga med tem časom kdo kliče po telefonu, ta budilka avtomatično udari v telefon tolikokrat, kolikor kaže kazalec na njej. V popoldanskih urah udari ura za vsako uro dvakrat. Iznajdba je gotovo velikega praktičnega pomena in rabili jo bodo posebno tisti, ki jih telefon nadleguje, ker bodo lahko s pomočjo te priprave lagali, da niso doma. Res amerikansko! Gospa Johnson v Newyorku je vložila tožbo za ločitev zakona, ker se je njen soprog preveč smejal. Stalno se je krohotal, če je videl, da ima novo obleko in 6e kar držal za trebuh, če mu je postavila na mizo prismojeno jed. Sodnik je odredil razpo-roko, »ker lahko povzroči neprestano bedasto re-žanje več muke, kakor vsi udarci in psovke«. Radio vlak Velika Avstralija ima tako redko prebivalstvo, da bi morala priti vsaka stalna radijska postaja v denarne neprilike, ker bi »brala premalo naročnikov. Zategadelj si pomagajo z radijskimi vlaki. Vlada je opremila radijski vlak z dvojno lučno anteno. Vlak potuje po Avstraliji in dnevno obiskuje nove kraje. Oddaja samo reproducirano glasbo. »Mar bi ne bilo bolj enostavno s škarjami?!« »Kako ste mogli ravnateljev! gospe reči, da je njen mož umrl, ko je vendar zgubil samo svoje premoženje?« »Hotela sem jo le pripraviti na to.« Šofer proti tujcu, ki mu razkazuje mesto: .Sedaj se peljem mimo najstarejše gostilne v mestu.« Tujec: »Zakaj pa?« ★ »Vi boste poročili gospodično Zormanovo?« »Zalibog ne. To je nemogoče. Včeraj ' mi jt namreč nekaj rekila . . .« »Kaj pa?« »Me!« mi je rekla. Litija Umrl je vpokojeni orožnižki stražmojstir g. Ludovik Šišck, ki je prejemal pokojnino šc po stari ureditvi. Bil je blagega in mirnega značaja. Pokopali so ga danes na litijsko pokopališče. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje! Vsi ponesrečenci o priliki požara v litijski predilnici so v domači oskrbi. Pretekli teden sta prišla iz ljubljanske bolnišnice zadnja ponesrečenca, ključavničarski mojster g. Nace Nadižar in Ivan Zaje, ki se pa vsi še zdravijo v domači oskrbi. Na lice požara sta tudi prišli že 2 komisiji i. s. prva iz Ljubljane, druga pa iz Zagreba, ter so ugotovili vzrok in škodo, ki pa ni tako visoka, kakor sc je spočetka pisalo. Skoro vso pavolo (bombaž) bodo pri fabrikaciji lahko porabili, ker bodo to mokro zavolo pri predelovanju mešali s suho, tako da bo prav majhna količina bombaža uničenega. Vsa škoda na strojih pa je itak krita z zavarovalnino. Intercsantno ozadje pa tvori po nastalem požaru časopisno prerekanje, kdo je imel pri gašenju in reševanju največ zaslug in kdo nobenih, ker je ravnateljstvo predilnice poslalo nekemu listu tozadevni jako interesanten in poučen popravek. Dejstvo je le, da so takoj drugi dan po požaru popoldne že pričeli s polnim obratovanjem. Predilnica dela, kakor znano, s približno 750 delavci v polnem obratu in komaj sproti izdeluje prejo ki jo prodaja raznim tuzemskim tvornicam v nadaljnjo predelavo. — Utopljenec v KrSkem najbrže predilniški delavec Mlakar i* Litije. Iz Krškega poročajo, da je Sava tam naplavila utopljenca, starega približno 50 let. Po opisu in vseh znakih sodeč, mora biti utopljenec identičen s 54 letnim predilniškim de-lavcean Franc Mlakarjem iz Litije, ki je dan po svatbi svoje hčerke zjutraj neznano kam odšel od doma mesto na delo v tovarno. V nedeljo 19. febru-aurja se je poročila hčerka predilničarja Mlakarju ■na Savi, potem so pa na Mlakarjevem domu na »Stavbah« malo evatovali. Navzoči so bili le družinski člani Mlakarjeve rodbine in nevestin ženin. Ka svatbi pa je prišlo do prepira med očetom in sinovi, pri katerem je baje prišlo do dejanskega spopada. To je očeta Mlakarja, ki je bil silno vesten in priden delavec ter izredno »krben družinski oče tako potrto, da je sklenil končati si življenje. Pozno ponoči je še izročil svojemu zetu srebrno uro z verižico, rekoč, to ti podarim za spomin na mene. V ponedeljek zjutraj je kot običajno pred 6 odšel na delo, kjer se pa ni zglasil. Sprva so domači domnevali, da je na jezo odšel za par dni od doma k svojim sorodnikom pod Sv. Goro, od koder so pa prejeli obvestilo, da se Mlakar pri njih sploh ni oglasil. Potem so domačini v domnevi, da jo Mlakar šel v Savo, pregledali Savo do Zagorja, kjer pa tudi niso našli sledu o kakem utopljencu. Po poročilu iz Krškega pa ee opis utopljenca povsem ujema z osebo Mlakarja. Radeče pri Zid. mostu Smrt uglednega Radcčana. V sredo dopoldne jc umrl v 84. letu starosti Franc Forstncr, prevžit-kar v Radečah 47. Pokojni je bil nad 40 let usluž-ben v predilnici v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer si jc pridobil velikih zaslug pri gasilnem in godbe-nem društvu. Za časa bivanja v Radečah je bil splošno znana in priljubljena osebnost. Pokojn;ku naj sveti večna luč, žalujočim ostalim pa naše so- Materinski dan. Marijin vrtec priredi v proslavo materinskega dneva na praznik Marijinega oznanjenja v Narodnem domu Savinškovo :gro tro-dejanko; »K mamicil« Vabljeni so otroci kakor tudi starši. Vstopnina prosta. Začetek ob štirih popoldne. »Nedeljskega Slovenca« dobite vsako :icdi!jo (ta teden izjemoma na praznik) v trgovini g. A. Sotlarja. Kamnik Javne kopeli s toplo vodo v zimskem času v Kamniku (nimamo, zato 6e morajo meščani po potrebi zatekati v Ljubljano. Kamniško obrtno dru- j štvo je žc pred leti nameravalo postaviti v ozadju mestnega parka lepo zgradbo s toplimi banjskimi in prsnimi kopeltni, pa mu je za realizacijo manjkalo dovolj finančnih sredstev. Fond, ki je določen za ta namen, se sicer s prireditvami in prispevki naših obrtnikov vedno veča, vendar je do realizacije tega načrta najbrž še precej daleč. Do takrat pa bi se moralo pomanjkanju te prepotrebne naprave v Kamniku odpomoči s tem, da bi se v tem smislu uredilo kopališče usmiljenih bralov ali pa naj bi se v kakem hotelu ali privatni hiši, kjer so v zadnjih letih postavili kopeli, uvedlo v določenih dnevih kopanje na abonement. Reflektantov bi bilo gotovo mnogo, zato bi vsako iniciativo v tem oziru toplo pozdravili. Lubadar se je v nekaterih krajih kamniškega okraja tako razširil, da bo treba proti temu nevarnemu uničevalcu gozdov energičnih ukrepov. To je izprevidela tudi oblast, ki je izdala strogo naredbo, po kateri ee morajo ravnati vsi lastniki gozdov, da bo boj proti lubadarju čim bolj uspešen. Lov kamniške občine je bil na javni dražbi oddan za 3400 Din, čeprav so mestni očetje računali, da bo vrgel samo 1500 Din. Dozdaj je imelo lovišče v najemu kamniško lovsko društvo, zdaj ga je vzel pa neki privatnik iz Ljubljane. Kamniško lovsko društvo si je obdržalo za naprej še lov podgorske občin«. Snega je padlo na planinah okrog 30 cm. Vzpričo nizke temperature in mrzlega severnega vetra se bo gotovo dolgo obdržal. Zborovanje obrtnikov v Ljutomeru Ljutomer, 31. marca. Zborovanje obrtnih zadrug ljutomerskega okraja je bilo preteklo nedeljo, na praznik rokodelca sv. Jožefa po osini sv. masi, ki se je služila za žive in rajne člane obrtnih zadrug, v dvorani g. Stras-serja. Zborovanja se je udeležilo lopo število obrtnikov iz okrajev Ljutomer in Gornja Radgona. -Predsednik društva g. .Janko Horvat je uvodoma orisal zgodovino obrtniških zborovanj in poudarjal sedanji ogroženi položaj obrtništva ter začrtal pot skupne borbe za izboljšanjem. Priporoča, dn si posamezne stroke obrtništva ustanove skupne nakupovalne zadruge. Uveljavi naj se progresivni davčni sistem z določenim eksistenčnim minimom, v razlikovanju ]x>deželskega obrtnika, polkmeta, od m čelnega obrtnika, ki živi samo od obrti, šušmarstvo, po (katerem je obrtni stan najbolj ogrožen, je v svojem govoru pobijal stavbenik g. Petschar in pozival vse obrtnike, (ia se vsak slučaj šušmarstva takoj prijavijo. Govornik koustatira, da plača obrtnik 20% vseh javnih dajatev in poziva narodne jx>slance, da zastopajo interese davkoplačevalcev. Kritizira javne ustanove, ker dolnjo obrtniška dela na škodo obrtnika, priporoča ko|egialn<»t in solidarnost med posameznimi strokami. Zanimanje je vzbudilo poročilo, da se razen malih izfem v juinih krajih še danes ne pobira zavarovalni prispevek, pač pa so dajejo podpore, kakor tudi poročilo, da so v preteklem letu znašali upravni stroški 67 milj. Din, dajatve za iava-rovanje pa samo 66 milj. Din. Priporoča zahtevo, do se centraHzactjski sistem OUZD razbije in priporoča apel na pristojne faktorje, da uvedejo re-j vizijo tega zakona, katera naj OUZD prinese avtonomno vodstvo. Vodja obrtno nadaljevalne šole g. Banknrt je nato tolmačil še določbe obrtnega zakona glede imenovanih šol, priporočal strožjo izbiro učenčev iu večjo naobrazbo naraSčaja. Po prečitanju in sprejemu resolucij in udanostnih brzojavk je predsednik zaključil lepo obrtniško zborovanje. — Snoči so je v istih prostorih vršil občni zbor Trgov, obrtnega društva. Za predsednika je bil izvoljen zobotehnik g. Ciril Reich, za podpredsednika pa trgovec g. Mirko Šimak. Srbska banka, v Zagrebu, ki se je ravno pred koncem leta 1032 poslužila 1. 6 zakona o zaSčiti kmeta, objavlja svojo bilanco, iz katere je razvidno, da so se vlogo zmanjšale v pret. letu od 524.1 na 352.6 milj., nasprotno pa so narasli upniki od 45.0 na 48.6, reeskont pa od 50.3 na 121.3 milj. Din. Temu odgovarjajo aktivne postavke, kjer se je pred vsem zmanjšala blagajna, pa tudi dolžniki. čisti dobiček znaša 2.1 milj. Din v primeri s 9.5 milj. Din za 1931, ko je bila dividenda 12 Din na delnico nominala 75 Din. Nova delniška družba. Trgov, ministrstvo je odobrilo osnovanje deln. družbe Jugojuta v Belgradu, katere namen je komisijska prodaja jute in proizvodov. Glavnica znaša 0.5 milj. Din (nominala 500 dinarjev). Mednarodna zveza bombažne industrije. Te dni je v Bruslju zborovala zveza mednarodne bombažne industrije, kateri pripada bombažna industrija 22 držav. 7,a člana je bila sprejeta sedaj tudi naša država. Zveza je sklenila, da bodo v aprilu vse bombažne tekstilne ivornice njenih članic praznovale leden dni. Borza Dne 23. marca. Denar V današnjem deviznem prometu -o narasli tečaji Amsterdama, Berlina, Lomi ma, New Vorka in Pariza. Neizpremenjen! eo of-Udi tečaji Curiha in Prage, dočim .sta Bruselj iu ir;' oslabela. Na zagrebški borzi danes ni bilo prometa, ker zagrebški denarni zavodi niso dali deviz in jih tudi Narodna banka ni dala. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi notiral 8.00, iia zagrebški pn 8.575—8.075, zaključenih je bilo 10.000 šil. po 8.625. Grški boni so v Zagrebu notirali 35--35.2S (zaključki so bili po 35.25). Ljubljana. Amsterdam 2315.13 —2320.19, Berlin 1367.91—1378.71. Bruselj 800.24—804.18, London 196.42—198.02, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 5721.92-5753.18. Pariz 225.71—220.83, Praga 170.67 do 171.53, Trst 295.24-297.0-1. Curih. Pariz 20.365, London 17.75, New York 518.62, Bruselj 72.20, Milan 26.69, Madrid 43.90. Amsterdam 208.925, Berlin l'23.00, Dunaj 72.89 (priv. 58.10), Stockholm 94, Oslo 90.90, Kopenhagen 79.15, Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58, Atene 2.95. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za vojno škodo nekoliko slabejša, tudi tečaji dolarskih papirjev so popustili. Promet je bil na zagrebški borzi slab, kajti poleg nekaj vojne škode je bilo zaključenih samo še 1000 dol. 7% Blerovega posojila. Nekaj več prometa je bilo med delnicami, kjer je bilo zaključenih 30 delnic osješke sladkorne tovarne in 10 delnic Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50—43.50, vojn a škoda 178—182, 8% Bler. pos. 37—39, 7% Bler. pos. 33-35, Trboveljska 150 bi. Zagreb. Dr z. papirji: 7% inv. pos. 42.50 dn 13.50, agrarji 23 den., vojna škoda 178—181, 3. 178—181 (i-SO), 4. 177—180, 6% begi. obv. 30.50 do 31.25, M Bler. pos. 36—39, 7% Bler. pos. 33.50 do 34.50 (33), 7% pos. DHB 38.50—42. — Delnice: Priv. agr. banka 180—181, Nar. šum. 20 do 30, gečerana Osjek 92—95 (95, 90), Impeks 55 den., Isis 25 bi.. Trboveljska 130—150 (130). Belgrad. Narodna banka 3310—3350' (3345), Priv. agr. banka 192—193 (192, 191), agrarji 23.25 do 23.75 (23), vojna škoda 180—181 (180), 6% beg), obv. 31.25—31.50 (31, 30.50), 7% Bler. pos. 37 bi. Dunaj. Don. eav. jadr. 51.85, AJpine 11.70. Žitni trg Chicago. Pšenica: maj 51.50, julij 52.375, sepl. 53.25. Koruza: maj 28.375. julij 30.25, september 31.375. Oves: maj 18.125. julij 19. Wirni?pejr. Pšenica: maj -19.50, julij 50.75, september 52.75. Šport JUTRI: ILIRIJA:VTKT0R1 A Šoštanj Zahvala. Krajevni odbor Rdečega križa v Šoštanju je to zimo obdaroval 120 revnih šolskih otrok z novimi čevlji in veliko število s toplim perilom/ S tem blagim činom je Rdeči križ najlepše dokazal, da pravilno pojmuje svojo misijo, ker ie omogočil vsem tem revčkom posečanje šole in jih obvaroval najhujšega mraza! Veliko jc pripomogla k temu tukajšnja tovarna Usnja Woschnagg in še posebej z lepimi prispevki gospa VVoschnaggova sumi! — Odbor šolarske kuhinje pa je skrbel za toplo in tečno prehrano šolskih otrok. Saj dobiva dnevno od 2. decembra dalje nad 200 otrok izdatno kosilo. Dn v teh kritičnih časih ni malenkost priti si vedno zapisuje, kaj jc kdo rekel. To pride zelo prav, kadar je treba pričati. In tako si ludi jaz vsako vašo sumljivo besedo zapišem. Kadar bo čas, ras bom pa naznanit. Časih so rekli: najtesnejša prijateljstva se sklepajo v šolskih klopeh, -lasti v srednji šoli. IVr lo je, kakor s c vidi, ',«linulo... Nastaja res •nov družabni red. . Mesarsko aiera z Viča Ljubljana. 23. marca. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča g. G osi ar.j cm se je danes popoldne nadaljevala razprava proti viškemu mesarju A. Zajcu, ki jo zapleten v znano afero zaradi uvoza nežigo-sanega mesa. Stvar se je primerila septembra meseca'I. 1931. O aferi je : Slovenec*- že tedaj poročal. Sodnik je zaslišal včeraj tri priče: nadzornika mestnega dohod arstvenega urada g. F o rtič a in mestna živjnozdravnika dr. Josipa Kunca in g. Vekoslava R igle rja. Priče so potrdile nekatere bistvene okolnosti. Sodnik pa je razpravo prekinil in sc bo nadaljevala G. aprila. Za zadevo vlada med ljubljanskim občinstvom dokajšnje zanimanje. Razprava je trajala od 15.30 do 17. Se sprejema uaš inseratni oddelek ojjlasc za jutrišnjo prazniško - obenem nedeljsko izdajo .,Slovenca", ki bo za insercijo prav posebne važnosti. Cenjene inserenle vljudno vabimo, da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče v prvih dopoldanskih urah. Popoldne sprejemamo le še osmrliia naznanila iu nujne neodložljive objave. Koledar Petek, 24. marca: Gabriel, nadangel: Simoii-otrok, mueeuec. Novi grobovi -j- Na Vrhniki jc včeraj umrla pocestnica gospa Ivana Ja v orni k roj. Tomšič, mati župnega upravitelja v Javorju nad Litijo i'. Tomaža Javornika. Pogreb bo v soboto ob 9 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti =. Izprcmcrobn rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je dovolila Andreju Okornu, pristojnemu v občino Trebcljevo, okraj litijski, izpremembo rodbinskega imena v Lavrič. Ostale vesta — Redna služba božja na šmurni gori sc bo jutri spet pričela; vršila se ho do pozne jeseni vsako rffedeljo in praznik ob tO, lc ob slabem vremenu je ne bo. — Pri Sv. Antonu nn Zdenski rebri v do-brcpoljski dolini se vrši nu tihi ponedeljek, dur 3. aprila velik semenj zu živino vseh vrst. Od nekdaj jc žc navada, ti« pridejo na I« semenj ljudje iz cele Dolenjske. Na ta dan je bila vedno kupčij« nujživahnejša, ker vsakdo za Veliko noč kaj kupi. Kupci in prodajalci so navadno zadovoljni. Ta dan se vrši pri Sv. Antonu tudi romarski shod z več sv. mašami. — Za izlet Jadranske straže po Jadranskem in Sredozemskem morju jc veliko zanimanje. Kakor sporočajo iz Splita jc ministrstvo prosvete odobrilo dopust svojim uradnikom za t,i izlet pod št. 7584 od 13. III. t. 1. Zadnji rok priuivc jc dne 25. marca t. I. Kdor noče zamuditi ugodne prilike, naj so nemudoma javi pri oblastnem odboru Jadranske straže v Mariboru. Železniškemu ravnatc'jstvu v Ljubljani. Prišla jc pondacl in z njo nedeljski izleti v prosio naravo. Predvsem meščansl človek komaj čaka nedelje, da pobili v prosto naravo, kjer si prezrači oil mestnega prahu in dima okajena pljuča, Hvalevredno jc razumevanje prizadetih činiteljev, ki fo s polovično vožnjo z izletniškim vlakom omogočili mnogoterim, da sc lahko poslužijo te ugodnosti in preživijo nedeljo v prosti naravi. Nastane pn vprašanje mladine. Tudi la jc potrebna t edelj-fikega izletniškega užitka in marsikateri oče bi rad peljal ->voic otroke s seboj, toda vož Dclrnnceschiju pripeljali v preiskovalne zapore v Novi Sad, je tukaj vnovič ponudil kavcijo 200.000 Din v državnih papirjih. Toda obe sodni instanci si« to ponudbo zavrgli. Med tem pa je pricukt vati novih aretacij visokih osebnosti, vsled česar obet« ta afer.; postati zelo zanimiv«. Kakor se sliši, so podobno afero te dnj odkrili tudi v Osijeku. la hranilno knjižico prodam poltovorni avto CITBOEN'. od katerega je plačana celoletna državna in mestna taksa za Din 12.000-—. Poizve se v , sarni Kongresni trg štev. 2, desno. .— - njo, pravtako draga kot za otroka, ki ima že itak polovično. Velikemu številu staršev bi bilo zelo ustreženo, prav tako pa tudi otrokom iz higienskega razloga, ako bi železnica tudi pri otrokih do 10. leia upoštevala pri izletniških vlakih 50?» popust na njihovo polovično vožnjo. Staršem bi bilo omogočeno na ta način, da bi lahko v nedeljo . 7. otroci vred šli na deželo, železnica bi pa tudi imela korist, saj otrok potrebuje komaj polovico prostora enega odraslega. Prosimo železniško rav- • nalejstvo, da bi pri skorajšnji določitvi izletniških j vlakov to upoštevalo in ustreglo velikemu številu j prizadetih staršev. — Šah v Vuhredu. V lorek, dne 21. t. m., so j sc v Vuhredu v prijateljski tekmi spoprijeli maren- j berški in vuhredski šahisti. Marenberški so zma- j gali na celi črti. rJT\jdkkxy palm ira - milo olef&uje,. ■^gB™!"nrTnBnnpimrB-a«gwnnTrr?TiirT -.-mnam-,.. T .mmimmrm Važni sklepi mariborskih trgovcev — Preprečen požar sredi mesta. Iz Kamnika nam poročajo: V pretekli noči okrog pol 2 je pekovski mojster na Šutni gosp. Novak, ki se je po končanem delu ravno odpravljal k počitku, opazil na sosednjem dvorišču čudno svetlikanje in prasketanje. Ko je natančneje pogledal, je videl, da se iz velike lesene skrinje dvigajo med oblaki dima tudi majhni plamenčki, kalerc je veter čim dalje bolj oživljal. Nekdo je takoj skočil čez zid, da bi z vedrom vode pogasil naraščajoči ogenj. Obenem je priklical več sosedov, ki so urno od vseli strani nosili vodo in udušili ogenj na goreči skrinji, v katero ;SO domači spravljali pepel. Očividno je, da je ogenj nastal iz majhnega koščka žarečega oglja, ki je bil skrit med pepelom in katerega je oživel močan veter, ki je ponoči divjal flad Kamnikom. Skrinja je stala v bližini lesene zgradbe, poleg lmtere se je nahajalo v neposredni bližini še več lesenih poslopij. Prava sreča je, da so ogenj ob tako nenavadni uri pravočasno opazili in pogasili. Ker jc divjal tako močan veter, bi se prav gotovo vnela vsa lesena gospodarska poslopja v bližini in ni izključeno, da bi se ogenj preselil tudi na strnjeno vrsto hiš na Šutni. Vsled neprevidnega ravnanja s pepelom je bilo že več nesreč, zato previdnosti v tem oziru ni nikoli preveč. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumehju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, — 34 volkov zastrupil. V Rudopolju je nadlogo r Samardjiju nastavil v gozdu volkovom strupu. V 16 dneh jc našel mrtvih sedem velikih volkov, od katerih jc bilo pet volkulj. Ko so volkulje dejali iz kože, so v štirih našli po pet mladičev, v eni pa sedem mladičev tako, da jc bilo zastrupljenih vsega skupaj 34 volkov. — Nova odkritja pri subotiški Trgovsko-industrijski bunki. Upravitelj konkuiv.nc mase j i rgovsko-industrijske banke v Subotici Viktor ; Prohaska jc izjavil, da so žc leta 1931 ravnn-j lelji tega zavodu v Belgradu usi.-inovili agen-| ei jo pod imenom .Cn - R . n , - j linamovič • se jc, kakor je povedni, j v.i j-il -d-boroni Jadranske straže« v Belgradu d i bi mu prepustil pravico do reklame nu žel- zniških kolodvorih in v vagonih Nekaj dni n«to jc prišel v Subo-lico in izj<'vil, du so pogajanja uspel« in da jc sklenjen dogovor z« deset let in sicer letno za 60.000 Din, ki jih mor« banka plačati vjadrun-ski straži«. Banka je nakazala 60.000 Din in poleg lega šc bančno garancijo za vseh deset lrt. lo je skupno z« 600.000 Din. Imamovič je odšel v Belgrad in se čez par dni vrnil v Subotico ler prinesel potrdilo »Jadranske straže«. Vsi so bili prepričani, du je zadev« v popolnem redu. Konkurzni upravitelj Viktor Prohaska je pa zapazil, da se skoz celo preteklo leto ni ničesar govorilo o tej zadevi. To sc mu je zdelo čudno. Obrnil sc jc pismeno na Jadransko stražo . ki mu jc sporočilu, dn o tem ničesar ne ve in da ni prejela nobenega denarja. Prohaska se je sam odpeljal v Belgrad, kjer jc ugotovil, da si> bili podpisi iu štampiljka ponarejeni. Zadevo je naznanil okrožnemu sodišču v Subotici, ki scd«j vodi preiskavo. — Jezus naj živi! L! evharističnih postni i/ Cerkvenega Glasniki1 /a mešani zbor, deloma z orglnmi uredil Stanko Premrl, založila | Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. < en« pnr-lituri je 60 Din. glasovi po 12 Din. A' prav lični opremi in trpežnem papirju ie pravkar i/Ji« : i« skrbno urejena in hvalevredna zbirka, ki obseg« najboljše ev huristične spev e, povzele iz \ prostorih hotela Orel« se. jc vršil v sredo zvečer VIL redni občni zbor Bolniške blagajne samostojnih trgovcev. Poročilu, ki so jih podali n« tem zborovanju predsednik V. \Vcixl. tajnik K. /nitleršič in drugi, slikajo običajno živahno in plodouosno delovanje društva, ki jc štelo ob koncu letu 1932 323 zavarovancev, od tega 159 članov in 164 svojcev; celoletni izdatki sej znašali Din 121.614.24, dohodki pa Din 114.036.09. Primanjkljaj se je kril iz rezervnega fonda. Mn tigo va/ncjsi, ki ikor poročila- za minulo leto, pa so bili sklepi, ki so jih sprejeli zboroval ci za bodočnost in ki dokazu jejo, da pravilno doumeva važne novodobne pridobitve na soci-jnlnem polju. V tem oziru gre mariborskemu trgovstvu priznanje naravnost pionirskega dela, ker je ko' prvo sprejelo sklop o takojšnji izvedbi obligatornega bolniško-nezgodnega zavarovanj«. Glasom pismenega glasovanja gremi-jnlnih članov se je namreč sprejel sklep, da sc odbor obstoječe Bolniške blagajne samostojnih trgovcev pooblašča, du sestavi pravilu zu obvozno zavarovanje Združenja ter jih predloži občnemu zboru v potrditev. Sestavljena pravilu so bil« preeitana ter bodo v najkrajšem času poslana banski upravi v odobritev. V pravilih □ V upravi in podružnici na Aleksandrovi cesti sc sprejemajo oglasi za jutrišnjo številko, ki izide v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi. še do ti dopoldne. □ Zaslugam priznanje. V ponedeljek, dne 27. marca bo izročil francoski konzul M. Nravi 11 e gospej Maistrovi komandersko zvezdo redu Nichan Iftikar, ki ga ji je podelila francoska vlada za njeno uspešno delovanje v smislu fran-cosko-jugoslovanskegu prijateljstva. Izročitev se bo izvršila v gledališču, kjer priredi francoski krožek na čast konzulu francoski večer s sodelovanjem ge. šaričeve iz Ljubljane ter članov ljubljanskega krožka. Ljubljančani bodo igrali Mussetovo komedijo Le Chandclier«, naslonijo pa tudi solisti s pevskimi in klavirskimi točkami. □ Mrtvaški zvon. V bolnišnici je umrl v starosti 65 let g. Albert Schuster, knjigovodja v pokoju. Pogreb blagega pokojniku bo danes popoldne ob 3. uri iz mrtvašnice na magdalcn-sko pokopališče na Pobrcžju. Blag mu spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! □ Volivni imeniki na vpogled. Okra jno sodišče v Mariboru jc s svojo odločbo od 8. febr. t. I. odobrilo volilne imenike za mestno občino mariborsko kakor so bili popravljeni v januarju 1933. Ti volilni imeniki Do od danes minrej stalno razgrnjeni na vpogled v Kouskripcijskem uradu mestnega načelstva na Slomškovem trgu št. ti. pritličje levo med običajnimi uradnimi urami. Vsakdo ima pravico vpogleda v imenike ter lahko zahteva popravek. □ Aktualne komunalne zadeve. Na seji mestnega občinskega sveta dne 30. marca se bo raznr«vljalo med drugim o prošnji magistralnega ravnatelja A. Kochlerja z« upokojitev, imenoval se. bo gradbeni 'odbor za leto 1933, razpravljalo se bo o zamenjavi vojašnic, o parcelaciji zemljišču pivovarne Union, o preureditvi prostorov v kazinskem poslopju. Nu dnev nem redu je nadalje prošnja Pohorske železnice za odobritev najetja posojila ter številne prošnje za sprejem v občinsko zvezo in zn odobritev obrti. □ Jutri in v nedeljo-nu zelenem polju. Ob 13.30 glavni dogodek letošnje pomladanske nogometne sezone: Fcrencvaroš nastopi proti ISSK Mariboru. Tekma se igra na igrišču v L judskem vrtu. Ob 14 kot predtekma SK Mura (Mur. Sobota): ISSK Maribor rez. V nedeljo 26. t. ni. na igrišču ISSK Maribora: ob 10. uri Maribor ml. : Železničar ml. Ob 14: Svoboda rez. : Maribor rez. Ob 13.30 Maribor old boys : Železničar
osta.]e nerabne. S to izdajo imajo sedaj ccr-kveni pevovodje enotno priročno pesmarico, ki se odlikuje po izborni ureditvi in izbiri napc-vov. Vsem ccrk. nim zborom jo toplo priporočamo. — Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. sc predvidevajo tri kategorije zavarovancev, razdeljenih po premoženjskem stanju. Člani sr lahko poleg obveznih tudi prostovoljni: industrijalci, odvetniki, zdravniki itd. Važno vprašanje, ki sc jc nu občnem zboru ni/.inotrivulo, jc bilo tudi vprašanje sunuioriju. •Svojcčasno je stavila Bolniška blagajna samostojnih trgovcev predlog, du bi se kupil ali najel dr. černičev sunatorij skupno z Bolniško blagajno zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani. Predlog pa jc bil «1 slednjrgu društva odbit. Čim pa bo uveljavljeno obligatorno zavarovanje članov Združenja trgovcev v Mariboru ter bo dana možnost razširiti področje nove'obvezne bolniške blagajne tudi nn področje celokupne bivše mariborske oblasti, se bo uredil v Mariboru sunatorij z« članstvo. O te:n vprašanju se jc i »izvila živahna debata ter sc je stališče vodstva sprejelo. Pri sledečih volitvah jc bil izvoljen za predsednika ponovno Vilko Weixl, za podpredsedniku Sa v. v odbor pn: Jakob Lah, Albert Vicelj, Stanko Kocbek, Frane Močivnik. Ivan Kvas, dr. Ivan Jurečko. Namestnika: 11 ici t Einanuei. Vid Murko. Nadzorstvo: Z progi. Cvctkovoni so "treljali naprej ter hude ranili Petrišiča in Majceno, lažje pn Vesenjuk« i« Kiriča. Pred sodniki sc re i/sov.u-jali, tla so streljali samo v zrak. Sodb«: Petek in Nemec poldrugo leto robije. 2 Ieli častne izgube. Ozmec leto ;n 7 mesecev robi ir, ostali pa f» mc-scccv sirogeg« zapora, pogojno nn 3 let. Vič Materinski dan. V soboto, dne 25. marca ob 1 popoldne se vrši v dvorani Društvenega doma proslava Materinskega dne. Na sporedu je govor, de-klamacije in igra s petjem K mamici <. Da se omogoči obisk vsem slojem, jc vstopnina izredno za odrasle 3 Din, za otroke 1 Din. Čisti dohode je namenjen za mladinsko zavetišče. Za tiho nedeljo sc pripravlja misterij »Slehernik- . Podčetrtek Umrli »tii v zadnjem času v naši župniji 2 osebi in sicer Ana Druškovič iz Imcncga ter Jožet Verbošek Podčetrtka. Slednji je bil dolgo časa gostilničar; bil jo vzglede« krščanski ore. in dober mož. Ob odprl0111 grobu -la 11111 spregovorila: g. župnik Andrej Pire in v imenu požarne hrambe g. nadučitelj Franc Lovrec. Na Marijin praznik bo popoldne po lilanijnh v dvorani cerkveno hiše proslava malerinskc-g 1 dneva. iPriredi lo proslavo Mar. družba. Iskreno vabljene matere in ljubitelji naših mater! Naše dijaštvo Duhovne vaje za gg. akademike bodo v Domi> duhovnih vaj od 8. aprila zvečer ob 6 do- 12. aprila zjutraj. Iskreno ste vabljeni, da pridete nekaj dni v duhovno samoto, da nemolcno premišljujete namen in cilj svojega življenja. V duhovnih vajah je prilika in čas, da spozna človek samega sebe in s napravi primeren red in načrt za življenje. Stanovanje in hrana za vse tri dni 35 Din. Udeleženci naj blagovolijo javiti udeležbo Vodstvu Doma duhovnih vai. * Čredo, ki se ie pas'a pred milijonom let v Kaliforniji Raziskovalec dr. Cheater Stook, član Tehnološkega zavoda v Kaliforniji, je imel nenavadno srečo pri raziskovanju pokrajine Rancho La Brea v južni Kaliforniji. Odkril je pravo skladišče okostja, ki pripada živalim, ki so živele 200.000 do 500 000 let pred nami. Nekateri učenjaki celo trdijo, ta je od takrat minilo milijon let. Zbirka je okoli 15krat večja, kakor vse zbirke na svetu iz te dobe. Iz Los Angelesa so odposlali v predmestje La Brea znanstveno komisijo, ki jo je vodil dr. Chester Stork. Kakor že rečeno, je imela ta nenavadno srečo. Na površini nekaj tisoč kvadratnih metrov so odkrili okostja 2000 velikih volkov, 2000 velikanskih tigrov, 20 mamutov in mastodontov, 75 konj, 60 vel-blodov, 150 bivolov, t)0 velikanskih mezg, 20 levov in neštevilnih ptic. Nekatere živali so morale biti sodeč po okostju prav ogromne. Mamuti so bili poldrugi meter večji kakor največji afriški sloni, levi pa za eno tretjino večji kaikor najlepši lev današnjega časa, tigri dvakrat večji kakor današnji, bivoli za polovico večji. Ptice roparice so bile izredne velikosti. Premer peruti je bil dvakrat daljši, kakor so peruti največje današnje ptice roparice. Vse te strašne živali so nekdaj prosto hodile po tleh, kjer leži danes velemesto Los Angeles. Da so se okostja tako lepo ohranila, pripisujejo okolnosti. da se je ta velikanska zaloga okostja nahajala v nekem strjenem olju. Raziskovalci domnevajo da se je morala cela pokrajina vdreti v velik podzemski bazen naravnega olja. Pozneje je olje shlapelo. Zemlja je potegnila s seboj v olje tudi živali, ki so živele na njej. »Kako ste mogli ravnateljev! gospe reči, da je njen mož umrl, ko ie vendar zgubil samo svoje premoženje?« »Hotela sem jo le pripraviti na to.« Svojevrstna služba božja v cerkvi v Potsdamu pred otvoritvijo državnega zbora. Kancler Adolf Hitler govori izza pultu. Pred njim sedi predsednik republike maršal Hindenburg. Okoli njega so zbrani ministri. V prvi vrsti od leve ua desno Seldte. Hugenberg, Schwe-rin-Krosigk. I'rick. Neurath in Blomberg; čisto desno predsednik parlamenta Goring (označen z enim križcem). Zgoraj, desno v loži general feldmaršal Mackensen (označen z 2 križema) Skrivnosti podmorskega življenja Moštvo vseučilišč v Oxfordu iu Cambriditeu se pripravlja nu tradicionalno tekme Šofer proti tujcu, ki mu razkazuje mesto: »Sedaj se peljem mimo najstarejše gostilne v mestu.« Tujec: »Zakaj pa?« ★ »Vi boste poročili gospodično Zormanovo?« »Zalibog ne. To je nemogoče. Včeraj mi je namreč nekaj rekla . ..« »Kaj pa?« »Nel« mi ie r»kl». Nemčijo se je končno znašla. Izpred berlinskega »Lustgartenac oddaja baterija državne hrambe zaporedoma po 21 strelov v pozdrav otvoritve državnega zbora Na Bleda \e vendar bolje Seaona na francosiki Rivieri je letos silno .slaba. V primeri s prejšnjimi leti je promet padel za 90?6. Še teh 10% gostov, ki so se prišli solnčit na riviero, izda razmeroma mnogo manj denarja kot prejšnja leta. L. 1929 so bili v Niči tudi največji hoteli s 3la, kjer se bore razne vrste alg in mahu za obstanek, |*>staja v smeri ekvatorju vedno močnejše iu dosega v tropič-nih pra>gozdih ono pestrost, ki si jo more komaj predstavljati najbnjnejša človeška fantazija In vendar jc pri vsem tem nekaj čudnega. Že nad sto let so si belili najslavnejši znanstveniki glave s problemom, da velja to pravilo samo za celino in da so prilike v morju povsem drugačne. Dočim prekipeva v tropičnih gozdovih najštevilnejše rastlinstvo in najbujnejše oblike ter naj pestrejše barve, so prostrana norja ob ekvatorju mulodane. prazna. Vode ob obeh po-lih ter vsa severna iu južna morja, kjer bi po toplotni teoriji najmanj pričakovali življenja, pa imajo vse polno rib in drugih živih bitij. Pa so le rešili to uganko. Dognali so, da vsebujejo vse severne in južne vode 100 do 1000 krat več majnih planktonov kot pa tropične. S tem pa je bil spravljen ves problem v drugo obliko. Odhod kriza v gledališču? Pred dunajskim parlamentom se izprehaja policija... Zapeljiva novost v španski zastavljalnici Pozabljivost ie velika napaka Belgijski listi jx>ročajo, da je neki meščan iz Saint Flamberta pozabil nedavno ob vratcih na glavni pošti zavoj, ki je vseboval zlatnine za dva milijona frankov. Ko je lastnik tega zavoja opazil, kaj se mu je zgodilo, zavoja ni bilo več na mestu, kjer ga je pustiL Hitlerjev kuluk Nemški zvezni notranji minister je s posebno okrožnico povabil v armado »prostovoljniti delavčeve vse srednješolce, ki bodo letos položili zrelostne izpite. Prostovoljci bodo moral ostat' 6 mr-socev v taborišču. Štirje mes»-i boda namenjeni »telesnemu delu« in šest tedni" »apoilu-. Država bo prevzela vse stanovanjske, prehranjevalne m ostalo stroke. Madridska zastavljalnica je sprejela novo odredbo, ki se je zelo priljubila revnim slojem, njenim stalnim obiskovalcem. Lastniki zastavljenih strojev, orodja in stičnega lahko z njimi delajo po več ur dnevno v (»osebni dvorani zastavljalnice. Če izjavi lastnik predmeta pri prejemu potrdila, da si / njim služi kruli, romajo njegove stvari v posebno skladišče, kjer se vedno takoj lahko najdejo. Stotine žensk prihaja dnevno v zastavljalnico šivat na svojo stroje. Obrtniki in domači delavci redno zah- tevajo svoje orodje. Dvorana je vedno polna in na dvorišču zraven razbijajo tudi sodurji, mizarji, kleparji. Zastavljalnica ima v skladišču do VOOO šivalnih strojev, ki so dokaz nesreče njihovih lastnic. Pred šestimi leti jc povrnila zastavljalnica lastnikom brezplačno vse šivalne stroje, ker je plačalo mesto ves potreben denar. A zdaj se je revščina tako raznesla. da ni mogoče misiiti na slično |>omoč. število revežev, ki morajo zastaviti stroje in orodje, je vedno večje. kajti da so ti planktoni edina hrana rib na visokem morju, je bilo že zduvnaj znano. Toda nastalo je zopet vprašanje, zakaj dobijo ti mikroorganizmi za svoj obstoj prepotrebne nitrate in fosfate v mrzlih morjih, a v ekvutor-jalnili zopet ne. Ker prihajajo vse hranljive snovi iz morskega dna. je bilo takoj jasno, da je potreben za obstoj planktonov in torej tudi rib kontakt med površino in morskim dnom, ki je v mrzlih morjih mogoč, u v tropičnih vodah ne. Arktične vode imajo jeseni nižjo temperaturo na površini, tako pada mrzla in lore.j težja vola na dno. dočim se s[>odnje plu-«ti dvigajo, prinašajoč seboj hranljive nitrate in fosfate, i.kvatorjalne votle so na površini toplejše in je mešanje vrhnjih plasti s spodnjimi nemogoče. Tako je prav za prav temnoinodra barva tropičnih voda ludi barva vodne puščave in kjer je vendarle kaka »oaza« v tej pustinji, tam vzdržujejo potrebni stik mogočni vetrovi in viharji. Čudovita telefonska iznajdba Od 1. maja dalje bodo naročniki dunajskega telefona proti malenkostni odškodnini dobili posebne priprave na svoj telefon. Ta priprava bo avtomatično povedala, ali je najemnik doma in kdaj se bo vrnil. V bistvu gre za nekako uro budilko. Ko naročnik zapusti stanovanje, obrne kazalec na uro, ob kateri misli, da se bo vrnil. Če ga med tem časom kdo kliče po telefonu, ta budilka avtomatično udari v telefon tolikokrat, kolikor kaže kazalec na niej. V popoldanskih urah udari ura za vsako uro dvakrat. Iznajdba je gotovo velikega praktičnega pomena in rabili jo bo !o posebno tisti, ki jih telefon nadleguje, ker bodo lahko s pomočjo te priprave lagali, da niso doma. Res amerikansko! Gospa Johnson v Nevvyorku je vložila tožbo za ločitev zakona, ker se je njen soprog preveč smejal. Stalno se je krohotal, če je videl, da ima novo obleko in se kar držal za trebuh, če mu je postavila na mizo prismojeno jed. Sodnik je odredil razpo-roko, »ker lahko povzroči neprestano bedasto re-žanje več muke, kakor vsi udarci in psovke«. Radio vlak Velika Avstralija ima tako redko prebivalstvo. da bi morala priti vsaka stalna radijska postaja v denarne neprilike, ker bi zbrala premalo naročnikov. Zategadelj si pomagajo z radijskimi vlaki. Vlada je opremila radijski vlak z dvojno luč no anteno. Vlak potuje |x> Avstraliji in dnevno obiskuje nove kraje. Oddaja samo reproducirano glasbo. »Mar bi ne bilo bolj enostavno s škarjami?!« * Po vsem svetu tožijo, da preživljajo gledališča hudo krizo in da jih neusmiljeno izpodriva kino. Splošno mnenje je, da je prav kino kriv te krize. Podrobnejša raziskovanja pa so dognala, da ni kriv te krize toliko kinematograf, pač pa je pričelo občinstvo zapuščati gledališča, ker je gledališče samo na sebi slabo. Po večini dajejo danes stvari, ki jih občinstvo ne more prebaviti več. Večinoma so to puhla in opolzka dela. Ravnatelj gledališča v po-renjskem mestu Godesbergu, ki ima 25.000 prebivalcev, je dokazal, da je pri vsej gospodarski krizi mogoče redno napolniti gledališče. Toda za to so potrebne dobre igre. Od svetovnih avtorjev je vpri-zoril samo najboljša dela. Tako so prišli na vrsto Shakespeare, Grillparzer, katoliški pesnik Becker, Molifere, Ibsen in Gerhard Hauptmann. Gledališče v Godesbergu kar najboljše uspeva.