ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRIJKCIJ
Ministrstvo za gradnje je po vojni usta-novilo gradbeni inštitut, ki je delovai v nič kaj uglednih prostorih na Gospo-darskem razstavišču. Ze kmalu pa so se pokazale potrebe po razširitvi te dejavno-sti In 1952 leta je inštitut prerasel v Za-vod za raziskavo materiala in konstrukcij, kl je začel delovati v novi stavbi, kjer je še sedaj. Lani se je delovna organiza-cija konstituirala v skladu z ustavo in tako sta nastali dve temeljni organizaCiji: TOZD Inštitut za raziskavo materiala in konstrukcij in TOZD Inštitut za ceste, ki sta se s samoupravnim sporazumom zdru-žili v OZD ZBMK.
Naloga zavoda kot celote je predvsem razvoj gradbeništva, izvajanje atestnih pre-iskav materiala, temeljnih tal, preiskava proizvodov in konstrukcij, sodeli>vanje pri ustvarjanju tehniftne regulative s pod-ročja gradbeništva itd.
TOZD INŠTITUT
ZA RAZISKAVO MATERIALA
IN  KONSTRUKCIJ
V tej temeljni organizaciji združenega dela je zaposlenih 300 ljudi, od katerih jih ima več kot petJna visoko ali višjo izobrazbo. Razdeljeni so v šest enot, ki so nekako obračunske, vemdar je njihovo delo povezano in tako pri posameasnih nalogah, ki so večinoma kompleksne, so-deluje po več oddelkov — to je za raz-voj gradbeništva zelo pomembno.
Oddelek za geotehniko
Z raziskavo temeljnih tal ugotavljajo sestavo in karafeteristiko tal, dajejo po-datke 6 aopustnlh napetostih, o jnoznlh velikostih objektov In nafiinu njihovega temeljenja ter opazujejo posedanje ob-jektov v času. Prav to opazovanje jim stalno prinaša nove izkušnje in ob tem tudi ugotavljajo, ali so bile njihove na-povedi praviine ali ne.
Poleg tega pa uvajajo nove delovne metode v gradbeništvu kot so sidrani oporni zidovi, razne vrste stabilizacij te-meljnih tal, vpeljalj pa so tudi raztrelje-vanje kot delovni postopek v gradbeništvu.
Oddelek materiali
To je razmeroma močnn oddelek, kl se ukvarja s preiskavo materialov in uvajanjem novih. V svojih preiskavah za-jemajo vse materiale — od klasičnih kot so opeka, cement, gramoz, beton in jeklo, do novih plastičnih materialov. Ob tem pa stalno tudi sami razvijajo nove ma-teriale in jih plasirajo v gradbeništvo. Imajo namreč razvito tudi polindustrijsko proizvodnjo novih materialov: te proizva-jajo v manjših kolifilnah, ko pa se uve-ljavijo v gradbeništvu, proizvodnjo pre-pustijo drugemu proizvajalcu.
Stalno pa uvajajo tudi nove raziskoval-ne metode in aparature — tako upo-rabljajo rentgen, se poslužujejo izotopov in magnetnega fluksa ...
Precej se ukvarjajo tudi z razvojem ognjestalnih materialov za metalurške In druge peči, sprojektirali pa so tudi nov obrat za proizvodnjo lahkega agregata za beton iz ekspandirane gline v Pragerskem. Ta material je zelo lahek in tako so beto-nl z njim tudi do polovico lažji, tak be-ton pa ima tudl preuej boljšo toplotno izolacijo.
Stalho se ukvarjajo s študijem prede-lave in uporabnosti odpadnih materialov iz raznih industrij iri rudnikov. Nadalje tesno sodelujejo z opekarsko industrijo pri modernizaciji opekarn, raziskavi gli-nišč in pri razvoju na podrodju uporabe opečnih izdelkov v gradbeništvu. Na pod-ročju cementov so najpomembnejše raz-iskave metod za nove standarde, aplika^ cije pospešeme hidratizacije cementov v gcradibemD operatrvo in iadeilava noivih~ke-mijskih dodatkov betona. Poleg tega raz-iskujejo uporabo cementa in azbestov v gradbeništvu in celo ladjedelništvu, se ukvarjajo z atestacijo betonaren vseh na-ših gradbenih podjetij in sodelujejo pri vseh vefijih gradnjah v Sloveniji tako z Investitorji kot z izvajalci — s tem skr-
bijd,   da  je  kvaiiteta  zgrajenih   objektov čimveCja.
V tem oddelku raziskujejo še druge materiale kot sta siporex in salonit, prav gotovo  pa  bi  jih   lahko  našteli   Se   kaj.
Oddelek za konstrukcije
Oddelek za konstrukcije proučuje vsa-kovrstne zidane, armirano betonske, pied-napete in jeklene konstrukcije. Opravljajo preiskave vseh večjih mostov v naši, pa tudi drugih republikah, preiskujejo žer-jave in številne druge kanstrukcije kot so vodnl rezervoarji, hladilni stolpi za tennoelektrarne in podobno.
Da bi bili prl svojem delu čimbolj te-meljiti in da bi dosegli Cimboljše rezul-tate se poslnžujejo tudi modelnih kon-strukcij. Objekte gradijo v pomanjšanem meriloi in jih potem obremenjujejo z utežbami kot v praksi ter z meritvami ugotavljajo, kako se bo taka konstrukcija obnašala v naravi.
Pomembna je tudi dejavnost na pod-ročju potresne problematike, saj so izred-no uspešno sodelovali pri analizi skop-skega in banjaluškega potresa ter pri tem razvijali metode, ki so jih gradbeniki upo-rabljali pri sanaciji poškodovanih zgradb. Na osnovi teh izkušenj so skupaj z Astro-nomsko-geofizikalnim observatorijem in Geološkim zavodom tedelali mikrorajoni-zacijo Ljubljane. Tako lahko dajejo na-vodila, kje je ekonomsko graditi visoke In kje nizke stavbe — glede na moč potresnih sil na posameznih področjih na-šega mesta. Vse te izkušnje so porabili tudi pri obnovi požkodovanih objektov na Kozjanakem, kjer je Zavod s svojo ekipo izdelal predloge, kako sanirati in to na terenu tudl prikazal.
Omenimo naj še stalno kontrolo vseh slovenskih žičnic, ki morajo biti redno pregledane.
Oddelek za sanacijo in gradbeno fiziko
Veliko objektov je zaradi dotrajanosti ali poškodb ter številnih drugih vzrokov treba stalno otmavljati. Take sanacije zah-tevajo vedno neke specialne prijeme in materiale, zato je podrofije dela tega od-delka zelo pestro. Tovrstnih posegov je zelo veliko — kot primer naj navedemo saniranje 110 kilovatnega daljnovoda La-ško—Velenje, ki je bil zgrajen iz alumi-natnega ceinenta in je bilo treba del za delom te daljnovodne drogove obnavljati. Izkazalo se je namreč, da je sanacija še vedno precej cenejša kot gradnja novih drogov.
Clanl tega oddelka so delali še na pri-staniščnih   napravah   ladjedelnice   Vilctor
Lehac, sanirali so veliko število stano-vanjskih objektov, poklicali pa so jiih tudi v Indonezijo, kjer so sanirali te-melj za turbiho hidrocentrale. V okviru oddelka se ukvarjajo tudi s toplotno in zvočno zaščito stanovanj ozlroma drugih objektov in tako prav zdaj merijo koliCi-no hrupa v Ljubljani.
Poleg tega raziskujejo specialne pla-stiCne materiale In umetne smole ter proučujejo možnosti za njihovo uporabo v praksi ter stalno kontrolirajo kvaliteto njihove proizvodnje. Precej pozornosti posvečajo še problematlkl ravnih streh, s katerimi je veliko težav, saj jih je v praksi težko izvesti tako, da bi zdržale dalj časa — zato stalno iščejo nove rešitve pri gradnji le-teh.
Oddelek za strojništvo
Ta oddelek izdeluje laboratorijsko opremo, potrebno za raziskave, kl jih gradbena podjetja opravljajo na gradbi-ščih, da tako stalno kontrolirajo vgrajeni material. To opremo pošiljajo po vsej Jugoslaviji, obenem pa stalno razvijajo še novo, še sodobnejšo. Razvili so tudi posebne filtre za mehansko čiščenje zraka ter posebne naprave za dodajanje special-nih dodatkov betonu.
Poskusni obrat Gameljne
Ta razmeroma majhen obrat jim služi kot poskusni obrat za uvajanje novih opefinih izdelkov, saj tam preizkušajo gltne iz raznih jugoslovanskih gliniSC. Uvedli so votle ope^ne izdelke, ki so že povsem izpodrinili polnjeno peko, tam pa so pre-izkusili tudl nove peCi za žganje, sušilnice, novo mehanizacljo itd.
Obrat je že izčrpal razpoložljivo glino in ker je širjenje glinišfia zaradi urbani-stičnih razlogov na sedanjem mestu ne-mogoče, razmišljajo o preorientaciji obra-ta. 2e čez nekaj let se bo začel ukvarjati 8 polindustrijsko proizvodnjo ognjestalnih in drugih specialnih materialov, ki jib. bodo s tem začeli uvajati v gradbeništvo.
Sestavni del našega gradbeništva
Direktor TOZD IRMK inž. rranc CaCo-vič je ob koncu razgovora o dejavnosti temeljne organizacije med  drugiim dejal:
»Z delom človek ni nikoli zadovoljen. Tako bi tudi ml radi naše delo še lz-boljšali, Tadi bi Se veC prispevali k razvoju našega gradbeništva. Leto 1975 bo leto ino-vacij in novlh tehnoloških odkritij. Zato bomo prav na tem področju morali storiti velik korak naprej, saj se dobro zave-damo, da smo sestavni del našega grad-beništva — in to tisti del, ki lahko naj-
več prispeva k razvoju naše gradbene in-dustrije -v celoti. 2al so prostori 7& našo dejavnost veliko pretesni, zato predvide-vamo znatnejše povečanje prostorov, pa tjadi kadrovsk.ib zmogljivoRti — ie tako bomo lahko promptno zadovoljevali naSe naročnike.                 ¦
Lahko refiern, da smo.se v preteklem letu razmeroma stabilizacijsko obnašali, saj smo povišall osebne dohodke le za 17 odstotkov, medtem ko so življenjski stroškl narasli za 23 odstotkov. Ljudje na našem zavodu si zelo prizadevajo, če-pnav morda nekateri mislijo, da to ni tako. Seveda kljub temu, da so samouprav-ni organi in družbene oziroma polttične organizacije na Zavodu zelo aktivne, le še ni vse tako, kot bi si želeli. Zato si bodo vsi ti dejavniki še naprej prizadevali, da bi se vsi delavci Zavoda počutili kot enakopravni člani homogenega delovnega kolekti\ra, ki skrbi za visakega posamez-nika in za kolektiv kot celoto.«
TOZD INŠTITUT ZA CESTE
Do leta 1963 je v okvlru Zavoda za raz-iskavo materiala in konstrukcij deloval oddelek Kemija 1, ki se je ukvarjal z vso kemijsko dejavnostjo, potem pa se je od njegove dejavnosti kot poseben od-delek izločil asfaltni oddeJek. Tako je nastal oddelek za ceste ln hidroizolacije, ki je v glavmem proudeval asfalt, bitumen in hidratizacijski material. Ze takrat so imeli v načrtu, da bi siasoma preraSll v lnStitut za ceste, nam je povedal direktor TOZD inž. Miloš PoliC, saj so za to obsta-jale tudi utemeljene potrebe. V rmši re-publiki je namrefi 7500 klJometrov ma-gistralnih tn regionalnih cest, zato bi bila nujna taka ustanova, ki bi obsegala sek-tor asfaltov, sektor proučevanja cestnih konstrukcij in meritev voznih sposobno-sti ter sektor, kl bl se ukvarjal z geo-mehaniko v cestogradnji.
Oddelek za ceste je s svojo razvejano dejavnostjo knialu dobil fizionomijo, ki je zajela kompleksno tehnologijo in da-jala ustrezne prelskovalne usluge cestni sferi — skratka, izpolnjeval je vse pogoje za delovanje v obliki inštituta. Zato je bilo možno formirati TOZD InStitut za ceste kot zametek bodofiega mnogo bolj razvitega inštituta, kot je danee.
Dosežki v tem prvem letu delovanja Inštituta kažejo, da so ravnali prav, ko so kljub nekaterlm drugaCnim težnjam vendarle lormirali inštitut. V tem prvem letu samostojnega življenja se vsi člani TOZD aktivno vkljuCuJuJo v upravljanje in poslovanje TOZD, saj dodobra poznajo materialni In finaninl položaj Inštituta. Sami stalno skrbijo za dvig storilnosti in tako so uspeli doseCi glede na lan-sko leto laktor Cistega dohodka 1,26 — s tem pa nekako lovijo tudl Inllacijske težnje.
Odločili so se tudi za spremeinbo raz-merja delitve dohodka v korist po-viSanja skladov, kar je izredno pomembno, sej tako Ijudje zavestno saml zdmžujejo sred-stva za boljši jutri.
Za skoraj tretjino so tuui ^>ovečali ob-seg svojega dela, saj so se kupci nji'hovih intelektiialnih storitev preprifialL v boljše poslovanje in večjo kvaUteto njihovega dela. PoveCali so tudl socialno vamost svojih članov, saj imajo že zdaj sklenjenlh precej dolgorofinih delovnlh pogodb.
Vendar ob vseh teh uspehih ne morejo dosefii še boljših zaradl prostorskih po-gojev, ki so, lahko zapiSemo, nemogoCi. Po obsegu opravijo devetino vsega dela ZRMK, prostorsko pa zavzeinajo le 0,5 od-stotka zairodovih prostoruv Prostorski po-ložaj je tak, da morajo stiokovnjaki te-ga inštitute, pa tudl druge TOZD in ZRMK večkrat pokazati precej dobre volje, da v včasiih že nemogočih prostorih dosega-jo tako dobre rezultate.
Ker bržkone saml Se ne bodo kmalu uspeli zbrati dovolj sredstev za razSiritev svojih prostorov, bo morala tej naši raz-iskovalni ustanovi slej ko prej na po-moč priskofiitl družbena skupnost, če že-limo, da bodo Se izboljJpvali svoje delo oziroma dosegali vsaj liiio rezultate kot doslej.