Letnik 1908
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 22. februarja 1908.
Vsebina: Št. 36. Razglas o prenosu Najvišje dopustilnice za lokalno železnico Vodnany—Prahatice in dopustilnice za lokalno železnico Prahatice—Volary na delniško družbo „Združene pošumavske lokalne železnice“ ter o podelitvi dopustila za lokalno železnico s pravilnim tirom od Volarov čez Tusety do državne meje pri Neu-thalu s krilom v Zelnavo.
36.
Razglas ministrstva za železnice z dne 11. februarja 1908. 1.
o prenosu Najvišje dopustilnice za lokalno železnico Vodnany—Prahatice in dopustilnice za lokalno železnico Prahatice—Volary na delniško družbo „Združene pošumavske lokalne železnice“ ter o podelitvi dopustila za lokalno železnico s pravilnim tirom od Volarov čez Tusety do državne meje pri Neuthalu s krilom v Zelnavo.
Kor je delniška družba „Združenepošumavske lokalne železnice“ pridobila po Najvišji dopustilnici z dne 18. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 75) in po dopustilnici z dne 22. maja 1898.1. (drž. zak. št. 94) zgrajeni in v obrat dani lokalni železnici Vodfiany— Prahatice in P'(yhatice-—Volary in je prosila za podelitev dopu .la za gradnjo in obrat lokalne železnice od Volarov čez Tusety do dFžavne meje pri Neuthalu s krilom v Zelnavo k stiku s progo državne železnice Budčjovice —Zelnava, prenašam na podstavi Najvišjega pooblastila v porazumu z udeleženimi ministrslvi dopustilne pravice in dolžnosti gledč lokalnih železnic Vodbany—Prahatice in Prahatice- Volary delniški družbi „Združene pošumavske lokalne železnice“ in ji podeljujem zapro-
šeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, ki jo bo izvršiti kakor lokalno železnico s pravilnim tirom, od postaje Volary „Združenih pošumavskih lokalnih železnic“ čez Tusety do državne meje pri Neuthalu s krilom v Zelnavo k stiku s progo državne železnice Budčjovice— Zelnava po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ter zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 216) in z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) tako, da se združijo imenovane tri proge z dosedanjima družbenima progama Strakonice— Vimperk in Vimperk—Volary v enotno podjetje.
Iz tega povoda so se dopustilne pravice in dolžnosti delniške družbe „Združene pošumavske lokalne železnice“ novo ustanovile, ustrezno izpre-menjenim razmeram, tako:
I.
1.	Za lokalno železnico Strakonice—Vimperk ostanejo tudi nadalje v moči določila v §§ 1, 2, 8 in 9 Najvišje dopustilnice z dne 18. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 74), za lokalno železnico Vodüany— Prahatice določila v §§ 1, 2, 8 in 9 Najvišje dopustilnice z dne 18. aprila 1892.1. (drž. zak. št. 75), za lokalno železnico Vimperk—Volary določila
(Slovenlach.)
20
v §§ 1, 2 in 3 dopustilnice z dne 22. maja 1898.1. (drž. zak. št. 93), za lokalno železnico Prahatice— Volary določila v §§ 1, 2 in 3 dopustilnice z dne 22. maja 1898. 1. (drž. zak. št. 94).
Pač pa izgubé moč določila §§ 3 do vštevši 7 in 10 do vštevši 20 Najvišjih dopustilnic z dne 18. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 74 in 75), nadalje §§ 4 in 5 dopustilnic z dne 22. maja 1898. 1. (drž. zak. št. 93 in 94).
2.	Gledé stika železniške proge Volary— državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo do bavarske železniške mreže ter gledé obratne službe na stični progi in v postaji Haidmühle naj veljajo določila državne pogodbe med Avstrijsko-Ogrskim in Bavarskim z dne 22. novembra 1904. 1. (drž. zak. št. 15 iz 1. 1905.); družba je dolžna se podvreči tem določilom in dolžnostim, ki nastajajo za njo iz njih.
3.	Za lokalno železnico od Volarov čez Tusety do državne meje pri Neuthalu s krilom v Zelnavo k stiku s progo državne železnice Budëjovice—-Zelnava uživa družba v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
4.	Gradnjo železnice Volary—državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo je pričeti takoj, ko se dobi dovoljenje za gradnjo, in jo dovršiti najdalje v dveh letih, računaje od dneva, katerega se podeli dopustilo. Dodelano železnico je izročiti takoj javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo ter da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ družba na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi družbe, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
5.	Da izdela železnico Volary—državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
6.	Gradnja lokalne železnice Volary—državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo se po dopu-
stilnih pogojih, ki jih izda c. kr. železniško ministrstvo in po drugih zaukazih, ki se izdadô o tem, izvrši pod neposrednjim vodstvom in nadzorom c. kr. železniškega ministrstva, oziroma službenega mesta, od njega v to odrejenega.
Gradnja in dostavke naj se oddajajo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposrednjo ingerenco vlade in, kolikor se da, po pogojih, navadnih pri gradnjah državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajajo ločeno od dobave novcev.
n.
V ostalem naj se uporabljajo za vse proge, ki tvorijo enotno podjetje, naslednja določila:
1.	Za lokalne železnice Strakonice—Vimperk, Vimperk—Volary, Vodftany—Prahatice, Prahatice— Volary in Volary—državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo, ki so združene v enotno podjetje, daje država poroštvo letnega skupnega čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiriodstotno obrestovanje in razdolžno kvoto za prednostni zajem v imenskem znesku 1,200.000 gl. a. v. =
2.400.000	K, ki je knjižno zagotovljen na lokalni železnici Strakonice—Vimperk in ki ga je razdolžiti najdalje do 2. dne januarja 1967. 1., prištevši enakovrstno potrebščino za prednostni zajem v imenskem znesku 1,190.000 gl. a. v. = 2,380.000 K, ki je knjižno zagotovljen na lokalni železnici Vimperk— Volary in ki ga je razdolžiti najdalje do 2. dne januarja 1974. 1., za prednostni zajem v imenskem znesku 800.000 gl. a. v. = 1,600.000 K, ki je knjižno zagotovljen na lokalni železnici Vodhany— Prahatice in ki gaje razdolžiti najdalje do 2. dne januarja 1967. 1., za prednostni zajem v imenskem znesku 837.000 gl. a. v. = 1,674.000 K, kije knjižno zagotovljen na lokalni železnici Prahatice— Volary in ki ga je razdolžiti najdalje do 2. dne januarja 1974. 1., in za prednostni, oziroma hipotečni zajem, ki se vzprejme v namen gradnje lokalne železnice Volary—državna meja s krilom v Zelnavo in se razdolži najdalje do 2. dne januarja 1974. 1. v tistem imenskem znesku, ki ga svoječasuo določi državna uprava m ki je potreben za dobavo zneska
2.200.000	K v gotovini ter prištevši potrebščino za štiriodstotno prednostno dividendo z razdolžno kvoto za družbeno prednostno delniško glavnico 1. izdaje, ki znaša 250.000 gl. a. v. = 500.000 K imenskega zneska, in za družbeno prednostno delniško glavnico II. izdaje, ki znaša 200.000 K imenskega zneska.
Ako bi letni čisti donos vseh pet železnic ne dosegel s poroštvom zagotovljenega skupnega čistega donosa, bo morala primanjkljaj dopolniti c. kr. državna uprava.
2.	Od letnega čistega donosa, s poroštvom zagotovljenega po točki 1, je porabiti tisti znesek za razdolžbo tam omenjenih prednostnih, oziroma hipotečnih zajmov in prednostnih delnic, ki ga določi državna uprava po razdolžnih načrtih, ki jih je ona odobrila, oziroma jih odobri, in po katerih je vso napravno glavnico razdolžiti v času, dokler traja dopustilo.
Na lokalnih železnicah Strakonice—Vimperk in Vodnany—Prahatice knjižno zagotovljeneprednostne obligacije se morajo pri tem razdolžiti, preden se razdolžijo prednostne in osnovne delnice.
3.	Doplačilo, ki ga mora državna uprava plačati zaradi prevzetega poroštva, je treba izplačati zadnji čas tri mesce po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pa za pogojeno obrestovanje in za po-Črtežno razdolžbo zajmov in prednostnih delnic ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, popravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, dajal delna plačila tudi poprej, ako vloži družba dotično prošnjo šest tednov poprej, nego izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, ki ga bo predložiti kolikor moči v treh mescih po preteku obratnega leta, da so bila predplačila odmerjena previsoko, naj družba precej vrne dobljeni presežek prištevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
4.	Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor s predplačilom, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar preseže čisti donos železnic zagotovljeno letno vsoto, tedaj se bo moral dotični prebitek precej odpraviti na državno upravo v povračilo danega predplačila z obrestmi vred tako dolgo, dokler Se ne odplača popolnoma.
Pri lem je opravljati dospele obresti, preden se vrnejo predplačila.
Terjatve države iz takih predplačil ali obresti, S' še niso bile plačane do. časa, ko mine dopustilo
ali ko se odkupijo železnice, je opraviti iz še ostajajoče imovine podjetja, h kateri spada zlasti tudi odškodnina, ki se plača za odkup (točka 13).
5. Kaki stroški za beležbo efektov na domačih in n; njih borzah, in davki, ki jih bo moralo plačevati podjetje po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun za potrftšni postavek.
Isto velja tudi o kakih upravnih prispevkih in kuponskih kolkovninah, ki jih bo plačevati za prednostni zajem, ki je knjižno zagotovljen na lokalnih železnicah Vimperk—Volary in Prahatice—Volary ter za prednostni, oziroma hipotečni zajem, ki se vzprejme za lokalno železnico Volary—državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo plačevat posojajočemu finančnemu zavodu.
Gledé upravnih prispevkov, povračil za davke in pristojbine ter kuponskih kolkovnin, ki jih je plačevati za zajme, knjižno zagotovljene na lokalnih železnicah Strakonice- Vimperk in Vodöany—Prahatice, to ni dopustno.
Za državna doplačila ne bo plačevala družba nikakega davka.
G. Družbi se je ob gradnji in obratu železnic držati vsebine tega razglasa in ukazil, postavljenih po ministrstvu za železnice v tem oziru, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa obralni red za železnice z dne 16. novembra 1851.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem zakonov in ukazov, ki se morda dadö v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere železnic in sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno c. kr. ministrstvu za železnice, in na to stran bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda c. kr. ministrstvo za železnice.
7. Družba ima pravico poleg prednostnih zajmov, že knjižno zagotovljenih na železniških progah Strakonice—Vimperk, Vodhany—Prahatice, Vimperk—Volary in Prahatice—Volary, za dobavo potrebščine za gradnjo lokalne železnice Volary — državna meja pri Neuthalu s krilom v Zelnavo, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti eventualno v delne zadolžnice razdeljen prednostni zajem, ki ga bo obrestovati s štirimi odstotki in
razdolžiti do 2. dne januarja 1974. 1., v tistem nominalnem znesku, ki ga določi državna uprava in ki je potreben za dobavo zneska 2,200.000 K v gotovini.
Ta prednostni zajem naj se oddaja po ukazilih državne uprave.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnic, vštevši nabavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo gradivne zaloge in blagajniških dotacij, ki ga ustanovi državna uprava, pri-števši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smeio do-tični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-nmožbo obratnih naprav in če se stroški izkažejo pravilno.
Obrazci prednostnih obligacij, ki se izdadö, oziroma besedilo dolžne listine, ki se izda za vzpre-jem zajma, ki se železniškoknjižno zagotovi in ni razdeljen v delne zadolžnice, potrebujejo odobrila državne uprave.
8.	Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife, odprav-ljaje osebe in reči, se bo v tem oziru ter gledé po-lajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo veljala vsakčas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in na črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo le osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Družba se zavezuje, da pristopi k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravilih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, nadalje da pristopi k vsakčas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske ter k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu
takih bolnikov in ranjencev, katere je treba na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za družbo moč in veljavo z dnem, katerega se prične po do-tičnih železnicah obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za družbo veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima družba le toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj teh prog in na olajšila, podeljena zaradi tega gledé naprave in opreme.
Družba je dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. GO) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne hrambe.
N
9.	Za prevažanje civilnih strašnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojakov.
10.	Obrat železnic, ki so predmet te dopu-stilnice, bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun družbe država, in družba bo mo-morala upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo po tem obratovanju, eventualno se določijo s poprečnim zneskom. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in družbo.
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tičejo prevažanja tovorov, potem ustanavl jati vse oprave železniškega podjetja za javne službene stroke, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se na vsakčas obstoječe prometne potrebe.
Uredba tarif za osebe in blago ter opravil za javne namene pa je vsakčas pridržana zakonodaj-stvu in družba se mora podvreči taki uredbi.
1 I. Družba ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državni upravi na njeno zahtevanje vsakčas dopuščati skupno rabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljenih železnicah ali posameznih njihovih kosih.
1 2. Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na čas do vštetega 17. dne aprila 1982. h, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti družbe gledé začetka in dovršitve gradnje in začetka obrata po taki krivdi družbe, ki bi se ne mogla opravičiti v zmislu § 11 zakona o dopuščanju železnic.
13.	Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščene železnice vsakčas odkupiti po nastopnih določilih:
a)	Odškodnina, ki jo je dati, če se železnice odkupijo, bodi v tem, da država namesto družbe prevzame, da sama plača v točki 7 ozname-njene prednostne zajme in kake druge po družbi z odobrilom državne uprave v založbo vštevnih napravnih stroškov vzprejete hipotekarne zajme v zneskih, ob času odkupa še ne razdolženih, in da plača vrhu tega znesek v višini delniške glavnice, v kolikor bi še ne bila razdolžena v času odkupa, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Zadolžnice je računati pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
b)	Plačavši v lit. a) predpisano odškodnino, pride država po odkupu železnic in z dnem tega odkupa brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in družbina postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glav-nične reserve, kolikor niso že bile uporabljene namenu primerno z odobrilom državne uprave.
c)	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki naj se zgodi vselej s pri-
četkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a) čas, od katerega se odkupi železnica;
ß) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo bodi si kot pritiklina železniškega podjetja, bodi si v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
Y) znesek odkupnine, ki jo plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave začasno ovedene odkupne cene (lit. a) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
d)	Državna uprava si pridržuje pravico, vročivši odkupno izjavo ob enem postaviti posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali povzročujejo trajno obremenitev.
e)	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi na-
{ vedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja v fizično posest prevzeti oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene železnice obratovale za račun države, in potemtakem so odslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
(Slovonlsoh.)
21
f)	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (lit. c) vknjiži državno lastninsko pravico na vseli nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, na zahtevanje državni upravi na razpolago dati pravne listine, ki bi bile v ta namen morda še potrebne ž njene strani.
14.	Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek železnic in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v obsegu, povedanem v točki 13, lit. b).
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupijo železnice (točka 13), obdrži družba last re-servnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katere si je
družba zgradila ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnic.
15.	Komisar, ki ga postavi državna uprava, ima pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo posloval za predstojništvo družbe, ter v obče zbore, in tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne morda zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javnhp koristim; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
16.	Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnicah in v tem razglasu, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Derscliatta s. r.