Ščinkavec.
Ščinkavec skače po snegu,
slabe zdaj dneve ima;
glasno zakliče pod oknom:
»Ščink — ščink — ščink, kdo mi kaj da?«
Težko že čaka pomladi, ko bo spet gnezdo si splel, iskal gosenic med cvetjem, pital mladiče in pel.
Sneg še pokriva vrtove, lise pa kopne zemlje kažejo že se in ptičku upanje sladko budi.
Zimske nadloge pozabi, kljunček odpre se mu sam, preko vrtov zašepeče: »Griču — ču, vigred gre k nam!«
Fr.  Rojec
137