živimo v dobi hitrega razvoja cestnega prometa. Motorno vozilo je zavzelo tak obseg po številu in akcij skem radiju, da stoji danes povsod v ospredju. Radi svoje gibčnosti, velike hitrosti in udobnosti vožnje je postalo priljubljeno in popularno prometno sredstvo za ljudi in tovor ne samo za domači, ožji promet, tem več tudi za velike razdalje. S tem v zvezi je seveda nastala potreba udobnih, dobro utrjenih in za veliko hitrost sposobnih cest. Ideja uporabe avtomobila na velike razdalje iz dr žave v državo, iz enega dela sveta v drugega je vzbu dila zahtevo po izgraditvi mednarodnih avtomobilskih cest. Pojavila se je misel, omogočiti vožnjo z avtomo bilom od Severnega morja do Carigrada ter od tu dalje v Indijo in Kitaj, ozir. v Egipt in tja do najjužnejše točke Afrike. Ideji je sledil sklep in prvi del te sve tovne avtomobilske zveze, to je do Carigrada, bo kmalu izgotovljen. Nastali so še razni drugi predlogi, kako naj bi se posamezne države in kontinenti povezali z dobrim cestnim omrežjem za motorni promet. Ome nim naj tu le Francoza Laineja in Italijana Puriccllija. Prvi je predlagal 4 glavne zveze, in sicer: 1. transevropska (Madrid—Pariš—Berlin—Varšava —Moskva—dalnji vzhod) ; 2. Evropa—Azija (Calais—Ženeva—Benetke—Za greb-- Beograd—Carigrad—Indija—Kitaj); 3. baltiško-jadranska (Hamburg—Basel—Milano— Rim—Neapel—Brindisi); 4. Evropa—Afrika (Severne države—Belgija—Pariš —Španija—Maroko—juž. Afrika) kot glavne svetovne proge. Puricelli je objavil idejni načrt glavnega cestnega omrežja za Evropo. Na te glavne smeri ozir. glavno mrežo naj bi se pri ključilo ostalo cestno omrežje posameznih držav. Se veda mora vsaka država zase izdelati za svoj teritorij podrobni načrt in določiti točen potek tranzitnih, ka kor tudi vseh ostalih cest. Poglejmo si točneje, kako leži Ljubljana napram tem važnim cestnim zvezam. Ozemlje dravske bano vine je po svoji legi bilo, je in bo vedno prehodno ozemlje. Potek Alp, ki so v smeri sever-jug le na go tovih mestih za promet prestopne, daje na severni in MEDNARODNE CESTE IN LJUBLJANA UNIV. PROF. ING. HROVAT KRONIKA 93 južni strani smer glavnim prometnim potom: zapad— vzhod. Ta smer na južni strani Alp gre skozi naše ozemlje (gl. si. L). Drugi faktor, ki zahteva naše ozemlje za prehod, je Jadran s svojo privlačno silo. Ta ustvarja poleg že prej označene smeri zapad — vzhod še smer severo vzhod—jugozapad (Češka, Poljska, Avstrija—Jadran) in severozapaci—jugovzhod (južna Nemčija—Jadran). Tako imamo torej skozi ozemlje dravske banovine tri glavne prometne smeri: zapad—vzhod, severovzhod— jugozapad in severozapad—jugovzhod. Oblika ozemlja obrača te smeri v gornjo savsko dolino tako, da se sečejo v ljubljanski kotlini, s čimer postane Ljubljana važno prometno križišče mednarodnih cest. S tem pa seveda še ni rečeno, da Ljubljana to tudi je, oziroma mora biti. Tok prometa se usmerja tja, kjer ima najmanj upora, da se hitro razvija in pre taka. Motorni promet se obrača tja, kjer je zanj cesta udobna, kjer lahko razvija svojo hitrost in se mu ne kvari vozilo ter ne trosi preveč gonilne sile. Kjer ti pogoji niso izpolnjeni, vzame drugo pot, ozir. drugo smer. Slika 2. nam kaže, da se avtomobilski promet kaj lahko ogne Ljubljani in jo obide. Promet v Italijo in iz nje povsem lahko zavzame smer: Trst—Reka— Zagreb in od tu dalje na razne smeri, ali pa preko Gorice v Celovec ali Solnograd. Isto velja za potnike iz severovzhoda ali severozapada na Jadran, da se po označenih potih lahko ognejo Ljubljani. Namesto važ nega prometnega križišča postane Ljubljana kaj lahko prometno izolirano pokrajinsko mesto brez večjega tujskega dotoka, če ne bodo ceste v tej smeri preure jene in udobne za avtomobilski promet. Poleg dejstva, da so naši kraji važno prehodno ozemlje za dostop k Jadranu, ima Slovenija tudi mno go naravnih krasot in lepih pokrajin, ki so za tujca vabljive v vsakem letnem času. Treba jih je le napra viti tako dostopne, da jih more tujec udobno doseči. To ne velja samo za obiskovalce naših krajev posebej, katerih število bi z izboljšanjem dostopov znatno na raslo, ampak tudi za tranzitne potnike, ki bi se kaj radi mimogrede ustavljali in obiskavali znamenite naše kraje. Kak pomen ima tujski promet v narodnem gospo darstvu in kaj pomeni za Ljubljano in vso Slovenijo, ni treba posebej omenjati. Nima pa pomena računati nanj in delati zanj reklamo, če mu ne damo prej one osnove za razvoj, ki je danes merodajna in ki jo upo števajo vsepovsod po drugih državah. Pomisliti mo ramo, da smo neposredni sosedje dveh močnih držav, ki polagata silno veliko važnost na dobre ceste, Italija izboljšuje in gradi ceste za udobno potovanje z mo tornim vozilom, da s tem privabi tujce. Dosegla je, da se skoro tri četrtine vseh inozemcev, ki obiščejo Italijo, pripelje z motornim vozilom. V kakem obsegu gradi Nemčija svoje avtoceste, je že splošno znano. Sedaj ko ji je priključena še Avstrija, bo svoje moderno cestno omrežje razširila tudi tu sem in tako bo novo italijansko - nemško cestno omrežje kmalu sklenjeno. Zgoditi se more, da se bo obrnil tok prometa po udob nih cestah na Jadran mimo nas. Če hočemo torej, da Ljubljana ne bo odrezana od tujskega prometa, moramo zastaviti vse sile, da bodo omenjene glavne ceste preurejene in pravilno utrjene, da se jih avtomobilist ne bo ogibal. Zgraditi je treba čimprej udoben dostop do morja, ki je brez dvoma ena najbolj važnih in privlačnih točk za tujski promet. Urediti moramo predvsem v si. 2 črtkano označene, nacionalno važne in mednarodno pomembne ceste, s čimer bi postala Ljubljana člen evropske skupnosti, povezana v sistem mednarodnega cestnega omrežja. Na te črte se priključi potem sekundarno cestno omrežje, ki je že zgrajeno ali pa bo še po obljudenosti in finančni moči dotičnih krajev na novo zgrajeno ali spopolnjeno. Po si. 2. moremo smatrati Ljubljano tudi kot vhod iz sosednih držav v Jugoslavijo. Zato na iz graditvi in preureditvi omenjenih cest ni zainteresi rana le Ljubljana in dravska banovina, temveč imajo interes na tem tudi sosedne banovine in vsa država. Vsi zainteresirani faktorji naj zastavijo vse sile, da pride do te izpopolnitve. Stopiti moramo v vrsto dru gih narodov, usmerjati promet po svojih nacionalnih razmerah in skušati postati vreden član prometne ce lote vseh narodov sveta. Izrabimo to, kar nam nudi v tem pogledu naravno dobro. 94 KRONIKA