tf. g. Fr. Podkrajšek. železn. uradn. Gossensass St. 57. V Tisiu, * sredo 18. oktobra 1882. kUr< iiiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T tdlnoati H m«e«. •EDINOST, izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vse leto je 6 pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. »O kr. — Posamezne itevilke ne dnUv»jo nri onravništvu in v trafikah v Trats po S kr, v Gorici in v Ajdovščini po €5 Ur \arnfaune, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »vla Zonta 5«. Vsi dopisi so pošiljajo Uredništvu >via Torrente« Tip. Huala; vsak »nora biti frtKikiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti s^ ne vračajo. — InsemU (razne vrste nazna-nl.V.K pislsMl je razstavila tržaška firma L. Zottele, ki izdeluje posebno lepe plošče in mozaik za tlak po hišah, katero gradivo se zdaj občno rabi. Lepe plošče za tlak je razstavil L. Zarotti iz Pirana. Bolje zastopani so Tržačani glede obrtnija iz kainenolomov. Tam je razstavil inženir Skalmanin iz Trsta krasen monument iz črnega kraškega marmelja, potem je razstavilo društvo tržaških kimenosekov prav lepa elegantna dela iz nabrežinskega in grljanskega kamena, potem vdova Bottinelli iz Trsta lepe kamine in druga kamenoseška umetna dela iz belega in črnega marmelja, tudi L. Brunelli iz Trsta je izložil mnogo predmetov za pohištvo iz raznega dražega kamena. Kar se v obče tiče skulpture, prav slabo je ta zastopana: nek tržaški kiparje izložil prsno podobo ženske, katera ime pokrito glavo s pajčolanom, še precej dobro delo; več dobrih in pohvale vrednih predmetov pa je razstavil naš domači kipar, g. Matija O^bit iz Kamnika; njegova Mati Božja, potem njegov tabernakel jn njegove plošče iz mase, ki posnema beli marmelj, vse to je jako lepo in zanimivo zarad natanjčnega, okusnega dela in pa zarad izvrstnega materijala. — je res barbarično ravnalo. Zatrl se je tudi frančiškanski samostan v Grijanu (Grignano). Pok. Ko-vačič ima v svojem rokopisu: »Zcodovina tržaške škofije« zabilježeno, da je uže 1. 650 grajski patrijarh Maksim ustanovil samostan M. B. v Grijanu (Grignano), »kder se dandenašnji Miramar grad gizduje«, a ta stvar ni izvestna: saj nam se dozdeva, da je v Stivanu (poleg Timave) oni kraj, kder je Maksim prvi benediktinski samostan ustanovil. Uže predno so prišli v Grijan frančiškani (pod Štajersko provincijo spadajoči) 1. 1026. bila je tam stara cerkvica in »božja pot«; morda je i ona kapelica M. B. mej Kontovelom in Prošekom, imenovana: »Madonna della Salvia« prenesena (t. j. kip na altarju) od morja in se spočetka nazivala: »žalna Mati Božja (= žal — obal = breg.). Mirišče zatrtega grljanskega samostana je sedaj v gornjem oddelku cesarske »vijle Miramar«. Prepoleni frati so šli v Gradec (na Štajerskem), in pater guardijan je Šel v Katinaro, kamor je seboj prinesel glavni altar, služboval kot prvi tamošnji župnik (Icurat). V Trstu je ostal vendar ženski samostan benedik-tinarc s cerkvijo sv. Ciprijana. kder je Še dandenes. Utemeljen je bil ta ženski samostan uže 1. 1275. Zraven samostana je bila neka cerkvica sv. Martina, ki se je 1. 178i zaprla, terpozneje v žensko šolo samostansko premenila. Se mnogo drugih manjših cerkvic je bilo od cesarja Jožefa v prepoved dejanih: sv. Sebastjan, sv. Silvester, sv. Križ, sv. Jelena, sv. Servol. sv. Andrej (kder je znano šestališče nad letošnjimi razstavnimi poslopji, poleg Stabilimento tecnicoj, ki se je v krčmo precenila, sv. Marija Magdalena, Madonina, Sv. Ana, sv. Jakop, Po vsej pravici je torej zaslužil g. OzbiČ srebrno svetinjo. Opozoriti moramo obiskovalce tudi na lep grobni spomenik iz zelenkastega kamena, okrašen z ornamenti iz brona, katerega je izložil g. J. E. To-mola iz Brna. A našo pozornost je še najbolj obudila zbirka marmelja vsake barve, potem prekrasnih kipov, post imentov, pilastrov. katero velikansko zbirko je izložila dunajska »Union-Baugesellschaft«. Kaj vse se more narediti iz cementa, pa nam najboljše na razstavi kaže firma »Wienerberger Zlegelfabrik« z Dunaja, katera je razstavila ono velikansko fonteno s basinom, iz katerega se mogočno vzdignje nad 8 čevljev visoka statva. Enako lepe predmete v tej stroki je razstavila tudi druga tovarna za cement iz Kuf-stein-a na Tirolskem, in še mnogo druzega bi bilo omeniti vrednega; pa naj zadostuje, ako rečemo, da je prav na tržaŠkej razstavi dokazano, da v Avstriji vrlo napreduje ta obrtnija, ki je bila še pred 20 leti pri nas malo poznana, ker smo morali cement in izdelke iz cementa, pa iz Šamota uvažati v velikih množinah iz Anglije in iz Nemčije. S tem smo popisali, kolikor mocoče tudi ta oddelek razstave, kateri je eden najlepših in dela vsej Avstriji veliko čast. V Avstriji, to kaže nam razstava, zastopani so dobro vsi od Ielki keramične obrtnije; v obče zapazi se velik napredek v zadnjih 10 letih. SamojnaČeškem, večinoma okolo Karlovinvarov (Carls-bad) je uže zdaj okolo 25 fahrik za porcelan. Avstrija izvaža na inostransko uže več let sem vsako leto od 20,000 do 25,000 metr. stotov razne porcelanaske posode, mej tem ko uvaža iz Angleškega samo okolo 2 do 3000 metr. stotov najfinejšega porcelana; a mej tem ko se ta uvoz vsako leto zmanjšuje, raste vsako leto prav izdatno izvoz, posebno pa na jutrovo. Velik napredek je posebno na Dunaji napravila umetna slikarije na porcelan. Narodnega lončarskega blaga, potem finejšega iz majolike in fajence največ izdelujejo na Moravskern, posebno v Znajinu potem v Šle-ziji, na Dolenjem avstrijskem in Štajerskem. — Izdelkov lončarstva Avstrija vsako leto več producira in izvaža, lansko leto je izvozila posode, peči i. t. d. blizo 73000 metr. stotov. V tej stroki imamo torej zaznamovati tudi prav velik napredek. Kar se tiče opek, cementa in drugih enakih izdelkov za zidarstvo v zadnjem času so tudi južne dežele, posebno Tirolska in Primorska dobro napredovale. Avstrijsko steklarstvo pa je od nekdaj zajemala neko nadvladajoče stališče, po zadnjej Statistiki dela v Avstriji nad 227 glažut, mej temi jih je samo na Češkem blizo 150. V goratih krajih Češkega delajo največ navadne stekleni ne, navadno posodo in šipe. Še precej glažnt je tudi v Galiciji, na Dolenjem Avstrijskemu, v Šleziji in na Štajerskem; v južnih deželah je ta obrtnija malo poznana. Glede rafinira-nega stekla in kristalov iz stekla je češka svetovno skoro nedosegljiva, največ posode iz kristala izdelu- sv. Jarnej, sv. Pantaleon, i druge. Po »toleranc- Eatentu« (strpnem pismu), katero je cesar Josip II. 1781 razglasil, podelila se je drugovernikom (judom, protestantom, grkom) mnogo veča prostost, nego so jo prej uživali. To se ve, da so te pre-membe v Avstriji posebno sv. očeta papeža Pija VI. mnogo žalile, zato se napoti 1. 1783 na Dunaj, da cesarja pregovori, naj prekliče vpeljane novotarije, a nič ne opravi. V Trstu so protestanti favgsburgski) kupili cerkvico sv. Marije Roženkranske 1. 1786 za 7500 gld„ kder so svojo službo božjo opravljali do 1. 1871. ko je ta cerkev zopet katoličanom prišla v roke. Kalvini (švicarski protestanti) pa so istega 1. 1786 kupili cerkvico sv. Silvestra (pod jezuitsko cerkvijo), kder so še dandenes shajajo. Ko so se rodovniške družbe in verske bratovščine zatirale, pa se je priporočalo kot jako primerno in človeškej družbi koristno (?) framasonsko društvo. L. 1785 se je takovo društvo tudi v Trstu ustanovilo, pa ni imelo dolgo obstanka. VažniŠa prememba za časa cesarja Josipa je tudi premešČenje tržaške Škofije. Hoteb so prestaviti škofa in korarje v mesto Bruk na Štajerskem, pa ker se je soluograjski vrhovni škof temu upiral, ostali so še nekaj časa v Trstu, vendar po dre-zanju cesarja Josipa prekliče p ipež Pij VI. tržaško in goriško škofijo, da se združite v novo gradišča nsko. (Daljo prihodnjič.) EDINOST. jejo v severnej čpskej v kraju Haida jn okolici, največ steklu 7Jl zrcala pa izdelujejo v Plzenskem okraju; perle in druge galanterije z sitkla isdeluje|o poselmo v severnej Ceskej okolo Galilonca. — Na Češkem je sploh manjših rafinerij za steklo in delali jc za brušenje stekla in na pravljenja kristala kakih 4000 in več. Slikarija na steklo je doma na Revernem Tirolskem in pa na Dunaji. Vsa produkcija na polju steklarstva predstavlja vrednost o l 25 do 28 miljonov gold. vsako Jeto, gotovo lepa svota, od katere ima tudi država lepo koiist. Avstrija treba prav malo stekla iz inostranskega, vsako leto za ll/f do 2 mi-Ijona gold., mej tem ko izvaža vsako leto od 320,lRi0 do 850,000 meti-, stotov raznega stekla v poprečnej vrednosti od 18 do 20 miljonov goldinarjev. — Ponosna sme biti posebno Češka na take velikanske uspehe, na tako krasno in mogočno razvito obrtnijo. • * * Rekli smo, da so se na našej razstavi godile pri presojevanju blaga tu in tam čudne stvari, večkrat niso presojevalci sami pravi strokovnjaki, večkrat pa gre pri teh rečeh po komparetib. — Videli smo, kako je sodil nek tržaški žajfar, iz poljskega sam došli Žid, mizarska fina dela. D.i more kedo take stvari soditi, mora pač imeti saj nekoliko estetičnega izobraženja! A tega in tudi tehničnega znanja je čestokrat manjkalo našim jurorjem, posebno pa nekaterim tržaškim. Da povemo samo par slučajev. Rudnik v Škofijah pri Vremah je dobil tudi srebrno kolajno. _ Vsak kmet na Krasu pa ve, da ta rudnik, oziroma premognik uže mnogo let nič več ne dela. Prašanje je torej, zakaj je ta rudnik v oblakih razstavil v Trstu in zakaj niso jurorji vsaj prepričali se, ali dela uli ne? — Na tak način bi bil lehko vsakdo razstavil kake kamene, pa dobil kolajno. — Mogoče, da na tak način kak človek, na podlagi takih kolajn Še celo proda svoje bogate rudnike in da snuje društva na akcije. Da noben juror ni prišel na to, temu se je silno čuditi. Zopet druga dogodba: Nek prvi fabrikant škroba (štlrke) na Primorskem, imeniten kemik, razstavil je svojo štlrko. — Jurorji so mu prisodili srebrno kolajno; a on odpiše komisiji, da ne sprejme te kolajne, na kar se jurorji prestrašijo in mu hitro pošljejo »diplomo«, ker so bili prepričani, da z ono celebri-teto ne bi biio dobro črešnje zobati. — Torej precej za 2 stopinji višo odliko! — Kedor pozna oni fabrikat in promet one tovarne, so lil je uže precej, da ona tovarna mora biti mej prvimi zarad odlike; a jurorji menda niso tega poznali in morda se fabrikant ni sam brigal ter se priporočal, pa je šlo tako. — Opazili smo sploli, da so se ljudje prav po trgovsko pogajali za odlike, kar pa ni dosti vredno in s tem naša obrtnija nič ne dobi. — Preveč, »izvoljenega naroda« je bilo pri vsej stvari in kder je tega preveč tam je navadno vrivanje in euostrunost. — Toliko za denes o našiti presojevalcih. * » » Presojevalci sirarike razstave so uže izvršili svoje delo in so pripoznali ta le odlikovanja: Častno diplomo: , Nadvojvode Albrehtova grajščina Teschen na Ceskem. Bohnijsko sirarsko društvo pod vodstvom č g župnika Mesarja. (Čestitamo !j, — Roma e Comp. iz Inoinosta. — Dunajska mlekarna in grof Durkneim iz Hagenber^a na Gornjem Avstrijskem. Kot sodelovalec je bil odlikovan z diplomo ad personam tudi čestiti gosp. župnik Mesar. Zlate svetinje : Grof Draškovič iz Bisag-a na Hrvatskem, za sir napravljen na način bolandežki, Ignacij Kovačič iz Tolmina za namizno surovo maslo (Taffelbutter), Alojziji Posch iz Šmarje na Štajerskem za izvrstno maslo. Srbrne svetinje: M. Jonko iz Bolca za sir, kmetijska šola v Kri-zevacu na Hrvatskem. Josip Mibelič iz Herbersdorfa pri Wildonu, B. Plohi iz Gorice pri Celju, J. L. Zima iz Brda. J Bronene svetinje : Planinsko društvo v Podtolminu, planinsko društvo Razor v Polubinu. Za sodelovanja sta dobila ad personam: srebrno svetinjo: Tomaž Odar iz stare Južine v Bohinu in bronasto pl. Gutmansthal iz weixelstein-a. Omenili smo sami slovenskih in nekaterih hrvatskih odllkovancev. Največ odlikovanj pa so dobili Tirolci, za njim Štajerci, potem Čehi in Poljaki. Kranjski deželni zbor (Daljo.) V devetej seji 29. septembra se dovoli za Tirolce 600 in za Korošce 400 gld. podpore. Potem je bil na vrsti račun in proračun deželnega zaloga. Ker je bil poročevalec g. Vesteneck, zapustili so narodni poslanci zbor. Dohodki za leto 1883 so proračnnani na 155.249 gld. trojki pa na 408,207 gld., tako da bo 282 908 gld. primanjkljaja; da se ta pokrije, sklene se priklada 16% od vseh neposrednjih davkov s priklada m i vred, in 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — Za podporo potrebnih cest in urejanja voda se dovoli 25,000 gld. Potem se dovoli več podpor za šolske in druge namene. Nazadnje se je unel dolg razgovor zastran ljubljanskega gledališča zadev, a sklenolo se nič ni; zato se je v desete j seji, 30. septembra, ta stvar dalje in jako burno razpravljala tako, da so narodni poslanci zapustili zbor in nemškutarji sami sklenoli, kar se jim je poljubilo. V enajstej seji, dne 3. oktobra so bile na dnevnem redu ljudske šole. Poslanec g. Klun v daljšem govoru kaže na nepostavnost, da se nemščina uvaja v ljudske Šole. — O za levi vojaškega nastauovanja se brez ugovora sprejmo finančnega odseka nasveti, naj se elede vojaške kosarrie deželni odbor pogodi z ljubljanskim mestom i naj prihodnjemu zboru stavi potrebne predloge, ali predloži posebno postavo. Potem pridejo na vrsto občinske zadeve in predlaga se, naj se visoka vlada naprosi, da predloži deželnemu zboru postavo o razdelitivi pašnikov in skupnih zemljišč, a g: deželni načelnik omenja, da bi bilo prezgodaj sklepati tako deželno postavo, dokler ne bode slUenena dotična državna postava, ki ima deželnej postavi dati trdno podlogo. — Konečno pride na vrsto poročilo o postavi glede priklad za normalno-šolski zalog na prihodninski in prldobnlnski davek železnićnih podjetij. Dotična postava se sprejme brez premembe in brez ugovora. Glavna njena določba je ta. da bo železnica plačevala 17 odstotkov normalno-Šnlskega doklada, in da bo dežela dobivala tri, mesto Ljubljana pa dve petinki te davščine. G. deželni načelnik meni, da bo silno teško tako hitro pridobiti Najvišjega potrjenja, da bi postava mogla uže 1. ianuvarja 1883 zadobiti veljavo. V dvanajstej seji dne 6. oktobra so bile na dnevnem redu cestne zadeve, jklene se vlado prositi, naj preišče, ali ne bi se dala zavodenjska cesta priličnejše in cenejše pri Kopačnici in pod Laniščem izdelati, nego je bila izmerjena, in ako ne bi to mogoče bilo, naj se vlada poprosi, da poviša obečani znesek 10.000 gld. za vsoto, ki bo še primanjkovala, ko dežela plati 7000 gld. in loški cestni odbor svoj znesek. Potem se dovole podpore raznim cestnim odborom: novomeškemu 1000 gl. za preložitev ceste v Mokronog pri S m a rji; žuženbrškeinu 3000 gld. za novo cesto mej Starim logom in LašiČami pod Smukom; radoveljskemu za most na bohin jskej okrajnej cesti v Sred njej vasi po potrebi do 1000 gld., posodi pa se mu 2000 gld.; litijskemu 2000 gld. za popravo ceste pri Zagorju in 1000 gld. posojila. — Potem je prišla na vrsto prememba občinskega zakona, narodni poslanci, posebno Svetec in Zamik se temu temeljito upirata, a vse zamanj, nemškutarska večina sklene te le premembe: 1) iz sedanjih krajnih občin se imajo osnovati glavne občine, katerih vsaka mora imeti najmanj 2.500 prebivalcev; 2. mesta in trgi se imajo vender povsod z onimi seli vred, ki se morebiti zdaj nahajajo v njihovem katastralnem okolišu, osnovati ko samostalne krajne občine. Razen tega Be morejo glavne občine z manj od 2500 duš osnovati tam. kder to zahteva lega kraja, vlastitost prislužita ali gospodarskih razmer. — Potem se dovole raznim občinam priklade za razne potrebe. Turjaška cesta se uvrsti mej okrajne ceste, cesta od razpotja Studensko-škofeljske ceste skoz Gumnišče do nove turjaške ceste se pa ko okrajna cesta opusti in deželnemu odboru naroči, da žadobi Najvišje potrjenje teh sklepov. V trinajste j seji »Ine 7. oktobra se je izbrisalo vipavskej občini lansko leto dano posojilo 1.100 gld. za obrambo povodnji, prošena podpora 2.500 gld. pa se je odbila. Za most v Jami se je dovolilo 100 gld. — Potem se prične obravnava o zidanji novega muzeja. Sklene se, naj dežela proda licealno poslopje naučnemu mi-nisterstvu za 40.000 gld. ter naj se ž njim pogodf, kdaj se ima prenesti muzej i se morajo preseliti mestne šole. Nato se sklenejo nekateri določbe o tem, da se savsko obrežje pri Stožicah zavaruje, da Sava ne bo odnašala rodovitne zemlje. V tej seji so stavili tudi Poklukar in tovariši interpelacijo do deželne vlade glede napak v posestnih polah, na podlogi katerih se plačuje novi zemljiški davek in vlado vprašali to le: 1. Ali hoče slavna c. ki\ vlada strogo na to gledati, da vsaj davkarski uradniki, kateri redno obče-vajo z davkoplačevalci, nikdar ne prezirajo svoje dolžnosti uljudneea občevanja? 2. Ali hoče slavna c. k. vlada za to skrbeti, da se v novih posestnih polah nahajajoče napake koj po njihovej izvedbi odpravijo, in da v to brez ugovora pripomorejo davkarski uradniki? 3. Ali je slavna c. k. vlada voljna davkarskim uradom ukazati, da se koj z oglašenjem napak v posestnih polah, — ustavi izterjavanje davka od osebe, kateri je bil vsled take napake predpisan? Ker je novomeško županstvo pri volitvah v občinski svet zoper postavno volilno pravico odbilo eg. Florentinu Hrovatu, vodju tamošnje ljudske Šole, Rafaelu Klemenčiču, Bernardu Vovku, Ladislavu Hrovatu in Ignaciju Stavdaharju, c. k. profesorjem na tamošnjej gimnaziji, i tuli okrajno glavarstvu njih priziv zavrglo, stavili so dalje narodni poslanci na deželnega načelnika to-le interpelacijo: 1.) ali mu je znano, da se za predstoječe volitve v Novem mestu vodja ljudske šole in štirje c. k. profesorji tamošnje Gimnazije niso vpisali v imenik voliicev in da je tudi c. k. okrajno glavarstvo proti tej nepostavnosti vloženi priziv odbilo? 2.) Kaj misli storiti, da se v prihodnje z.ibranijo taki deželnim in državnim temeljnim zakonom protivni odloki? (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Delegacije utegno trajati okoli 4 tedne; skupni finančni minister Kallav jim predloži obširno razpravo o razmerah, kakoršne je našel v Bosni in Hrcegovini. Vlada pripravlja za prihodnji državni zbor zakonski načrt o domovinskej pravici. Artilerijski general AfaroiČić, morda prvi vojskovodja v Avstriji in zvesti sin hrvatskega naroda umrl je včeraj na Dunaji. Lehka mu zemljica! Pri nove j uredbi vojske se imajo osnovati trije generalati'. na Dunaji, v Budapeštu in v Pragi. Po tem razdeljenji bi se vsa vojska razdelila v tri armade. Načelnik dunajskega generalati ima postati prejšnji vojni minister, sedanji poveljnik v Gradcu, baron' Kubn; generalat v Budapeštu bi dobil sedanji tamošnji poveljnik Elelsheim, v Pragi pa Filipovič. Nekateri časniki hočejo tudi veleti, da postanejo ti trije poveljniki maršali. V koroSkem deželnem zboru se je znani stari rodoljub, g. Einspieler krepko potezal za narodne pravice v Šolah na slovenskem Koroškem. Opravil, to se veda, nič ni, ali njegov glas ni ostal mrtev, razlegal se je daleč čez meje koroške dežele ter ne ostane brez dobrega sadu. Pride čas, i ta ni več tako daleč, ko njegova beseda postane meso. 16. t. m. pa je g. Einspieler nasvetoval, naj se predrugači deželni volilni red, da bode v soglasji s zakonom od 4. oktobra t. 1. o volilnej reformi. Včeraj je bila obravnava o tej važnej zadevi; sklepi, na katere smo radovedni, niso nam Še znani. Poročili smo uže, daje novi praUi župan g. Černv v svojem nastopnem govoru imenoval mesto Prago slovansko mesto, Zarad tega je vstal v judovskih us-tavoverskib in celo v oficijoznih listin tolik hrup, kakor pred Jeriho, a vendar se Praga ni podrla i tudi se je izvoljeno ljudstvo ni polastilo. Štirji Nemci, občinski svetovalci so se zarad omenjenih bese i Čutili razžaljeni ter so iz mestnega svetovalstva odstopili, mej temi so bili tr je j udje, a nad štirideset judovskih voliicev je izstopivšim izreklo javno nezaupnico in vsled tega so izstop preklicali, prišli k županu ter izjavili, da so popolnem pomirjeni i da je oistranjeno vsako neporazumljenje. Izrekli so županu tudi popolnoma priznanje in sočutje. — Tako se je končala ta svet pretresajoča dogodba v veliko sramoto onimr katerih — nič srain ni. Za županovega namestnika, v Pragi je bil 14. t, m. Izvoljen g. Vališ, ki je v svojej zahvali izrekel, da se bo ravnal v svojem delovanji po načelib, za katera se je izrekel mestni župan. V Češko vseučilišče in sicer v dve fakulteti v pravno in filozofično se je dozdaj vpisalo uže 1010 poslušalcev. Ker je bilo lansko leto na vseučilišči 2071 poslušalcev in utegne letos Število skoraj enako biti, tedaj spada na nemško vseučilišče 1060 poslušalcev, a pri tem ni pozabiti, da se češki medicinski in bo-goslovski oddelek še „nista odprla i da je na teh oddelkih nad polovico Čehov; ko se pa ta dva oddelka odpreta, pomnoži se število poslušalcev na češkem vseučilišči Še prav zdatno tako, da na nemškem ostane okoli 5iX) poslušalcev, Galiiki deželni zbor je 16. t. m. po živem razgovoru sprejel predlog šolske komisije, naj se vlada {»rosi, da se prenaredi državni zakon o ljudskih šo-ah, kolikor ta omejuje v državnih temeljnih zakonih deželnim zborom pridržane pravice glede vredbe ljudskih šol. Mi pozdravljamo ta važni sklep, ker je prvi kamen za samoupravo dežel. V Hrvatskem deželnem zboru se razodevajo velike zapreke zarad vstopa pokrajinskih poslancev v deželni zbor, in žal, še mnogo Save odteče mimo Zagreba, predno se ta zadeva povoljno reši. Na Ogerskem se gode čudne reči, mej državnimi poslanci dvoboji niso nič več nenavadnega. Zoper davkovske uradnike pa je ljudstvo zelo razdraženo, Kred malo dnevi sta bila dva umorjena, ker sta „udstvo drla. Vnanje dežele. •Glas Crnogorca« poroča da je prišlo iz vseh krajev Ćrnogore iz Busije domu prišedšega črnogorskega kneza, mnogo moškega odrašlega ljudstva pozdravit, da je bil knez jako vesel i prijazen ter na prašanja odgovoril, da je Rusija zdaj večja in ino-gočniša, nego kdaj poprej, da se v vseh ozirih lehko meri z vsako drugo državo in daje z močjo te dežele tudi moč Crnegore vzrastla. Srbski kralj, ki se je zadnje dni mudil na Dunaji in tu posebno občeval z grškim kraljem, odpotoval je z Dunaja naravnost v Ruščuk, kder ga je sprejel bolgarski knez in mnogo ljudstva. Pri sprejemu so bili pričujoči tudi bolgarski ministri, diplo-matlčni zastopniki in civilnih in vojaških gosposk načelniki. Pri sprejetju srbskega kralja v RušČuku je bolgarski metropolit v svojem nagovoru poudarjal potrebo politilkega zedinjenja vseh Slovanov. Rusi si zelo prizadevajo, da odpro nova pota v Indijo ter tako dobe svetovno trgovino v svoje roke, s tem pa naklonijo Rusiji neizmerno dobička. O tem smo uže govorili, ko smo poročali o dveh vellcih železnicah, kateri delajo v Aziji. Na Italijanskem je jako živo volilno gibanje, ker bodo v kratkem nove volitve v državni zbor. Vlada i nje privrženci se prizadevajo na vso moč, da si pridobe veliko večino, ki bo vlado krepko podpirala. Od druge strani pa nič manj marljivo ne dela opozicijska stranka. Volilni boj bo gotovo hud i nič se ne more Še sklepati, na katerej strani ho zmaga. Na Nemikem je tudi precej živo volilno gibanje, a tam volitve neinajo tolikega pomena, kakor na Italijanskem, ker na Nemškem vlada železna Bis-markova roka. To pa Angležem ne daje miru, in zato tudi oni iščejo bližnjih potov v Indijo. Uže imajo dva načrta. Eno železnico namerjavajo speljati od mesta Alek-sandrete skoz Alep, Orfo in Mardin, in dalje skoz Mosul in Bagdad ob reki Tlgris do prsiškega morja. •I o črto je izmeril uže pred več leti francoski general Chesnev. Ta črta no bi bila le trgovini važna, temuč imela ni tudi strategično važnost. — Drug nacrt je železnica iz Carigrada naravnost do prsiškega morja. Ta črta bi presekala južno Sirijo in od tod držala skoz Afium Konieh in Smirno v Aden in od tod skoz Alep naravnost na pobrežje prsiškega morja. EDINOST. Troški te železnice so preračunani na 200 milijonov fitrlin, to je 2.400 milijonov goldinarjev! To pa je vsoto, ki celo bogatim Angležem preglavico dela. Zadnje dogodbe v Egiptu, kakor poročajo angleški časniki, opozorile fo angleško vlado na ta dva načrta, da hoče to stvar sama v roke vzeti ter je zaukazala konzulatom v Malej Aziji. Siriji in Perziji, katerim je poslala celo krdelo inženirjev, naj to stvar študirajo. Kakor poročajo «Times» i/, vladnih krogov, misli angleška vlada, da lažje čuje nad redom v Egiptu, napraviti kanal iz Aleksandrije v Kajiro in od tod v Suec. Dolg bi ta kanal bil 210 angleških milj in stal bi 120 milijonov goldinarjev. Arabi paša se pred sodbo dobro zagovarja, on taji vsako sokrivdo pri moritvah, požigih in ropanju; trdi dalje, da je narodno brambo osnoval na povelje namestnega kralja. Turška vlada zahteva od angleške, naj izreče, kdaj Egipt zapusti angleški vojaki, angleški poslanec pa temu ne more ustreči, Ker tega časa sedaj še ni mogoče določiti. V Kajiru se je oglasilo nad 3000 osob. ki zahtevajo odškodnino \a škodo, katero so trpeli pri streljanju na Aleksandrijo. Napovedana škoda znaša blizu 70 milijonov goldinarjev. Kdo jo poplati? Prikodnja egiptovska vojska ima znašati 11.000 mož, katerim bodo poveljniki angleški in egiptovski častniki. Nižji častniki bodo Albanci, Turki in Bolgari. Žendarjev ima biti 1.500. Iz Tiflisa se poroča, da Obeidullah preti mestu z 17.000 možmi. Perzija je zoper njega poslala 30.000 vojakov, enako tudi Turčija z ukazom, naj se polastć Obeidulleh mrtvega ali živega. Tudi ruska vojska je prestopila meje. Dopisi. Iz Trata, 13. oktobra. Uže zopet se je vršila najlepša veselica, ki smo jo dolgo časa željno pričakovali: blagoslove nje zastave napredujočega podpornega drušva slovenskega. Led, Ki se je prebil pri prvej veselici, stajal se je sedaj popolnoma. Na onem mestu mole sedaj prevzetno rožice iz zelene trave, ter služijo otrokom Siavije v svrho, da se I njimi igrajo. Mi smemo biti ponosni, da smo si toliko priborili, veseli, da se ravna z nami kakor se mora ravnati. Le naprej, pogum 1 Nočem priobčiti popisa velikanske veselice. O tej se je Čitalo obširnejšo v mnogih Časnikih.*) Ubrati hočem druge strune, ter preskočiti na druge opazke. Veselice, Čital-niške zabave, ki se sploh priredjajo, koristujejo več odraslim. Mej temi pa je tudi deca, katere um ni še razvit, Čuti še spe in ne pozna koristi ali škode, veselja ali žalosti, ljubezni ali sovraštva. Otrok se ne zabava, marveč skrbi, da nasloni kam svojo trudno glavico ter zaspi, ne meneč se za vse, kar se godi okolu njega. Otrokom je tedaj treba druge vesellce-šole. V okolici tržaške) so v posameznih vasćh Šole polne otrok. Da si v kakšnej slabo obiskovane (uzroki so različni) ima okolica v obče zmožne učitelje, kateri se vedo vojskovati proti takšnemu neredu. Učitelj, kateri hoče imeti red v Šoii, mora biti Slovenec, Slovan in le tak, kot narodnjak, bode skrbel vestno za mlada bitja, za napredek. Le tak se bo trudil v blagost našega naroda, le tak bo vedel cepiti v mlada srca koristnih naukov. Da Be otrokom bude speči čuti in ti harmonično razvijajo, treba je učiteljev, ki našo milo slovenščino pravilno govore in pišejo. Treba nam je učiteljev, ki so se učili slovensko slovnico, če druzega ne, vsaj sklanjati in sprezati, a ne takšnih, ki ne vedo ali se sumostavnik sklanja ali stopnjuje, glagoli sprezajo ali — sprehajajo. Toliko mislim, da se sme v okolici tirjatii Učiteljske inoči, ki slovenščino tako neusmiljeno lomijo, kakor tolminske dekle italijanščino, strup so v šoli in jim ni, po mojem menenji, mnogo ležeče, da napreduje njim izročena mladina. Seli sme ponašati vas s takšnim učiteljem? Bo li napredek v šoli? Čestitati mi je slavnemu magistratu, da Ima večino izvrstnih učiteljev (učiteljic), ki delajo uČiteljstvu čast in moramo jiti smatrati kot — prave pedagoge. Ob enem naj mi pa dovoli, da ga moram obžalovati in da je mej onim dobrim zrnjem tudi katero prazno; ki je v veliko škodo mlademu srcu. Odkrijmo še to lupino I Kako trpi šola, če ima učitelja, ki je odgovarjal pri učit. skušnji iz slovenščine morda le za »komaj zadostno«. Hevni red! Zdi se mi, da navdušuje učence predavanje takšnega učitelja tako. kakor pridiga sv. Antona ribam, ki jih je hotel podučiti. Kako si pridobi učenec veselje do učenja slovenščine, kako se je nauči, če so samemu učitelju neznani skloni (11) Zaimki so mu ki-nezka »Srifta«. Tudi Čutov nježnega spola je nemogoče buditi, če ima ta učiteljico, ki pravi in svari mladino: »Boš stala na mir«! Ce jo je Kateri vprašal, kde je bila, odgovorila je: »Sem bla per una hiša«. To je res žalostno ! y Je li mogoče, da je v takej šoli red, napredek? Ce tudi pozna učitelj dobro učni jezik, kolikor zahteva postava za ljudske šole, vendar je večkrat v zadregi, kako mu je kaj novega predavati. Kaj pa počenja učitelj,ki jezik le za silo govori? Zdi se mi, da ga vidim v pajčeviui, večkrat postanejo njegovi učenci filozoll, kajti oni vedo več, nego sam učitelj. *) Uitalo se je tudi v »Pozoru«, »Narodnih Novinah« iz Zugrebu in v mnogih nemških listih ; sploh so vsi hrvatski listi prav simpatično pisali o našej veselici. Če kakšen slovenski list ni pisal tako simpatično, more se to smatrati za malenkostno kljubavanje; — tudi Hrvatje so podučeni o tuk. položaju, a sodili so trezno in po razmerah, ne po osobnih pod uplivom osobnega mrzenju sprejetih vtiskih. Ured. Svetoval bi toraj Rlavnemu magistratu, da bi pri-moral takšnega učitelja, ki ni zmožen učnega jezika, ni rodom Slovenec, ki se ni učil v šolah slovenščine' kolikor tirjajo denašnji učni načrti, k učenji jezika! v katerem mu je učiti, ali pa, da ga pošlje pod vodstvo druzega učitelja, da bi ga ta učil ali mu vsaj pokazal platnice male Praprotnikove slovnice. Želeti je tudi, naj nam nikakor ne pošilja magistrat takšnih učiteljic, ki so se učile slovenskega jezika z deklami v kuhinji pri loncih. Italijanov in Italijank nam ni treba, pošiljati v slovenske ŠoleII Će se tedaj vse to popravi, imela bo tržaška okolica najboljše učiteljske moči, prave voditelje naroda. S Križa 12. oktobra. Imen dan našega presvitlega cesarja se je tudi pri nas slovesno praznoval. Zjutraj je bila peta maša s »Te Deum«. Mej mašo so pokali topiči, ter ozna-njevali bližnjim vasem dan veselja, zadovoljnosti. Vse se je vršilo v najlepšem redu, za kar se je zahvaliti g. župniku. Govori se sploh, da želš nekateri vaščanje naučiti se godbe. Tako bo tedaj imel Križ izvrstno (?) godbo, za vas jako koristno. Iz raznih uzrokov sem jaz temu nepremišljenemu .podvzetju zelo protiven. Uzroke hočem v koiist vse vasi prihodnjič navesti. Gospodu, ki uže, kakor slišim, o sekircah predava in se trudi, da bi bilo kaj iz te moke, svetujem: naj opravlja posel, ki prinaša več dobička vasi, pripravlja naj se za prihodnji dan; to bi Križanom bolj koristilo, nego ono trobentanje. Iz Belgrada S. oktobra. Brez zamere, ako sein toliko časa izostal. Zna-joči, da Vas sedanje okolnosti v domačem Trstu dovoljno zavzimajo, in da ste s poslom vrhu glave zavzeti, nisem hotel, da Vas tudi jaz od tukaj vzne-miravam. To mislim, da se je — glavna stvar: slavnost »podpornega delalskega društva«, izvršila, in kakor čitam v »Edinosti« na najlepši način, kar je nam vsem v ponos. Verujte, da se iz srca radujem, kadar vidim, da je za splošno stvar taka zavzetost nastala. Kde bi naša lepa sreča bila, da se je narodni duh v tej istej meri uže v prejšnjem času razvijal? podloga je ustvarjena — zdaj pa Vam iskreno Želim, da po malem odpočitku korakete naprej in se ne strašite trudapolnega dela. Znam, da se nariate kakšnim novicam iz naše Srbije, — Boga mi, — slabe so, — nadejamo se pa boljšoj bodočnosti. Naše politično podnebje še zmirom pod gosto meglo počiva, ne zna se mu ni kraja ni Konca. Stari partaizaiu še zmiroin vlada, ni mogoče mu kraja seznati. Prav nerad Vam pišem o teh naših čudnih razmerah, saj se ne zna komu verjeti, pri vsem tem pa, toliko sem pameten, in vidim, da vsi dobro govore, in lepo obečavajo, no, dvomim pa, da prav tako mislijo. Naša železnica prav po polževo napreduje, iz katerega vzroka, tudi tega ne vem. Zdaj pa o tem zadosti. Daj Bože, da morem Vatn drugikrat kaj dopadljivejega napisati — saj v te stvari se prav nerad mešam, toliko manj, ker vidim, da vse gre nekako rakovo pot; — jaz v nekej nadi živim, da vse to tako mora hiti, zato pa se prav malo za te stvari brigam, znajoči, da je glavni faktor (srbski narod) še zmirom čil in zdrav. Kralj je v Avstriji in bode te dni odpotoval v Ruščuk, da se sastane z bolgarskim knezom, Tem njegovim potovanjem pripisujejo se tudi neke politične kombinacije — ali, da to sloni na pvavej podlagi — to je še le prašanje. Našim opozicijonalcem so se krila malo odstrela, zato pa je pri nas na videz malo mirneje; a jenjali še niso, ker tukaj brijeta dva mogočna nasprotna si zunanja vetra in ne vemo, kateri veter premaga. No, v Vašem Trstu ste pa postali puntarji. Kaj vraga! Pustite naše manderjerske fante, naj Vam polovć one neodrešene in — Letina je tukaj prav dobra, posebno žita, pa tudi vina bo dosti. V Smederevskem in Požarevačkem okrogu se je pokazala filoksera, vse je vpotrebljeno da se dalje ne Širi, s kakšnim uspehom — to bodemo pa še le videli. Trgovina dobro napreduje — po vsem se pozna, da so lanske reve prebite. Zima seje precej zgodno pokazala, uže nekoliko dni ostro sever brije, tako da se peči grejo — nekaj prav čudnega za naše ljudi. Tržaški dogodki so tudi tukaj napravili senzacijo; splošno se vidi, da se sicer le bolj ua svoje razmere omejeni Srbin začenja zanimati tudi za Vaše okolnosti. Rekel sem »Vaše okolnosti«, — kde bi naša sreča bila, da bi se moglo to drugače kazati!? Vaš rojak, g. Batič tni užu davno ui pisal, no, slišim da se v Vranji prav dobro ima, in da je tam tudi neko posestvo kupil, šempaski fant se ]e prav dobro vdomačil. Gospodičina Nigrinova, znana slovenska dramaturka, tukaj je, in sprejme se za prvo predstavo v tukajšnjem gledišču. Zdi se mi, da se v »Debori« prvikrat pokaže. Za sprejem uže poskrbimo, da hode za kranjsko dekle dobro. Letos je neka kuga mej nas Slovence tukaj udarila. Še nismo ranjcejia Svetiča dobro zakopali — uže nam umre naš čestiti Slovenec, g. Klinar, šef inženirskega odeljenja v tu-kajšnem ministerstru. Klinar je bil Gorenjec in čestita starina — umrl je na potu v Karanovac. Lehka mu zemlja! Naš Jenko, odkar se je z Gorenjskega vrnol, prav dobro izgleda, pozna se mu, da ga je gorenjska skalnata stran na novo oživila. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Ognjegascem v Brežicah je cesar podaril 100 gld. Za Tirolce in Korošce, poškodovane po povodu ji, darovala je cesarica 2000 gld. štajerska posojilnica pa 10.000 gld. ^ Kakov dub vlada v sedanjem mestnem zboru, kaže sklep v zadnjej seji, po katerem se je podarilo 1500 frankov po povodnji zadetim prebivalcem — na Beneškem in Lombarškem HazMava. Dež in vedno dež! Razstavi je v veliko škodo, ker zarad slabega vremena primeroma malo t i jcev dohaja. Mej tednom obiskuje razstavo 11)00—1.J00 osob na dan, zadnjo nedeljo pa jih je bilo blizu 7000. V železnem paviljom, kateri je iznova odprt, razstavljeni so zdaj v lepem redu dobitki razstavne loterije. Mora se priznati, da se je odbor pri nakupu ravnal po dobrem okusu, kajti dobitki so prekrasni in mnogovrstni. Njih ogledovanje gotovo marsikoga nakloni, da si kupi še nfkoliko srečk. Cetirikrat v tednu bode odzdaj v razstavi igrala vojaška banda od 1'/, do 5 ure popoludn*. Železnica Hrpelje-Trsl. 2ti t. m. bode imela posebna komisija sejo pri tuk. namestniŠtvu v namen, da pregleda vse načrte te železnice. Toraj je stvar postala resnica in potova. Pododbor »narodnega doma« prosi vse tiste p. n. gospode, kateri so dobili pole za pobiranje darov, da te pole z denarom vred pošljejo denarničarju g. Pranju KeveliČu. Via Porporella št. 2 najdalje do konec tega meseca. Pododbor tudi prosi, da 'si rodoljubje delajo po svojej najboljŠej moči, da dosti naber6, da našim bratom pokažemo, kako so nam dragi in kako hočemo ž mimi vedno vzajemno delati. Porotna Nodnlja se zopet prične v Trstu 1. v Gorici k. in v Rovinju 5. decembra. V Trstu bodo predsedovali g. Dr. J. Defacis, in svetovalca Dr. P. Monti in Dom. Sciolis. Jubilej. 11. oktobra je bilo 200 let. kar je bila posvečena od jezuitov sezidana krasna cerkev »Maria Maggiore« (Marija Večja) v Trstu. V spomin tega pri-gouka bode se obhajala 19. 20. in 21. t. m. tridnev-nica, in v nedeljo 21. velika cerkvena svečanost. Ove premiji »za poštenost« iz ustanove Clivio (12000 goldinarjev), vsako v znesku 260 gold., prisodil je mestni zbor v Trstu za to leto zaročenkama Marija Ščuka in Marija Sardonf. Imenovanje. G. Ivan Mercina, izpitan meščanski učitelj in ud c. k. goriške izpraševalne komisije za ljudske in meščanske Šole, imenovan je stalnim učiteljem na c. k. deškej vadnici v Gorici.1 Lloydovo parobrodno društvo naznanja to le: Pri vožnjah iz Trsta v Aleksandrijo in nazaj se poviša vožnja hitrost na deset milj v enej uri. — Vožnje iz Trsta v Bombaj in Hongkong se pomnože na dvanajst v letu in bodo parniki vozili s niti ostjo deset milj v enej uri mej Trstom in Bombajem, in deset milj mej Bomhajem in Hongkongom. — Mej Trstom in Kalkuto se uvede na leto 8 voženj, namesti 6. — Vožnje, ki so se uvedle za poskušnjo v Rudečem morji, bodo se nadaljevale. Vsacih 0 tednov odpluje parnik iz Carigrada in se bode ustavljal v pristaniščih Port Said, Suec, Djeddah, oziroma Sua-kim, Hodeida, Aden in tako tudi nazaj. V zvezi bo v Port Saldu s parnikom, ki občuje mej Trstom in Aleksandrijo, ali z onim, ki pluje mej Indijo in Kitajskim. — Nova vožnja se ustanovi mej Trstom in Tunisom in nazaj, parnik se bo dotikal pristanišč: Jakin, Bari, Brindisi, Mesina, Katanija in Malta ter bo v zvezi s parnikom, ki občuje mej Reko, Zadrom in Jakinom. Parniki bodo odhajali vsake 14 dni iz Trsta in z Reke. Prvi parnik odpluje 4. januarja 1883. Nehaieri slavci llskarnice Mor ter a, ki so bili zaprti zarad izdajskih proklamacij, pridejo pred porotno sodbo, ker se zatožba glasi na veleizdajo. Govori se, da bodo sojeni pred zunanjim delegiranim sodiščem, najbrže v Inomostu. Italijanskemu časniku za čenče in bedarije, po imenu »Piccolo«, prepovedala je policija v Trstu prodajo v trajlkak. Urednik tega lističa |e mlad jud, ki je imenoval nekega iz avstrijske vojske pobeglega iredentarja v Milanu svojega »odličnega prijatelja*. Takemu tičku je pač dobro peruti postriči 1 Tudi ■Indipendente« se uže davno ne sme v trafikah prodajati. Slike blaffoslovenja zastave Delalskega podpornega društva se dobivajo po 1 gld. v društvenoj pisarni, barvane pa po 3 gld. IZ Sežane se nam piše 10. oktobra. Včeraj zvečer se je v Trst peljal neki oderuški Furlan iz Sežane, kder je bil prav včeraj somenj. Na Opčinah mu padejo iz žepa, z vrvico zvezani bankovci, (sodi se kakih 700 gi.) katere je on na somnju za živino vtržil, na tla; on nevedoč se pelje dalje. Za nekoliko časa ga dohiti 19 letni fant, France Pirjevic, sin ubogih roditeljev iz Sežane, ter mu zvezek bankovcev, katere je on našel, pomoli. Furlan zgrabi denar ter urno oddrdra, a fantu ni dal ni krajcarja za njegovo poštenje. Toda Božja pravičnost ga k malu dohiti in kaznuje; zvrne se vo*, v katerem se je peljal. Furlan se sicer ni nič poškodoval, a še ko fant prihiti in mu na voz pomaga, ostane furlansko srce neomečljivo. Ciorlce nam pišejo: Predzadnjo nedeljo je bila krvava tepežka v sosednjem Ločeniku. Možje in miŠjebradi mladeniči so se hudo sprejeli zaradi nekih navskrižnosti in v slepej strasti potegnoli nože drug proti druzemu. Z razbito črepinjo je obležal oče petih otrok, kojih najstarši ima Še le U let. Uboga družina je ostala v največjem uboštvu. Eden izmej pretepalcev je precej hudo ranjen; v zapor pa so jih gnali 5, mej njimi so trije edini sinovi dotičnih družin. Vražja strast, kam zapelie človeka! Volitev državnega poslu uca za Ljubljano, na mesto odstopivšega g. Schneida je razpisana na 9. novembra t. 1. Novo Stipendijo za uboge dijake iz Idrije, v prvej vrsti za ubozih rudokopov sinove, ustauovil je g. l-jud. Gerbec, c. k. svetnik in rudokopski zdravnik, v znesku 51 gld. 25. Blago delol V loškem nunskem samostanu so 12. t. m. obhajali stoletnico, kar so se tu naselile uršu-linke. Ta samostan uže sme ponosen biti, ker storil je mnogo dobrega, vzlasti v poduk in moralo ženskega spola loškega okraja, pa tudi deklic iz otda-ljenih krajev. Loški samostan je tudi v Trstu na do-I brem glasu. K D I N O S T. Imenovanje. Vladni tajnik, Anton grof Paet, imenovan je okrajnim glavarjem na Kranjskem. Občinske volitve v Novem mestu so bile zadnji teden. Narodnjaki so zmajali v vseli treh razredih tako sijajno, da so nemškutarji le enega svojega pristaša občinski zastop spravili. Dozdaj je imelo Novo mesto nemškutarski zastop; volitev je tedaj Novo mesto prerodila; propalo je nemŠkutarstvo v glavnem mestu kranjske dolenjske dežele, i nikdar več ne vst ane! Te zmage se vedele z Novim mestom vred vsi Slovani, vfelasti mi na Adriji, ki bijemo tako trde boje in tedaj vemo ceniti tako pridobitev. Sne« in poVodenj. Te dni je snežilo po gorenjskih hribih, na Pivki pi je nastala velika po-vodenj, ker je Pivka izstopila in so razni kraški brezni uže polni vode ter zamašeni. ■ Narodni Dom«. Kakor je iz vabila društvenega predsednica razvidno, zboroval bode izreden občen zbor društva »Narodni Dom« dne 29. t. m. Tega občnega zhpra pravico udeležiti se imajo le oni društveniki. ki so upisali po jeden ali več'deležev ter uplačali prvi obrok. Poroča se nam pa, da mu bode upravni odbor nasvetoval tako premembo pravil, vsled katere pravico glasovanja in volitve za-dobe tudi darovalci večih svot in taki društveniki, ki se obvežejo po 10 gld. na leto v društveno hla-gajnico u plačevati. Ta prememba zdi se nam prav srečna, kajti ni dvombe, da vsestransko zanimanje, katero se po vsej slovenskej domovini opazuje za to znamenito podjetje, potem še splošneje postane. '(»Slov. Nar.«) Zaprli so v Zagrebu slikarja Novaka, rojenega rržačana, ker je napravil in razširjal sliko Ester Tolomosfii. one ženske, o katerej se pravi, da so jo Žid j e zaklali na Ogerskem in o katerem umoru se vrši preiskava proti mnogim Židom. Namen slike je bil n-kdi, da se po Hrvatskem širi antisemitizem. Novak je nelcda to sliko ponujal tudi tržaškemu mestnemu starešinstvu, za 3000 gld.. a to je ponudbo odbilo, zato pa je sliko razširjal. Novak 'je mendaračunil nasemitofilstvo tržaških mestnih očetov. Zoodnja Zima. Vse kaže, da dobomo letos k malu zimo. Preobilno deževje je zemljo ohlidilo. Na viših alpah je zapadel uže sneg. in tudi na Primorskem so večeri prav hladni. Na Ruskem pa je uže trda zima. v Petroburgn so imeli te dni 4 stopinje pod 0, v Nišnjem Novgorodu pa 10 stop. pod 0. Spomenik Rafaelu. Prihodnje leto bo Italija praznovala 400letnico slavnega slikarja Rafaela Sanzia urbinskega. Urbinjani so sklenoli, svojemu nesmrtnemu rojaku postaviti spomenik, katerega trošelc je preračunan na K0.000 frankov. „Sokolov11 izlet v Ricmanje. V nedeljo, 15. t. m. s? j* sponeset ta izlet kaj posebno. Odšlo je 22 »Sokoiov« v lepej opravi in kakih 20 drugih ■ Sokoloveev« brez oprave, potem kakih 30 do 40 udov podpornega društva, nekaj veteranov, pa še mnogo drugih gostov iz Testa, točno ob 3. uri pop se zastavo «Sokolovsko» po ketnarskej cesti v Ricmanje. Uže vKet-iiari pozdravljalo je ljudstvo prav živahno naše rudeče ko-šularje, katerih oprava se celo Italijanom prav dopada. Nekaj po če trte j uri j* doŠel lep sprevod na vrh pred Ricmanje; ko je «Sokol« prestopil istrsko mejo, začeli so v Ricmanjah streljati, a pred Ricinanjem pri krasnem slavo-lol \U so čakali »Sokola« občinski možje in pevci riemanj-ski. Tam nas pozdravijo in podpredsednik »Sokola« jim krepko, pa navdušeno odzdravi; zdaj začtio zopet s'.reljati rkinanjsKi pevci se približajo s Zlata renta..........95 « 50 » 1H60 državni zajem.......92 » 70 » Delnice narodne banke.....&31 » — » Kreditne delnice........ 306 » — • London 10 lir sterlin......119 » 50 • Napoleon...........9 » 52 » G. kr. cekini.........5 » 65 » 100 državnih mark.......58 » 45 » t S potrtim tužnim srcem naznanjam v svojem in v imenu moje soproge Viktorije, sestre Karoline in Josipine vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da so naša nepozabljiva mati, gospa Frančiška Polaček rojena ZavrSnik v lLjubljani 6. oktobra ob 7. uri zjutraj po kratkej hudej bolezni, previđena se sv. sakramenti za vmirajoče, mirno v Gospodu zaspali. — Bodi njim zemljica lahka I V Travniku, (Bo«na) 10. oktobra 18S2. Gustav Polaček, c. k. finanč. poverjenik. Tov« r na mlinov VINCENCIJA HMELLAK Trst. Corsia Giulla N. 666. nasproti kopeljišču. Tovarna ročnih mlinov z dvojim zapahom za živež, sladkor in drogerije. Na razstavi se morejo viditi v deln. Cena I komad SO gro Idinarjev. Od nedelje 24. t. m. naprej je ta menažerija odprta od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. in vsak dan ste 2 predstavi, ob 4l/, in 6l/, popo-ludne. Cene so se znatno znižale, in plati se za 1. se. dež 60 soldov, za 2. sedej 20 soldov, za 3. se lež 15 soldov. Vojaki in otroci plačujejo na tretjem sedežu po 10 soldov. 8—6 152SE525E5Z525E5Z52K A. NIMERRICHTER v TllSTU Corso N. 709. Zaloga Dunajskega čevljarskega blaga vsake baže, 4—4 lastna izdelava, za gospe, gospode in otroke. Vsako naročilo se izvršuje natančno po meri, in tudi vse poprave po najnižjej ceni. S«Z5252525Z5252525Z5Z5( Trgovska tvrdka O. Milesic v Trutu odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4»/4 kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske države po sledečih cenah na debelo: Ceylon plant najtinejo.....1 kilogr. gld. 1.70 k oiser (Perl) naravno zeleno « « u 1.95 (u Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.00 Kuba debelo zrnato najtinejo . . « a o 1.75 St. Domingo........» « a 1.45 • j Java najfinejo zeleno.....» « « 1.42 ^ Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « « 1.54 Santos najfinejo, zeleno . . . . « « a 130 Rlo zbrano........ . « « « 1.80 Riž namizni najQnejl......« « « —.40 a Rangoon I. vrste.......a « —.34 Namizno olje francosko v kositarjih po 4 kilogr. « 1.28 « u Monte St. Angelo ital. « « » « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « » —.50 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski žafran, najtinejo čokolado, vsakovrstne sladčfce po najnižjih cenah. Na zahtetanje pošilja franko tudi obširne cenike. 8 Dve srečki rudečega križa se dobite za vplačilo SO noMov na teden ali 2 gol« dinarjev na mesec pri JoMipu /oldnnu, verifi-cijski urad in menjavnica. via d' Orologio Trst. 6-2 pf slavni dobitek SOO.OOO Krojač Anton Bonne se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Piazza S. Caiierlna* Ur. I, prvo nadstropje {blizu gostilne »Eiskeller«.) 12—12 Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicolo it. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizke) ceni. 21—21 PCCCOCOOOOCOOOCOOOOOCOOOOOOf LA FLIALE ® dol I a BANCA UNION TRIE STE s' occnpa dl tutte le operazionl dl Banoa e dl Cambio valute. a) Accetta rersamenti in ronto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 3 V J^cnn proavviaodi A glor, 3'/, » » » » 13 » 3fi » » » * 20 > 3.V » a 4 mesl fiaso 4 > a ael mesi flsao per Napoleoni 2V £con preavviso di 20 gior. H > < » > 10 » > >3 mest » i 0 mesl 3V » 3h » Godranno doli'interesse aumentato le lettere in oirenlaziona con f> giorni di preavviso dal (I novembre a. c. quelle con 12 glorni dal 13 giorni e auolle con 24 giorni dal 2u novembre a. c. IBT ĐAMCO 6IHO abbunando il 3% interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a fiorini 20 000 a vista verso chenue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. ConteffKla per tuttl i versamenti fatti a qual-siasi ora d' uflicio la valuta del medesimo giorno. Asaume pol proprl corontlstl l vicasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Bndape.it, rilascia loro assegnt per guette ultime piane, ed accorda loro la facolta di domlolllaro effetti presso la sna cassa franeo d'ognl apesa por ecMl. b) SHncarica delVacqnisto e della rendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonehć deli' incasso d'assegni, cambiali e coujtons, verso '/»"/o di provlgglone. c) accorda at suoi committenti la facolta, di depositare effetti di analsiasi specie e ne cura gratis V incasso dei conpons alla scadenza. 23 La Filiale della Banca Union (Nozlone Meroi) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o "VVarrants. Tlie Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo *e «laje za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-9) IlktanovUono 1767. Alberta S ama $ s a, c. kr. dvorni zvonar fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orod je in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s pritekli no, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. W Občine in gasilna društva plačujejo lahko na % obroke. (K>—9) £ •Mi--»-v^r--- Lastnik, društvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANU*:. Nova tiskarna pod vodstvom F. H U AL A. v Trstu.