Ni poznal besede nemogoče Iz naših vrst je odšel Franc Kramar-partizan Simen. Rodil se je v Želimljah kot enajsti otrok družine vaškega ko-vača. Po očetovi smrti je moral za pastirja daleč na Hrvaško k sorodnikom. Zara-di mačehovskega ravnanja z njim in pa zaradi nepotešenega domotožja se je vrnil še ko je divjala prva svetovna vojna. Želja po osamosvojitvi in uve-ljavitvi pa je bila v mladem Kramarju tako močna, da je dokončal trgovsko šolo in se preizkušal v raznih poklicih, največkrat le za žepnino, tako hudi ča-si so bili takrat. Z okupacijo domovine pa je tudi zanj nastopil čas, ko je lahko v dobro svojemu ljudstvu pokazal, kaj zmore. Takoj se je vključil v delo narodnoo-svobodilne organizacije in svoj videz trgovca z avtomobili izkoristil sedaj kot partizan Šimen, da je prevažal iz Ljubljane orožje, strelivo in drug voja-ški material, ki so ga nabrali aktivisti. Ko pa je dobila njegova »prevozniška« dejavnost že takšen obseg, da je bilo samo še pričakovati, kdaj pridejo ponj, je odšel z družino domov v Zelimlje. Tu je bil kmalu razkrinkan in se je moral umakniti v ilegalo. Domači izda-jalci se niso mogli bolj boleče znesti nad njim in se mu maščevati, kot da so mu zverinsko ubili ženo in mater štiri-letnega fantička. Skraja je Simen vodil odporniško organizacijo za vasi pod Mokrcem, ko pa se je maja dvainštiridesetega osvo-bojeno partizansko ozemlje razširilo od Kolpe do same Ljubljane, je zbral okoli sebe mnogo borcev. Nastal je ba-taljon, ki je bil daleč naokoli največji in je štel prek tisoč mož. Ob poveljni-ku Sočanu, znanem učitelju Flajsu, je bil Simen politični komisar. Sedaj šele se je lahko Šimen povsem razživel v vsej svoji ustvarjalni in tvor-ni domišljiji ter organizacijskih spo-sobnostih. Zavedal se je, da potrebuje-ta osvobojeno ozemlje in oborožena partizanska vojska tudi svoje gospo-darstvo in urejeno zaledno življenje. Šimen je organiziral na območju Za-potoka pod Kureščkom oskrbovalno oporišče, ki mu v vsej okupirani Evro-pi ni bi]o podobnega. Zrasle so delav-nice vseh vrst - od puškarskih, kroja-ških, čevljarskih, mizarskih do klju-čavničarskih in kleparskih. Skratka, vse so lahko naredili v njih, popravili ali kako drugače postorili, kar je bilo potrebno za vojsko in civiliste. Delali so z orodjem in stroji ter materialom, ki so ga na skrivaj prinesli ali pripeljali iz Ljubljane, ograjene z bodečo žico in zastražene s tisoči vojakov. Tudi prava pravcata bolnišnica je delovala v Zapotoku. Vse točke tega enkratnega oporišča in stvaritve parti-zanske domiselnosti pa so bile poveza-ne prek brezhibne telefonske zveze. Stab te Šimnove baze pa je bil povezan še s poveljstvi enot na položajih okoli Ljubljane blokirane od partizanov. Zal pa je velika poletna sovražnikova ofenziva zbrisala ta objekt, simbol iz-najdljivosti, vztrajnosti ter organizacij-skih sposobnosti naših ljudi. Po končani poletni ognjeni ujmi je postal Šimen intendant na novo usta-novljene Sercerjeve brigade. Kako na-hraniti in oskrbeti z vsem potrebnim vojsko več kpt tristotih, od že več kot dvemesečnega neprestanega bojeva-nja, maršev in pomanjkanja izčrpanih borcev? Vsa dežela je bila požgana, opustošena, izropana, vasi pa izpraz-njene in skorajda brez ljudi. To bo že Šimen uredil! - je bil soglasen sklep in enotno mnenje v štabu brigade, kadar je bila zagata najhujša. In Šimen je to uredil. Kako, to je vedal in znal samo on. Belogardisti so bili v dolinskih va-seh in v onih blizu okupatorskih po-stojank vedno bolj glasni in so dvigali glave. Šimna so poslali iz brigade, da uredi zadeve in obvaruje narodnoo-svobodilno organizacijo pred vdori in prihrani njenim sodelavcem in bor-cem še večje žrtve. Dolgo je opravljal dolžnost načelnika VOS za velikola-ško okrožje. Šimen je kasneje prevzel intendanturo oficirske šole pri glav-nem štabu, ko pa se je naša vojska vse bolj motorizirala, je prevzel vodstvo njenega tehnično-prometnega odseka, proti koncu vojne pa še oskrbo vojske in zaledja s hrano in vseh drugih do-brin iz oskrbovalnih baz v Dalmaciji. Vojaško suknjo je slekel kot šef pro-meta v štabu 4. armade. Po vojni je zasnoval in postavil obrt-niški obrat za izdelavo raznih lepotil in pripomočkov za telesno nego. Povezal se je že takrat kot pionir s tujimi part-nerji, prevzel njihove že preizkušene licence in kmalu je na Lavrici pri Ljubljani zrasel industrijski Vedrog, ki se je kmalu uveljavil s svojo bogato izbiro in kakovostnimi izdelki po vsej Jugoslaviji. Simen je postavil temelje enemu od vodilnih jugoslovanskih proizvajalcev lepotil in pripomočkov za nego telesa vseh vrst, ki nosi ime Ilirija-Vedrog. V kratkih orisih ni moč zajeti vsega, kar je počel Šimeh tudi po vojni. Do uspeha mu je pomagala prava parti-zanska iznajdljivost, ki ni poznala be-sede - nemogoče. Šimen pa ni bil sa-mo uspešen gospodarstvenik, ampak tudi izredno duhovit ter družaben ob-čan v vsakršni sredini, kjerkoli se je pojavil v urah oddiha in sproščenosti. Kako so omizja ali druščine z odprtimi usti in očmi ter ušesi poslušale in poži-rale v sočni dolenjščini njegove živ-ljenjske štorije. In teh ni bilo malo. Simen je okoli sebe izžar