Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 15.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928
Vlil. leto
UOJNI INUflLID
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
Telefon štev. 3040.
List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Stirinaistietnica.
Te dni je bilo štirinajst let, ko se je zapisala naša usoda, ali bolje, ko so podpisali našo smrtno obsodbo z »milostnim« pristavkom, če te ne zadene ali vsaj dobro ne zadene krogla, ali ne doseže bajonet, si pomiloščen.
In danes vidimo točno, da je bilo takrat tako zapisano. Mnogi naši sotrpini so mrtvi. Nas nekaterih ni dosegla krogla in bajonet, ali dosegle so nas vsemogoče bolezni; nas druge krogla ni dobro zadela, ali bajonet nas ni znal zaklati, zato živimo. Mi smo pomiloščeni.
Doba štirinajst let nas loči od trenutka, ko je v svetovni vojni počil prvi topovski strel. Naznanjal je začetek človeškega klanja, ki je trajalo štiri leta. V tej štiri leta trajajoči vojni je, po uradnih ugotovitvah namreč (neuradno pa mnogo več), biloi enajst milijonov mrtvih, osemnajst milijonov pa ranjenih in kakorkoli pohabljenih. Od gladu in trpljenja vsled vojne je umrlo milijon nevojakov. Po vojni je ostalo, kot. živ spomenik padlih junakov, vse polno sirot in vdov* ki še danes-stradajo.
Taka je krvava bilanca vojne. In če točno pogledamo, saj vojne še ni konec. Vojna se še nadaljuje, le da je prenešena iz Evrope v kolonije in polkolonije Afriko, Azijo, Kitajsko- itd. In mi sami, v Evropi, se nahajamo pred nevarnostjo nove vojne.
Vse se na njo pripravlja. Fabricirajo se strupeni plini in maske proti strupenim plinom. Največji, najbogatejši deli državnih dohodkov se uporabljajo za orožje.
Podpisuje se protivojni pakt. Koliko bo držal ?
Take in podobne misli se nas lotevajo pri spominu, kako je bilo pred štirinajst leti z nami.
Zdravi smo bili, krepki, vse ude smo imeli, eksistenco smo imeli, pred našimi otroci je stala svetla bodočnost.
Danes sirote nimajo niti kruha, o bodoč-
nosti ni govora, a mi, mi se vlačimo okrog zavrženi in še vbogajme nam nikdo neče dati.
Takrat, ko so nam vsadili puško v roke, so dejali, da je vse preskrbljeno za naše, ki jih zapuščamo, da se nas bo sprejelo kot junake, če se vrnemo.
Vse to se ni izvršilo.
Za zakon smo se morali cela leta boriti, in ko se nam je dal, nas je udaril, mesto da bi nas potolažil. In danes se borimo, da se spremeni, da se nam da dostojen zakon, vreden naših žrtev.
»Udruženje« smo si ustanovili. Morali smo se združiti v eno organizirano moč, da se z njo borimo za to, kar bi morali samoobsebi dobiti, a ker ne dobimo, se moramo' organizirani boriti. In še ta borba je naporna, težka in na gluha ušesa trka.
Tako je ob štirinajstletnici podpisa naše usode.
In ko danes gledamo vse to in pregledujemo vsa naša pota, vstaja bolj kakor kedaj poprej prepričanje, da se moramo združiti še bolj, da se moramo organizirati še bolj, do poslednjega sotrpina, do poslednje vojne žrtve, da bodo ušesa, ki ne slišijo našega trkanja, slišale in se bo odprlo to, kar nam gre.
Ko bomo vsi, kakor eden stali v organizaciji združeni, bo tisto trkanje na sedaj gluha in polgluha ušesa tako krepko in močno, da bo slišalo še najbolj gluho uho.
Takrat, ko se to zgodi, ne bomo več zastonj govorili in zahtevali. Takrat se bo to, kar zahtevamo, izvršilo.
Na vas, vojne žrtve, je, da o tem ob tej štirinajstletnici razmišljate in se po tem, kar smo povedali, ravnate.
V nas samih, sotrpini, vojne vdove, vojni invalidi, vojne sirote, je tista moč, ki odpre gluha ušesa.
Odprimo jih, sotrpini.
Podpiranje invaiidskšli akcij.!
Člen 37 invalidskega zakona pravi: »Prav ! tako se morajo vsa dopustila, ki jih dajeta dr- ; žava in občina, kakor n. pr. bioskopi, restav- i racije, kantine, kioski itd. podeljevati v prvi ! vrsti osebam zaščitenim s tem zakonom.«
Člen 9. Invalidske združbe imajo prvenstveno pravico pri podeljevanju raznih dopustil kakor bioskopov itd.
Minister za socijalno politiko je odobril pravila zveze invalidskega zadružništva in mu s krediti pomagal, da bodo invalidi s svojo samopomočjo razbremenili državno skrb. Organizacija se bori, kako bi osnovala invalidski gospodarski pokret, da bi pomagala in koristila invalidom.
Kakor invalidska organizacija v Zagrebu, ki je vpeljala avtomobilsko zadružno podjetje v korist in zaposlenje svojih članov in ga uspešno izvršuje, je tudi ljubljanska hotela poskusiti svojo srečo.
Oblastni odbor Udruženja invalidov v Ljubljani je vložil tozadevno dve prošnji, eno za mesto Ljubljano, drugo za okolico. Mestni magistrat ljubljanski pa je poslal dne 23. julija t. 1. pod štev. 2920 rešitev, da je v svoji seji dne 19. julija 1928 na podlagi izjave mestnega občinskega sveta z dne 11. junija 1928 odklonil izvrševanje avtofijakerstva z dvema avtomobiloma, ker je mnenja, da za to ni krajevne po- : trebe.	!
Druga prošnja za avtobuse v okolici pa še | 'K rešena.
V časopisih čitamo večne pritožbe »o Ijub-'Janskern prometu« in njegovih potrebah in ne v’emo zakaj, ako je vsega dosti?
Sicer pa sami vidimo, da imamo tramvaj, bolno avtomobilov in celo Ljubljanica teče po Slnah.
Našim zagrebškim tovarišem, ki imajo, ;()r že omenjeno, koncesijo za avtoprornet -agrebu, je dovolilo sedaj še Gradsko po-varstvo na Sušaku tako koncesijo in uvedli io promet s 4 avtobusi in 10 avtotaksi. iako podpirajo invalidske akcije drugod.
Oblastni odbor.
Nekaj podatkov.
Zopet moramo pojasniti našim čitateljem nekaj perečih zadev iz našega mizernega vprašanja. Sedaj nimamo urejenega tega, drugič ne drugega, tako teče naprej naša zaščita. Pohvaliti nismo mogli še prav nobene zadeve.
Evo vam zopet nekaj.
Invalidi državni dnevničarji.
Pravijo, da jim ne, spada invalidnina?
Višje invalidsko sodišče v Zagrebu zavrača sklepe o priznanju invalidnine dnevni-čarjem. Svoj sklep utemeljuje • vsled razpisa Ministrstva socijalne politike z dne 9. novembra 1927, Broj 30.245. "Torej to ministrstvo je odločilo, da dnevničarjem ravno tako ne spada invalidnina kot ostalim državnim uslužbencem invalidom.
' Seveda je naš Oblastni odbor zavzel svojo akcijo v tem oziru.
Stališče je povsem nepravilno. Invalidski zakon pravi, da osebni invalidi, ki so v aktivni državni službi, nimajo pravice do invalidnine.
Torej izmed državnih uslužbencev so s tem mišljeni samo nekateri, sicer bi jih ne bilo treba označevati z izrazom aktivni, ampak bi lahko rekli samo vsi državni uslužbenci.
Pod izrazom aktivni državni uslužbenci je treba pojmovati, da so to aktivirani ali za stalne spoznani. To pa dnevničarji niso, ker so le kontraktualni ali pogodbeni.
Drugače se to sploh ne da misliti, čeprav pojm »aktivnost« pomeni lahko sploh dejanje ali delo, vendar pa državnih uslužbencev brez dela ne moremo imeti.
Na vsak način je torej invalidski zakon izločil le stalne aktivirane državne uslužbence.
Vsled popolnoma napačnih tolmačenj pa mora ubogi dnevničar s plačo 700 do 800 Din mesečno žrtvovati še svojo invalidnino.
Ravnotako smo že pisali o reducirancih, da jim odbija Višje invalidsko sodišče obnove. In sicer takim reducirancem, ki so bili reducirani z vzroki, da nimajo več poškodb.
Specijalna komisija je lahko presodila kar
po diagnozi poškodbe iz akta, da dotični ne I more biti invalid.
Po členu 105 invalidskega zakona pa ima vsak reduciranec brez izjeme pravico do obnove postopanja. Pravico imajo torej tudi taki, ki so bili spoznani za zdrave, obnoviti postopanje, ker kdo ve ako se jim ne godi krivica?
In res obnovili so, dokazali z zdravniškimi spričevali poškodbe ali bolezni. Nadpregledne komisije so konstatirale. Nekateri res niso bili bolni, toda mnogo jih je pa spoznanih na podlagi teh nadpregledov zopet za invalide in nekateri so dobili celo več procentov kot so jih imeli.
Višje sodišče pa pravi, da sploh niso imeli pravice do obnove, ker kdor je bil enkrat spoznan za zdravega, nima nobene pravice, da bi bil še kdaj pregledan. Sklicuje se pa na člena 51 in 78 inv.,zakona, katerih prvi ima namen samo za zvišanje invalidnosti stalnim invalidom, drugi pa ravno vsakemu dovoljuje obnovo že po pravomočnosti končne odločbe.
Ker je očividno napačno, je Oblastni odbor vložil svoj protest, ki se pa že pol leta rešuje. Po osebnih informacijah v ministrstvu socijalne politike je šel protest v izjavo in poročanje k Višjemu invalidskemu sodišču, od tam pa dolgo ni odgovora.
Pripravljamo ponovno akcijo, dotičnim invalidom pa svetujemo, da vlože revizije postopanja. Za zaostanke invalidnin iz prejšnjih let pred 1. aprilom 1927 še sedaj ni otvorjen kredit po partiji 65. Državni budžet predviduje v to svrho gotovo svoto in bo morala biti tekom tega leta gotovo nakazana. Z ozirom na lansko izplačevanje zaostankov bi se moralo letos tudi že vršiti. Kakor pa smo že zadnjič poročali. se v nekaterih pokrajinah zbira podatke, koliko znašajo dolžne invalidnine in to zadr-! žuje celokupno razdelitev kredita, j Opozarjamo čitatelje, ki imajo invalidnino v zaostanku, na to informacijo in naj ne sprašujejo Oblastni odbor ali računovodstvo, kdaj bo nakazan zaostanek? Ko bo otvorjen kredit, bo vse naenkrat nakazano, poprej je pa jasno, da se ne da nič izvršiti.
Lahke kovinske lotane proteze.
Nemška tehnika napreduje v vsakem oziru tako je tudi pri protezah iznašla mnogo praktičnega in prikladnega.
Najnovejše je, da so se pričeli posluževati sestavljanja kovinskih protez na samih ampu-tirancih po takozvani metodi spajanja (lotanja). To metodo je iznašel nemški zdravnik v Jeni dr. Rudolf Gerlach. In sicer izdelujejo take proteze za noge.
V	praksi se vidi, da ako delavnica še tako meri in poskuša, ne more nikdar zadeti nrave
j prikladnosti, ki bi amputirancu v vsakem oziru i ustrezala.
V	protezni tehniki je toliko zahtev in to-; liko konstruktivnih posameznosti, da jih dela-' vec pozabi, poleg tega pa niso vse delavne
moči enako izšolane. Tako se z najpozornejšim delom ne morejo odpraviti razne neprikladno-sti in nezadovoljnosti. To pa se more doseči z novo metodo spajanja ali lotanja na telesu samega amputiranca.
Vse konstruktivne dele, ki so posamezno tovarniško napravljeni v najboljši formi predpriprav, je treba nekako skrivnostno spojiti.
Ako se spoje počasi in skrbno vsi temeljni deli z lotom in s pomočjo vodne vage kakor zid in sicer po kakovosti in položaju potom umerjave na telesu dotičnega, potem je ampu-tiranec oproščen mnogo trpljenja. Ne potrebuje se več podvreči premnogim poskušnjam in predelavam in je lahko prepričan, da bodo odpravljene vse konstruktivne napake,, ki- ga tišče, žulijo ali mu delajo drugačne težkoče pri hoji.
Kaj bi danes rekli optikarju, ako bi na primer moral vsakemu kupcu očal posebej brusiti steklo, kakor je moralo biti pred stoletji .■) Danes pozna očesni zdravnik stopnjo kratkovidnosti potom inštrumentov in določi z njimi objektiv, katerega ima optikar že v svojih
steklih. S tem se more primerjati tudi sistem spajanja nroteze. Ideja obstoji v tem, da se telesna poškodba ne meri po izkušnjah verojet-nosti ali presoji čutil temveč na podlagi merjenja in preračunanja, ki pokaže natančno stvaren položaj. S pomočjo znanstvenega sno-znanja vseh zadržkov je mogoče trpečemu človeku v dejanskem položaju, neodvisno od slučajnosti nuditi pomoč.
Kakor je pri drugih poklicih potom dolgega praktičnega raziskavanja postal uspešen sistem kovinskih konstrukcij, tako se je tudi v protezni tehniki v novejšem času našel materijal, ki je napravil korak naprej na potu kulture pri nadomestilih telesnih udov.
Za tozadevno protezno tehniko je postala najprikladnejša lahka kovina, gotove kakovosti kakor pri eroplanski tehniki. Dotična kovina je amputirancem proteze zelo olajšala in spo-polnila.
Materijah ki se v gotovem stanju stolče s kladivom in napravi s prešo plastičen, v drugem pogledu pa, da se ga obvaruje pred mokroto ali vplivom potenja, se spravi v primerno trpežnost do stopnje taljive kovine (skoro kot jeklo) in na to se lahko dela iz njega dobre ter trpežne proteze. Taka proteza ima nenadomestljivo prednost v teži, ker nosilec premika le približno polovico one mase, kakor iz vseh drugih do sedaj običajnih snovi. Približna taka nadkolenska proteza tehta v 80 cm dolžini koraka le 1540 gramov.
Jasno je torej, da taka proteza, ki je sestavljena po metodi spajanja in lotanja na človeku iz samih kovinskih delov, brez vsakega bandažiranja torej vsebuje minimum mrtve mase, napravi prikladnost vsakemu nosilcu. Poleg tega pa proteza iz lahke kovine daje tudi udobnosti na telesu pri premikanju levo ali desno v bok onim amputirancem s kratko amputiranim krnom, ali obojestransko poškodovanim, pa spravlja telo v sklad.
Predstoječe razloženi sistem, ki ga je našel dr. Gerlach s pomočjo ortopedskega mehanika Otona Bocka v Königsfee (Thüringen), je videti za celo protezno tehniko zelo koristen in prikladen.
Najbrž je po vseh nemških ortopedskih delavnicah že močno razširjen in spopolnjen.
Na vsak način je sistem lotanja, ki ima to prednost in udobnost, da se proteza lahko spaja pri umeritvi na človeku, kar pa sedaj z različnim kovanjem in vezavami ni bilo mogoče, zelo potreben za vse delavnice.
Velike vrednosti bi bil tudi za naše razmere, ako bi se ga hotele in mogle oprijeti tudi naše protezne delavnice..
Omenjeni dr. Gerlach razpravlja o svoji tehniki v prvem delu le o splošnem onisu sistema, hoče pa v drugem delu, ki ga je že predvidel, gotovo obrazložiti to izdelavo tudi detajlno.
Žato upamo, da bomo mogli o stvari še naknadno kaj pojasniti našim interesentom.
Naš odgovor središnemu odboru.
Središni odbor je razposlal okrožnico z različnimi vprašanji o organizaciji. S celokupnimi podatki hoče zaključiti letošnje jubilejno organizacijsko leto. Vsi dotični podatki bodo menda kot poročilo kongresu.
V začetku se nanašajo vprašanja na osnovanje organizacij, število članstva, posamezne Krajevne odbore, materijelno stanje oblastnih organizacij, razložitev delovanja oblastnih organizacij in zadrug.
Glede vsega tega je naš Oblastni odbor poslal izčrpno poročilo, po stanju kakoršno je bilo objavljeno za naš letošnji oblastni občni zbor in je našim članom že znano. Na koncu pa sta dve važni točki vprašanj, na kateri je Oblastni odbor povedal naše odkrito mnenje. Da bodo naši člani o tem informirani, jih prinašamo dobesedno:
Kaj zadržuje napredek organizacije?
Naše udruženje je ena najmočnejših organizacij v državi, ki pa ni notranje složna in ni zadostno urejena. Veliko disharmonijo kažejo razmere v Zagrebu, Sarajevu in tudi v Beogradu, kjer obstoja po več različnih samostojnih organizacij in kar pomeni občo nezadovoljnost. Amputirana in nesložna organizacija ne pokaže dovolj moči in energije k zboljšanju našega prava. Tako izgublja članstvo zaupanje v organizacijo, jo smatra za nepotrebno in ne plačuje članarine. Udruženje mora odpraviti naiorej vse te nedostatke in privesti nazaj v organizacijo vse odpornike, da ne bodo tolkli po njej, ji izpodkopavali temelje in razdirali
njene akcije. V organizaciji morata vladati volja članstva in proporc. Njen notranji ustroj se ne «me vsiljevati kakor se je zgodilo z različnimi reorganizacijami, ki so bile povsem nepotrebne. Sistem izvršnih odborov je bil mnogo povoljnejši, cenejši in uspešnejši. V centralnem vodstvu imajo pokrajine premalo zastopstva in odločanja.
Skladno s tako organizacijo gre tudi invalidsko vprašanje. Pred leti je znalo udruženje složno in energično z vsemi sredstvi nastopiti v obrambo in zboljšanje invalidskih pravic, ako se spomnimo na velike podvzete akcije, proteste in mitinge, s katerimi smo dali javnosti izraza? Današnja organizacija pa se ne bavi dovolj na svojih skupščinah z detajlnim invalidskim vprašanjem, ne predvideva dovolj akcije za bodočnost, temveč hoče na manife-stativni način dovesti invalidsko vprašanje k zboljšanju, kar se je pokazalo v socijalnem pomenu popolnoma napačno. Posamezne akcije za zaščito članov so nezadostne, ker celokupno udruženje ne pokaže dovolj moči za pravno zastopstvo. Tako so bili različni važni in stvarni predlogi, ki jih je stavil naš Oblastni odbor kongresu, do zadnjega nerešeni. Med njimi je propadla naša borba za izdajanje godišnjih uverenj, ker se niti kongres niti Središni odbor o naših stavljenih predlogih nista brigala za nastop proti nameravani ureditvi tega vprašanja. Za spremembo invalidskega zakona je Središni odbor brez vsakega sodelovanja drugih organizacij izdelal in predložil svoj načrt invalidskega zakona, ki ni pokazal
enakosti in stvarne podlage. Tudi pri monopol-skem fondu niso dobile organizacije svojih pri-padkov, ki jim gredo po pogodbi z monopolsko upravo in visi ta zadeva še danes nerešena ter izkazuje nesložnost v organizaciji. Tako v organizaciji sami, kakor v drugih ustanovah ni bilo samoodločbe. To so pokazala pravila za invalidski zadružni savez, ki so bila že na plenumu sprejeta, toda zavržena ter brez vsa-I kega sodelovanja funkcijonarjev organizacij-i skega foruma predložena druga že od ministra j potrjena pravila.
Razumljivo je torej, da vsi ti nedostatki, ako se ne odpravijo, v udruženju ne morejo pokazati napredka.
Kaj bi bilo treba, da organizacije napredujejo in imajo člani večje koristi?
Predvsem je treba odpraviti vsa nasprot-stva v udruženju in privesti v naše vrste vse stranske organizacije (v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu). Udruženje je treba temeljito preustrojiti v večje teritorije ter Središnemu odboru poveriti le eksekutivo, odločanje pa prepustiti širšim zastopnikom vseh pokrajinskih organizacij. Zastopstvo je treba vpeljati po proporcijonelnem sistemu. Brezpogojno je treba gledati na to, da bodo člani v resnici organizirani in plačali članarino, sicer jim mora udruženje odkloniti vsako zaščito. Danes nimamo organizacije brez organiziranega članstva. Vsi sklepi se morajo točno izvrševati in vpoštevati vsestranski predlogi. Vse zadevo občega invalidskega vprašanja se morajo reševati na skupnem forumu. Naša taktika mora zavzeti popolnoma drugačno smer, Osvojiti si moramo v prvi vrsti socijalno-borbeni program in znati nastopiti odločno s svojo organizirano močjo, ki pomeni veliko v javnem življenju. Ta moralna sila mora stalno delovati, da se bodo naši sklepi udejstvovali in invalidsko vprašanje pri merodajnih faktorjih pravično izvajalo in rešilo. Ako se naše pdruženje složno napoti na te probleme, bo izgledalo gotovo tudi naše vprašanje drugače.
Predpogoj vsemu temu je enakost v organizaciji, ki bo rodila tudi slogo in moč.
Udruženje se mora gospodarsko ojačiti, kar mu je mogoče najbolj na zadružnem polju. Treba mu je postaviti zadruge na temelju čim večjega udejstvovanja vseh «slojev, brez kakega drugega vpliva. Zadrugarji naj si sami uredijo gospodarstvo.
Popraviti je treba zgrešeno podlago bn ustanavljanju zadružnega Saveza, vpoštevati predloge in sklepe samih zadrugarjev ter prilike v posameznih krajih. Potrebna so nova čista zadružna pravila, kakoršna so bila že od zadrugarjev v načrtu sprejeta.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Krajevne odbore ponovno naprošamo, da pobrano naročnino za »Vojnega invalida« takoj nakažejo po položnici upravništvu. Imamo namreč še vedno nekaj slučajev, da so nam K. O. poslali seznam plačane naročnine, denarja pa ne, dasiravno smo že ponovno urgirali.
Radi reda je potrebno, da K. O. ta poziv upoštevajo.
LISTEK.
NIKO KURET:
Iz vojske.
(Konec.)
Obupno se je Gruntarjev oprijel njegove roke.
»Zbogom.«
Konj potegne, zavije okrog ovinka in obstane pred hišo.
Na pragu stoji mati.
Ko sin z obvezano glavo in s črnimi očali leze s koleslja, obstane ko prikovana na mestu.
»No, mati, pridi bliže!« zakliče stari.
Bolestno se je skrčilo sinu okrog usten. Iztegnil je roke, ko da bi hotel pasti na čelo in v srčni tesnobi je zaklical:
»Mati! Mati!«
Padla mu je okrog vratu in ni mogla jokati.
*
Bila je miza pražnje pregrajena. Bilo je cvetje v loncu. Bilo je solnce v izbi.
Dom ... Veš, kaj je dom?
Iz prve bolesti je mati prehajala v vdano radost, da je njen fant spet doma.
Pripovedoval je. Počasi, pretrgano. In bilo je vendar še nekaj za vsem. Bržčas nekaj groznega, kar je skušal z besedami zakriti — —
Mati je to čutila, pa je padala spet v mrzlično, nejasno- slutnjo, ki ji je tesnila srce.
Oče je molčal in gledal, gledal črna očala in belo obvezo. —
Za grmovjem ob cesti pa je bilo dekle. Z njive je skočila za grmovje, ko je privozil mimo koleselj. Pogledala je skozi in videla črna očala in belo obvezo...
Pa se je spomnila svetlih noči, fantovskih pesmi
v dolini ... in nageljnov in rožmarina in slovesa bridkega . . .
•Zdaj je ležala v travi z glavo k zemlji in je divje ihtela . . .
Padel je večer.
Mati je sina brž spravila v postelj. Vse ko takrat, ko še v šolo ni hodil . . .
Ko kamen je padala vanj vsaka njena mehka beseda. Zgrudil bi se bil prednjo in ji povedal vse, vse... In se je vendar bal z onemoglo grozo strašne resnice, ki se mu je režala v obraz, vse od takrat, ko so mu jo povedali. Bal se je je radi matere in njene ljubezni . . .
O, slutila je to. Zato ga je pustila samega in odšla po prstih iz kamre.
Potem se je začelo. Tenka bolečina je vrtala od čela navznoter.
Ležala so črna očala na stolu. Sam je gleda! z licem v strop. Vedel je, da je mesečina v kotu.
Obrnil je oči v tisto smer. Odprtih oči je strmel in strmel.
Bila je tema, sama tema.
Dvignil se je, se ozrl naokrog. Tam-le mora biti okno. Ni ga. Sama tema povsod.
Ubij to grozo! Ubij zavest! Zadrževal si jo doslej.
Srce mu je zastajalo-, ko je zaslutil, da bo strahotno odkrito stopilo predenj in mu zavpilo v jasno zavest z devet in devetdeseterimi strašnimi odmevi: Živec je uničen! Slep si!
Zaječal je in padel na blazino. Lomil je prste, hotel potrgati obvezo z glave, zarjuti ko zver — toda ne, ne! Mati, — kaj poreče mati, kaj poreče oče . . .
In vse to čemu? Čemu???
Slep, samo slep ne, bolje-------
Obupno iztegne roke. Z desno udari v steno in zadene ob puško.
Odkar ve, visi nad posteljo, pripravljena za samotne noči. Kako, da se ni spomnil nanjo? . . .
Ne! Saj je čas . . .
In vendar seže ponjo, počasi, počasi . . .
Takrat udari svetel val luči; v kamro. Mati je potihoma odprla vrata in obstala na pragu.
Sin ni slišal ničesar. In luč ga ni zmotila . . . Kako neki?
V nemi grozi je mati obstala. Dvignila je luč z drhtečo roko.
Fant je mrzlično tipal za petelinom.
»Sin!«
Do dna duše prestrašen je spustil puško.
O Bog! Kam se je izpozabil —!
Mati je postavila luč na mizo in oprijemajoč se, je stopila k postelji.
»Me nisi videl?« zašepeče.
»Mati;!«
Okrog in okrog se vrže na postelji in zarije obraz. v blazino.
Mati sede na stol. Preprosto dahne:
»Mar ne vidiš, sin?«
Zadrhti mu telo v joku.
»Nič!«
Nerazločno zaječi iz njega:
»Nič, mama!!!«
Položila je roke na krilo. Sence ji drhte po izmučenem obrazu, ko zaplapola luč na mizi. Negibna obsedi ob sinu in zastrmi- v Križanega v kotu.
Oče se je vstopil med vrata.
»Vedel sem.«
Komaj slišno je izpregovoril. Zaihtelo je v njegovih besedah.
Tedaj pa je grenko zajokala tudi mati.
Ko bi se rad pognal naprej ves mlad, utonil v tra^ in polju in solncu — pa da omagaš radi prokletih U11
— ne sam, ampak s tisoči in stotisoči------------
Čemu, čemu vse to?	.	_ .
človek, če si božji, postoj!	(»OgefD
/
Položaj invalida državnega uslužbenca.
Tovariš z dežele nam piše:
Nisem pisec člankov, vseeno pa bi rad pojasnil, kako gre invalidom v državni službi. Jaz sem 80% invalid brez desne roke.
V letih 1924, 1925 in 1926 sem dobival invalidsko pokojnino, in sicer po 22 Din 50 p mesečno'. 'To je na vsak način malenkost za izgubo desne roke. Prišel je zakon, ki zabranjuje imeti dve plači. In tako so mi odtegnili 1. junija znesek 397 Din 50 p. 1. julija 390 Din, skupaj 787 Din 50 p. Vse to pa ravno v času, ko sem bil že 3 tedne bolan in rabil zdravniško pomoč. Ako invalid v državni službi nima pravice do invalidnine, naj bi mu pustili vsaj ono malenkost, kar je pred 5 leti dobil. Zakaj pa imajo naši tovariši oficirji v Srbiji pravico do invalidnine, ako so- v državni službi?
Ali mogoče jaz ali kak drug moj tovariš invalid ne zasluži v državni službi istega kot vsak drugi? Čemu mu odbijejo potem na ta račun invalidnino?
Koliko pa revež brez roke več potrebuje? Ne more sam nažagati drv, še celo ako se seli, mu tistih par stvari zmeče kdo- drugi na voz, samo da hitro zasluži. Zdrav človek pa ne potrebuje plačane postrežbe, temveč raje naredi sam.
Pri protezi je vsak čas kaj treba in letati mora v Ljubljano, če bi ne bil invalid, bi ne rabil tiste malenkostne podpore, ker bi si lažje zaslužil.
Edino pravično bi bilo, da bi dobil vsak invalid kar mu gre za pohabljenost.
Koliko smo pretrpeli, s 4 ranami sem bil samo ,	8 dni v bolnici, potem sem se moral obračati po>
trdih deskah lagerja v saratovski guberniji.
Delal sem tudi prošnjo za sprejem v Dolenjske toplice, a skoro en mesec že čakam na rešitev. Molči, trpi pa čakaj.
Priprave za letošnji kongres.
Letos imamo jubilejno leto, ker bo preteklo 10 let, odkar je junaška srbska vojska z dobrovoljci in zavezniki vred prebila solunsko fronto. Deset let bo, odkar se je končala svetovna vojna.
Naše udruženje je dalo pobudo, da se ta jubilej počasti s proslavo, zato je bil osnovan pripravljalni odbor iz predstavnikov različnih uglednih oseb in korporacij.
Ker se bo ta proslava vršila skupno z našim letošnjim invalidskim kongresom, se je moral isti preložiti in se bo vršil mesto v pravoslavnih binkoštih spomladi, septembra meseca jeseni.
Pripravljalni odbor še ni končal svojega dela, vendar pa je nekoliko programa že znanega. Naš letošnji kongres se vrši po sklepu lanskega v Bitolju (Južna Srbija). Po kongresu se priključijo invalidom svojci padlih na solunski fronti ter zastopniki raznih držav ter inozemskih borcev, Francozov, Čehov itd.
Proslava z vsemi temi udeleženci se začne na Kajmakčalanu, odtod obišče Solun, otok Krf in se vrača po Jadranskem morju do Dubrovnika.
Vsak invalid se lahko prijavi in udeleži. Plačati pa bo moral sam stroške. Preskrbljeno bo za prevoz po naši državi za Va ceno, po Grčiji pa za Vz ceno. Cela slavnost bo trajala približno 15 dni.
Posebni vlak bo odhajal iz Beograda dne 1. septembra t. 1.
Ob žetvi.
(Predelana po Pozniču.)
Na bujnem polju žito zori.
Pod žgočim solncem vsaki klas leskeče se klanja in rumeni, narava ima poletni čas.
Žanjice žanjejo šumno klasje, rdeča so znojna lica.
Po polju za njimi zloženo snopje čaka voznika kopica.
A prišel je kakor zvonenja glas, čez polje rumene žetve, žalostno je naznanil oglas, da domovina čaka otetve.
Žuljeva roka, ki veže snopje, lice otrla je znojno, a druga pa je nabrala šopke, ko so odhajali v vojno.
Kito mu dala v slovo nabrano, kratek bil čas je ločitve, v srcu čutila bridko je rano, poslavljanje mesto možitve.
Sina poslal je ljubljeni oče, ko polje rodilo je žito, sestra tuguje, mati se joče, a ona za oknom skrito----------
Zopet je polje porumenelo, sreče in nade up je bil strL v srcu pa bridko je zabolelo-, ko pismo prineslo je — smrt.
Občinam in župnim uradom.
Že v par primerih so se pritožili člani tukajšnjega Krajevnega odbora, da jim nekatere občine in župni uradi nočejo brezplačno izdajati javnih listin, kakor to določa člen 76 Inv. zakona.
Z ozirom na to opozarjamo vse občine in župne urade na člen 76 invalidskega zakona z dne 17. novembra 1925, ki se glasi:
Vse prijave, vsi zapisniki, vse zaslišbe, prošnje, vsi krstni listi, smrtni listi, vsa zdravniška izpričevala, vse pritožbe in vsi ostali dokumenti po-edinih oseb, zaščitenih s tem zakonom, ki so v zvezi s pridobitvijo ene ali druge vrste pomoči po tem zakonu, se oproščajo vseh taks ter se izdajajo brezplačno.
Oblastva morajo na listinah, izdanih v stvareh tega zakona, označiti s pozivom na ta člen, da jih izdajajo brez takse.
Toliko v vednost in ravnanje občinskim in župnim uradom.
Ako se primeri še kak slučaj, da se bo za izstavljanje listin zahtevalo plačilo takse, ali pa odškodnino za izstavitev, se bomo seveda pritožili, poleg tega pa vse take občinske in župne urade poimensko objavili. Sicer pa bi bilo umestno, da si vsi občinski in župni uradi naroče invalidski zakon, ako se boje izdatkov, naj si ga vsaj bolj natančno ogledajo v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 12. decembra 1925, št. 366/110.
Krajevni odbor Celje.
DRUGE CELJSKE NOVICE.
Invalidski zakon s pravilnikom z dne 17. novembra 1925 ima še v zalogi Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju. Na koncu zakona je tudi razvidnica osebnih prejemkov, lahkih, težkih, popolnih in pretežkih invalidov, preračunana v mesečne in celoletne prejemke, kakor tudi dodatkov za žene, otroke in roditelje. Kdor si želi nabaviti invalidski zakon, naj ga potom dopisnice naroči pri podpisanem odboru. Cena zakona s poštnino vred znaša 15 Din.
Za službo inkasanta, ki je bila razpisana od mestne uprave v Ptuju dne 15. junija t. 1., je med drugimi zaprosil tudi neki 40% vojni invalid. Seveda je bila njegova prošnja odklonjena z motivacijo, da nima zadostne predizobrazbe. Med tem se je pa — kakor izvemo — služba oddala neki nezaščiteni osebi, bivšemu sod. eksekutorju in posestniku, ki — čujte — istotako nima, razen Ijudsko-šolske nobene druge predizobrazbe. Sicer se je pa že v naprej slutilo, da vojna žrtev ne bo prišla do kruha, ker v razpisu ni bila običajna klavzula: »Prednost do te službe imajo ob enakih pogojih vojni invalidi«, pač pa se je dalo prednost godbenikom in obrtnikom. Radi kršenja pravilnika o zaposlovanju oseb zaščitenih z invalidskim zakonom se je vložila pritožba in ima sedaj končno besedo g. veliki župan mariborske oblasti.
Naročnikom »Vojnega invalida«. Krajevni odbor poziva vse one naročnike, ki so na zaostanku z naročnino, da isto čimpreje poravnajo, eventuelno naročnino obnovijo že tudi za naprej.
Legitimacije za polovično vožnjo. Poziva se vse, ki želijo imeti legitimacije za letno trikratno polovično vožnjo po železnici, a se za iste še niso prijavili, da to takoj store. Zlasti velja to za one, ki se na uradne pozive vozijo- v protezne delavnice, ker se jim brez legitimacij ne bo izdajalo prostih vozovnic.
Naše gibanje.
Krajevni odbor v Krškem priredi dne 28. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne na sejmišču v Krškem v prid svojim najrevnejšim članom javno tombolo. Na ta način hoče odbor proslaviti 10 letnico obstoja kraljevine SHS, da materijelno pomore tistim junakom, ki so žrtvovali svoje zdravje za osvoboditev domovine in katerih beda se od leta do leta stopnjuje. Zunanjim nabiralcem so že razposlane nabiralne pole za nabiranje dobitkov in prispevkov. Naprošamo vse člane in članice, da nabiralce pri njihovem požrtvovalnem delu podpirajo. Vse agilne tovariše in tovarišice, ki bi hoteli prevzeti prodajo tombolskili kart, tem potom naprošamo, da se čimprej zglasijo pri krajevnem odboru. Delajmo z vsemi močmi, da bo moralni in gmotni uspeh tombole čim povoljnejši.
Javna invalidska tombola. Kraj. odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo dne 5. oktobra 1928 ob 3. uri popoldne na Trgu Svobode veliko javno tombolo v korist najrevnejših članov. Zato se že danes člani tega odbora opozarjajo in naprošajo, da to akcijo podprejo in pomagajo k uspehu.
Natečaj za učence v niški železniški delavnici je razpisan v Uradnem listu. Sprejme se 50 učencev v ključavničarskem, strugarskem, kovaškem, livarskem in modelarskem obrtu. Šola traja 3 leta. Učenci i. letnika dobe dnevno 12 Din, II. letnika 14 Din, III. letnika 18 Din. Za oskrbo morajo skrbeti roditelji. Prošnje, kolekovane s 5 Din, s krstnim listom, šolskim spričevalom in obvezo rodi-teljev varuhov, je vlagati od 25. do 27. avgusta t. i. Obveza se mora glasiti, da bo po dovršeni šoli tn ieta v službi direkcije. Napraviti je treba tudi sprejemni izpit. Pogoji so: starost od 13 do 17

let, najmanj 2 razreda srednje šole in popolno zdravje. Prednosti so: boljša kvalifikacija, bolje napravljeni izpit, ^potem pa oni, ki so že učenci železniških naprav, sinovi železničarjev, vojne sirote in šele potem ostali.
Ljudska samopomoč je podporno društvo, ki plača po smrti člana svojcem na podlagi mrtvaškega lista 1000, 2000, 4000 ali 10.000 Din. Vpisnina je od 12 Din do največ 56 Din. Ravna se po skupinah tako, da se plača od vsakega smrtnega slučaja iz dotične skupine po 25 para, 1 Din, 2 Din, ali 5 Din. Društvo šteje že danes 7025 članov. Zelo veliko pomena ima za vojne žrtve, ki navadno po smrti niti za pogreb nimajo. V Ljubljani ima zastopstvo tov. Stanko Tomc, tajnik Udruženja vojnih invalidov, Šentpeterska vojašnica. V Mariboru pa ima zastopstvo tov. Martin Pravdič, tajnik Krajevnega odbora na Rotovškem trgu 6 med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne.
Komu se oddajajo državne službe v Nemčiji. Statistika kaže, da je bilo izdanih do konca leta 1926 certifikatov za državne službe 17.861 vojaškim osebam, 11.809 iz policije in 33.301 vojnim invalidom. Od teh se jih je 16.191 izbralo pozneje drugačno preskrbo, 15.390 pa jih je vživalo mesto civilnih služb raje pokojnine. Od 91.832 različnih služb je bilo oddanih tem certifikatistom, ki so po večini vojne žrtve, 42.853 mest, 3927 pa jih je čakalo koncem leta 1926 še na službe. Seveda pa so jih podpirali takozvani preskrbovalni odbori, ki obstojajo v Nemčiji običajno za brezposelne in reveže. Pri nas pa vživamo mesto protežije in preskrbe redukcije.
Občni zbor v Kozjem. Tamkajšnja organizacija ni delovala, niti se ni reorganizirala iz Podružnice v Krajevni odbor, ker ni bilo zadosti delavnih ljudi. V zadnjem času pa so se zopet pokazale potrebe poživljenja in dne 24. junija t. 1. je bil ponovno sklican občni zbor. Vodil ga je delegat Oblastnega odbora tov. Tomc. Vkljub vročini in oddaljenosti so prišli invalidi in nekaj vdov, ki so- se enoglasno izjavili za nadaljni obstoj organizacije. Po prečita-nju so sprejeli pravila in osnovali Krajevni odbor. Izbrali so potrebne funkcijonarje in sestavili odbor sledeče: predsednik tov. Klavžar, tajnik in blagajnik tov. Rajgelj, odborniki tov. Hostnik, Jerčan in Sinkovič, namestnika tov. Podlinšek in Guček, nadzorni odbor tov. Štefančič, Vodeb in Pajk, namestnik tov. Muha. Posluje se ob nedeljah pri tovarišu Podlinšku. Vse okoliške invalide in vdove poživljamo, da se čimpreje zglasijo v Kozjem.
Maribor. Podpore in drugo. Kraj. odbor UVI v Mariboru je od 1. januarja dio 30. junija 1928 izplačal najrevnejšim članom denarne podpore, in sicer so dobili: Din 100 Verbost Avgust, po Din 90 Knezer Rozalija, Kleiderman Jožef, Koren Henrik in Planinc Ernest, po Din 75 Senekovič Julijana in Sabler Franc, po Din 50 Onič Marija, Cafuta Marija, Simonič Marija, Stiper Marija, Koželj Marija, Novak Alojzija, Dvoršak Julijana, Krivec Ana, Heričko- Leopold, Drobine Anton, Šauperl Franc. Nadalje so prejeli denarno pomoč za železniško vožnjo v svrho nastopa službe Ster-nad Franc Din 30, Komelj Alojz Din 50; potujoči vojni invalidi Sladič Mihajlo Din 50, Križančič Franc Din 50, Schuster Avgust Din 40. Skupaj Din 1380. O prošnjah ostalih prosilcev se bo razpravljajo na prihodnji seji in naklonilo kolikor dopuščajo sredstva. Krajevni odbor je računal na večjo pomoč, ker ga je vsako leto podprla mariborska mestna občina. Do konca leta 1927 je imela vedno v svojem proračunu votirano svoto od 4000 do 6000 Din v ta namen. Leta 1928 pa je občinski svet odklonil vsako postavko za nas, ker gg. odborniki in svetovalci niso pokazali dovolj smisla za vojne žrtve. Pred občinskimi volitvami pa se je mnogo obljubovalo in zagotavljalo vojnim žrtvam v enem ali drugem smislu. Obljube so ostale prazne, kar je posebno pokazal proračun. Tako mora zdaj Krajevna organizacija, ki je imela po svojem proračunu že namenjeno tisto podporo za najbednejše, prikrajšati svojo delitev. O tem nesocijalnem koraku bomo lahko spregovorili še pozneje.
Trafike za oddati: Na Viču št. 25; v Ljubljani, Cesta na Rožnik (utica); v Vevčah pri D. M. v Polju in v Gradcu pri Litiji. Osebe, zaščitene po invalidskem zakonu, ki reflektirajo na katero izmed teh trafik, naj se v svrho informacij zglasijo' do 8. avgusta t. 1. v pisarni Krajevnega odbora U. V. I. v Ljubljani.
Za tiskovni sklad je daroVal tov. Valentin Rob, kantiner iz Čakovca, znesek 52 Din. Žagar Martin, Ljubljana, Din 5. Najlepša hvala!
Naznanilo. V noči od 22. na 23. julija t. 1. so prišli v moj kiosk na Glaziji neznani uzmoviči. Tam izvršujem trafiko in čevljarski obrt. Najprvo so se pošteno napili piva in pokalic, za podlago v želodcu pa se preskrbeli s sirom, klobasami ter raznimi slaščicami. Žepe so napolnili z novimi cigaretnimi dozami, ki so jih vzeli enajst. Ker se jim je pa vse to zdelo premalo, so napolnili v skoro novo pleteno potovalno košaro 10 parov novih čevljev tovarniške znamke »Standard« in izginili. Škoda znaša 2000 Din. Pred nakupovanjem se svari. Alojz Lorenčič, 70% vojni invalid, čevljar in trafikant v Celju, Glazija.
Politične beležke.
Nova vlada. Kriza je trajala dolgo. Delalo se je za ustvaritev nevtralne vlade. Pogajalo se je, konferiralo, a se ni moglo narediti nič. Nato je dobil mandat dr. Korošec in sedaj je vlada sestavljena.
In sicer:
predsedstvo in notranje zadeve: Dr. A. Korošec,
zunanje ministrstvo: Dr. V. Marinkovič,
trgovina in industrija: Dr. Mehmed Spako,
finance: Dr. Nikola Subotič,
promet: Andra Stanič,
prosveta: Milan Grol,
pravda: Milorad Vujičič,
pošte in brzojav: Dr. B. Kujundžič,
šume in rude: Pera Markovič,
poljedelstvo in vode: Dr. Vlada Andrič,
javna dela: Dr. G. Angjelinovič,
agrarna reforma: Daka Popovič,
narodno zdravje: Dr. Čeda Mihajlovič,
socijalna politika: Stepan Barič,
vere: Dragiša Svetkovič,
vojska in mornarica: General Stevan Hadžič.
Novo imenovani ministri so se podali na dvor, kjer so prisegli.
Novi in stari ministri. Med 16 ministri je 12 Srbov, 2 Hrvata, 1 musliman in 1 Slovenec. Po strankah se delijo: 8 radikalov, 4 demokrati, 2 Slovenske Ljudske Stranke, 1 musliman in 1 general. Novincev je med njimi 5.
Priprave za podpis protivojnega pakta. 27. avgusta se bo v Parizu podpisal protivojni pakt. Protivojni pakt podpiše Amerika, Francija, Anglija, Nemčija, Italija. Ta protivojni pakt je predložil in sestavil ameriški državni tajnik Kellog, ki se podpisa udeleži sam.
Izgon Bele Kana. Bela Kun je odsedel 3 mesečno kazen in je formalno izpuščen iz zaporov deželnega sodišča na Dunaju. Policija prevzame sedaj jetnika pod nadzorstvo. Kedaj bodo Bela Kuna odposlali preko meje v Rusijo, še ni gotovo. Policijske oblasti strogo skrivajo dan in uro odhoda.
Prijateljski pakt z Italijo prenehal. 27. julija t. 1. je potekel rok, v katerem bi se morali predložiti pogoji za podaljšanje prijateljskega pakta med našo državo in Italijo z eventualnimi spremembami. Ker ni bil do tega trenutka predložen noben konkretni predlog ne od naše strani ne od Italije za podaljšanje protivojnega pakta, preneha avtomatično čez 6 mesecev veljavnost tega pakta med našo državo in Italijo.
Plebisoit za spremembo ustave na Poljskem.
V krogih nadstrankarskega bloka, ki sodelujejo z vlado, zatrjujejo, da namerava vlada izvesti nameravano spremembo ustave s plebiscitom. Ta j načrt hoče izvesti tako, da bo vsakemu volilnemu upravičencu izročila v izpolnitev vprašalno polo', ki bo podrobno obravnavala razna vprašanja glede spremembe ustave.
Preiskava proti morilcu Puniša Račiču se vrši naprej. Dosedanji potek preiskave je pokazal potrebo', da se raztegne preiskava tudi na poslanca Toma Popoviča in Jovanoviča-Luno. Zahtevalo se j bo, da Narodna skupščina izroči tudi ta dva po- ! slanca.
Velika državna posojila Črnogorcem. Državna hipotekarna banka v Beogradu je ugodila okoli 400 prošnjam za hipotekarna posojila v Črni gori, in sicer v višini 10 milijonov 800 tisoč Din.
Za združitev Avstrije z Nemčijo se vrše sedaj manifestacije in zahteve, da se ta združitev izvede m prizna. Mnoge države se temu upirajo.
Hlinka, slovaški škof. Imenovanje poslanca Hlinke, voditelja slovaške ljudske stranke, za knezoškofa na Slovaškem je skoraj zagotovljeno. Glasilo ministra Hodže imenuje poslanca Hlinko enega izmed najboljših kandidatov na knezoškofij-sko mesto. Kot naslednik Hlinke v slovaški ljudski stranki se imenuje minister dr. Tiso.
Resni boji med Kitajci in Japonci. Kakor poročajo, so se vršili med kitajskimi in japonskimi četami ob šantunski železnici, 100 km od Cingtaua, hudi boji. Kitajci so skušali pregnati Japonce od železniške proge, ki so jo imeli ti zasedeno v Ci-nanfuju vsled incidenta.
Noben dan brez fašističnega izzivanja in širokoustenja. Kakor poročajo, se je vršilo na Kalvariji ■nad Podgoro svečano odkritje spomenika primor-skirn prostovoljcem. V Gorici je bil sprejem gostov iz 1 rsta, Kopra, Pulja in Reke. Prostovoljci so odkorakali s postaje v spremstvu miličnikov in mladinskih organizacij »Ballile« po1 Korzu proti mestnemu vrtu. Dalmatinski Lahi so korakali v posebni skupini, ki jo je vodil odvetnik Miagosto-vich. Spredaj so nosili dalmatinsko zastavo s črnim trakom. Med potjo so se čuli vzkliki: »Živela italijanska Dalmacija!« Pozdravu tujih prostovoljcev v mestnem vrtu so prisostvovali prefekt, podestat, divizijski poveljnik, fašistovski tajnik in milični častniki. Odkritju spomenika na Kalvariji so se poleg imenovanih udeležili še tržaški podestat, fašistovski tajnik, poslanec Suvich in razne druge osebnosti iz Trsta. Po blagoslovitvi spomenika so zbrani prostovoljci vzklikali za italijansko Dalmacijo. Poveljnik veteranov je v svojem govoru omenil, da mora ta slovesnost pokazati sovražnikom, koliko je Italija storila za Primorsko, in še enkrat
ponoviti, da se narod črnih srajc pomakne z meje samo za nadaljne prodiranje. Odvetnik Miagosto-vich je govoril za odrešitev »trpeče Damacije«.
Vstaja v Portugalu. Uradno poročilo iz Lizbone navaja glede poskusa vstaje v soboto, da se je 600 fhož 7. pešpolka v petek zvečer uprlo. Promet je bil takoj ustavljen in proglašeno obsedno stanje. Prizadevanja vstašev, da bi pridobili na svojo stran posadko v Lizboni, so ostala brezuspešna. Čete so ostale zveste vladi in so v soboto dopoldne napadle vstaše, ki so se potem takoj brez upora udali. Ubitih je bilo 7 častnikov, 1 vojak in nad 20 civilistov. Aretiranih pa je bilo 8 častnikov, več podčastnikov in 30 civilistov.
Na Poljskem grozi vojaška diktatura. Maršal Piisudski, ki je prišel na svoje mesto s pomočjo demokracije proti žlahčini reakciji, je že ves čas ignoriral parlament (sejm). Izpočetka so tudi socijalisti podpirali Pilsudskega. Ali Piisudski je postal ošaben. Parlament ne sme izpreminjati vladnih predlogov. Le malenkosti je te dni parlament iz-premenil in se pobrigal za razne »dekrete«, pa je Piisudski zarogovilil in opsoval zbornico ter zagrozil z ukinitvijo parlamentarizma. Proti takim nakanam so se odločno izrekli socijalisti (s. Ignac Daszynski je predsednik sejma) in obe kmetiški stranki. Kakršne so pa politične razmere na Poljskem, je absolutno gotovo, da ima Piisudski vojaštvo na svoji strani. Če vztraja Piisudski na svojem fašistovskem stališču, imamo pričakovati na Poljskem nov državni udar Pilsudskega, o katerega posledicah je danes težko govoriti. Jasno je, da se opozicija pripravlja na odpor, če ne legalno pa ilegalno. Menijo -tudi, da Piisudski duševno* ni več zdrav.
Druge novice.
Suša uničuje žetev. Vodja kmetijskega oddelka oblastnega odbora izjavlja po večtedenskem potovanju po Liki, da bo suša imela tamkaj katastrofalne posledice. Vsi poljski pridelki, pšenica, koruza in krompir itd. so popolnoma uničeni, vsled česar preti nevarnost lakote v Liki, kakršne doslej še ni bilo.
Strašna povodenj v Amurskem ozemlju na meji med Rusijo in Mandžurijo je nastopilo. Povodenj prekaša ono iz leta 1924. Amur in vsi njegovi pritoki so prestopili bregove ter povzročili velika opustošenja. Reka Soja se je razlila kot morje v dolino in odnesla s seboj hiše, živino in vse kar je bilo na poti. Mnogo vasi je popolnoma razdejanih. Pod razvalinami podrtih hiš je pokopanih mnogo ljudi.
Upor italijanskih mornarjev v Trstu. »Humanite« objavlja vest iz Trsta, da je prišlo' na krovu ladje »Li-venza« do upora. Posadka se je uprla, da ne gre na morje, preden ne prejme dvomesečnega zaostanka na plačah. Pristaniška policija je upor zatrla. 12 mornarjev pa, med katerimi je bilo tudi več ranjenih, je policija aretirala.
Zvišanje železniških cen na Poljskem. S 15. avgustom bodo zvišane. cene na državnih železnicah za osebni promet ponovno za 20%.
Madžarski kristjani se ne smejo kopati z Judi. Neki madžarski novinar, ki potuje po državi, je odkril v občinskem kopališču v Szeglö še vedno veljavno mestno odredbo, da se smejo- Židje v mestnem kopališču kopati samo v ponedeljkih. Odredba izvira iz leta 1921, ko se je katoliško prebivalstvo mesta pritožilo, da se njihovi židovski someščani obnašajo v kopališču tako, da ni mogoče kopati se skupno z njimi.
Jubilejna amnestija v ČSR. Ob priliki 10 letnice obstoja republike se pripravlja za 28. oktober jubilejna amnestija.
Novi 10 dinarski bankovci. Prihodnje dni bodo izdani v promet novi bankovci po 10 Din, ki so bili izdelani v Franciji. Bankovci so dolgi 110 mm, široki 68 mm. Na levi strani imajo voden tisk v peterooglatem okviru, v katerem je ženska glava z lovorjevim vencem. ki predstavlja našo državo. Črtež na bankovcu je v rdeči, rumeni in modri barvi. Besedilo je tiskano na eni strani v latinici, na drugi strani pa v cirilici.
Ogenj uničuje žitna polja. Zadnje dni so se vneli radi isker iz lokomotiv ob železniški progi celi kompleksi posejani z žitqm, Ker je žito izredno suho, gori kakor smodnik in se požar naglo širi. Škoda znaša že sedaj čez 100.000 Din.
Raznoterosti.
ALI MORE ZDRAVNIK PREROKOVATI?
Ravnatelj mestne šolske zdravstvene službe v New-yorku dr. C. W. Crampton je objavil v newyorškem časopisu »Scribner’s Magazine« članek, v katerem opisuje, po katerih znakih morejo zdravniki človeku prerokovati dolgo ali kratko življenje. Dr. Crampton pripoveduje:
Peter Klemen je star 40 let; ravnatelj je delniške družbe in se je dal pravkar temeljito preiskati. »Nič resnega,« pravi zdravnik. »Vaše telesno stanje je pri- j bližno takov kakor poprečnega meščana vašega poklica.
V nekaj dneh dobite šest strani obsegajoč popis vašega zdravstvenega stanja s potrebnimi zdravstvenimi navodili,. Ako boste tako dalje živeli, kakor doslej, boste dosegli še 52 ali 53 let starosti. Če se boste pa ravnali po mojih enostavnih navodilih in premagali kritični čas okoli 50 let, boste po vsej priliki dosegli starost 75 let.«
Tako robato prerokovanje o zdravju in življenju pacijentov je zdravnikova naloga, ki se je obilo poslu-I žujejo. Zdravnik spoznava po raznih znamenjih in more j v naprej povedati: To in ono se bo zgodilo, ako ne bodete . . .!
Podedovan j e. Predvsem vas moramo poznati j — popolnoma, do temelja in še do podtal, kajti tam so j vaši predniki. Zgodovina staršev, dedov, stricev, bratov, in sester nam daje pojasnila o vašem lastnem ustroju in odgovornosti, ki je del vsakega človeka.
Prejšnje bolezni. Bodoči dogodki pošiljajo pred seboj svojo senco. Nekatere teh proroških senc so bolezni prejšnjih let. Vsaka 'bolezen je boj in če jo' tudi zmagamo, utegne zapustiti telo oslabljeno. Če je bil kdo bolan, potem pomenja to, da je bil za neko bolezen sprejemljiv. Ta sprejemljivost utegne trajati dalje.
Način življenja. Če so dejstva preteklosti važna, je poznavanje sedanjega načina življenja še važnejše. Srednji stan živi däjje nego proletarijat in. plemstvo. Nekateri poklici so nevarni. Navade počitka, oela, hrane, skrbi, pitja in igranja telo krepe ali pa rušijo.
Od teh navad je mnogokrat odvisno, katere vrste bolezen bo napadalec in ali bo zmagal ali ne.
Telesna arhitektura. Motrimo človeka samega. Predvsem njegov telesni ustroj, ki je i zgodovinski i preroški. Kakor pri hišah. Tudi te nosijo znake preteklih izkušenj. Zunanje stene so skoro brez barve, eno okno je razbito, opeka pada s strehe, veranda se podirai, ena stran je nagnjena naprej. Ali pa je nasprotno vse dobro popravljeno, da brazgotin, ki jih je napravila obraba, ni videti. Tako je tudi s človeškim telesom.
Na tem raziskovalnem popri,šču najdemo neverjetno število podatkov. Tako najdemo n. pr. preko moških prsi plitko Harrisonovo brazdo, ki je nastala v prvih dveh letih življenja zaradi bolezni, ki je povzročila, da so ostale kosti mehke. Harrisopova brazda nam pove, kateremu splošnemu razredu pacijent pripada.
Dodajmo temu znamenju še 80 do 160 drugih, ki se dajo lahko ugotoviti, in tisoč drugih, ki jih more izkušen zdravnik najti, pa imamo sami v sebi znanost — novo in mnogo obetajočo.
Endokrine žleze. Mnogo, če ne vse v telesnem ustroju je pripisati mogočnemu vplivu endokrinih žlez, to je žlez z notranjim izločevanjem. Endokrinologija tiči še v otroških letih. Peča se z delovanjem možganskega priveska, ščitne žleze, soobistne žleze in drugih žlez z notranjim izločevanjem. Lepo sodelovanje teh žlez ustvarja skladen telesni ustroj. Froelich je jasno dokazal, da odkrivajo stožčasti, proti koncu šilasti prsti z majhnimi, debelušastimi jamicami na členkih nepravilno delovanje možganskega priveska, ki je lastno posebnemu telesnemu tipu, ki nagiba k naduhi. Lične kosti, obrvi, čeljustni kot, barva polti, tkaničje, vlažnost in temperatura nam preskrbujejo podatke za prerokovanje.
Fizijo logični preizkus. Glasovi telesnega delovanja nam odkrivajo telesno stanje. Srce ima glas, ki je tako različen kakor govorica. Srce se oglaša s krepko enakomernostjo ali kakor pomanjkljiv mehanizem — tako jasno in določno kakor avtomobilski motor. Tu so doneča, krepka srca, hitra, nemirna srca — nekatera so zamolkla, druga jasna kakor piščal. Ravno-tako se morejo pljuča narahlo dvigati, z ritmičnim šepetom neskaljenega zdravja — ali pa hripavo naznaniti svoje skrite težkoče.
Krvni ptozični* preizkus daje čitljiv vitalni indeks o telesnem stanju. Pove, ali je kdo zdrav ali bolan in kako je bolan. Ta preizkus poda razliko med neoskrunjenim telesnim stanjem in obrabljenostjo tekmovalca, med začetkom in koncem dnevnega dela. Znanstveniki so jo uporabili, da so dognali učinke 'ventilacije, športniki za sestavo športnih oddelov.
Kronične bolezni se razvijajo leta in leta pod površino, preden se pokaže kak simptom. Tisti, ki pridejo k zdravniku s srčno ali ledvično boleznijo, z visokim krvnim pritiskom, so imeli to že davno preje, ne da bi vedeli.
Neki oče nam privede n. pr. svoja dva sina, stara 19 odnosno 21 let. Velika in krepka fanta, toda kmalu odkrijemo, da so njihove žile slabe — dedščina po očetu. Po 20 letih bodeta trpela zaradi otrdelih žil, kakor sedaj njun oče. Toda skušali bomo to' preprečiti. — Drug slučaj: 54leten zdravnik. Toži edinole, da je popoldne truden in zaspan. Vkljub nedvomni rednosti ima črevesno stasis. V malo letih mora iz tega nastati Brightonova bolezen, ki je, če se je enkrat vgnezdila, neozdravljiva. To bomo preprečili. Kmalu se bo čutil deset let mlajši. V Ameriki je 100.000 ljudi, ki se s petdeset leti nahajajo v podobnem položaju. Mogoče jih je rešiti, če se dajo temeljito preiskati in se drže zdravnikovih navodil.
Mnogi poznajo vrednost zdravniške preiskave, na se je vendar izogibljejo. »Ce nekaj pri meni ni v redu. mi je ljubše, da ne vem.« Ti človeški noji zakopljejo glavo v pesek nevednosti, svoje telo pa izpostavljajo bližajoči se nevarnosti.
Ce-ce muha.
Zopern insekt, ki se ga bo težko otresel naš planet, je muha Ce-ce, posrednik strašne spalne bolezni, ki pustoši osrednjo Afriko.
Muha Ce-ce ne leže jajc, marveč daje na svet žive ličinke, ki se brž žanjejo v tla in skrijejo pod skorjo, tako da jih je sila težko pokončati, preden postanejo popolni insekti. O teh muhah je dovolj znano, da uničujejo tovorno živino, zato mora človek opravljati ves posel, ki ga drugod izvršuje živina, kar je ogromna ovira napredku. Dolgo časa so mislili, da ta muha ubija živali tako, da jim s pikom spusti v žile neko vrsto strupa. Stoprav leta 1924 je odkril Bruce v krvi volov, ki jih je usmrtila Ce-ce muha, drobčanega, očesu nevidnega zajedavca iz rodu Trypanosov; potem taftem muha ne ubija živine s strupom, marveč tako, da ji ostavlja v krvi trypanosome. Ta zajedavec povzroča v človeški krvi nagano ali spalno bolezen. O razširjenosti in posledicah te bolezni zadostuje samo to-le: Spalna bolezen je iztrebila vse prebivalce otokov jezera Viktoria Njansa, v Ugandi pa je v ne celih šestih letih zmanjšala število prebivalstva za 200.000 oseb.
Zdi se, da so nas najnovejša raziskavanja že zelo približala času, ko bomo lahko docela iztrebili to muho. Vsa Afrika si bo tega srečnega dne globoko oddahnila.
Brezalkoholne sadne pijače. Spisal Josip Prid, izdala »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena broš. 10 Din, vez. 15 Din. Knjižica obravnava na 86 straneh pripravljanje brezalkoholnih sokov v domačem gospodarstvu in večjih obratih. Pisatelj se je posluževal najnovejših virov in je večinoma vse sam preizkusil tako, da ne razklada kake suhoparne teorije, temveč < podaja praktična navodila v poljudnoznanstvenem . tonu. Veliko število slik vrednost tega dela še znatno poveča. Naj bi knjižica našla pot v sleherni dom naše domovine, da bomo vsi vedno bolj znali ceniti vrednost sadja in brezalkoholnih sadnih pijač. Naklada ni velika, zato se z naročilom požurite. Ako pošljete denar po položnici št. 14.263 v naprej, dobite knjižico poštnine prosto, sicer pa po povzetju.
..................-ir...	.....«umi ■■ni
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. Zanjo odgovarja: Alojzij Höiler.