Ljubljana, sreda 17« februaria 1932 Cena 2 Din Lpravništvo: LjuOliana. K.natljeva uhca 5 — Teittun št. 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratni oddeleK; Ljubljana. Selen-buroova ul 3 — Tci S49.Ž in 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2455. Podružnica Celie: Kocenova uhca št 2 - Telefon št 190 Račun- Dri pošt !ek zavodih: Ljubil ana št 11 842 Praha čislo 73 VVipTi št 105 241 NaruCmn* tzmsu tuc&ecno £b — L) m, za inozemstvo 40 — Dm Uredništvo: > Ljubi ian a. Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122 3123 3P4 3125 n 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Telefon it 2440 (ponoči 2582) Celie Kocenova nI S Tete« 5» 1°0. Rokopisi se ne vračajo- — Oaias po tardu Lava! podal ostavko Senat je odklonil od Lavala zahtevano odgoditev razprave o interpelaciji glede politike — Takoj po glasovanju je Laval podal ostavko cele vlade Pariz, 16. februaria. s. Lavalova vlada je ostala danes dopoldne v senatu s 157 proti 134 glasovom v manjšini ui je podala ostavko. Takoj ob otvoritvi današnje seje, katere izid je vsa politična javnost pri-čaku.u.a z veliko nup^ctio in ki ji je prisostvovat izredno velika množica J je zahteval Laval odgoditev razprave glede interpelacije o notranji politiki vlade, ki io je vložil senator Pey-•ronnet, do 26. februarja. Ministrski predsednik je skušal ta predlog utemeljiti s tem, da bo francoska delegacija na razorožitveni konferenci že v prihodnjih dnevih omiljena v odgovoru na predloge nemške delegacije ponovno ols. .izioziti in zagovarjati francoska stališče. Laval se nikakor noče umikati ir^anje-političnim razpravam in deba i o volila,! reformi v senatu, vendar pa gu. prosi, naj senat nekoliko potrpi in vpošteva važne zunanje-polštične interesi /rancije. Kljub temu pozivu pa ja 1-L1 Luvalo, predlog odklonjen. Nato je La^al ponovno povzel beseda in predlagal, naj senat odgodi to debato do petka 19. t. m. V zvezi s tem jc stavil ministrski predsednik tudi vprašanje zaupnice, pri čemer je vidno vznemirjen zadnjič pozival senat, naj za važne zunanje politične interese, o katerih se za Francijo odloča v Ženevi, pusti nekoliko v ozadju notranje poH-■ščne strasti. Ob splošni napetosti se ;e pričelo nato glasovanje, pri katerem 'e os ta. a vlada s 23 glasovi v manjšini. Ka ie bil 7i?an izid jrfasovania, ie odšel ministrski predsednik v spremstvu ostalih ministrov v Lllysee, kjer je iz- ročil predsedniku republike ostavko celokupne vlade. Pariz, 16. februarja, g. Ze več tir pred otvoritvijo seje senata so bila vse trioj;!e v dvorani gosto zasedene, ker je vsa javnost pričakovala velik pohtičen dogodek. Ob 15. je predsednik se-ists otvoril sejo. Notranji minister Cathala ze izročil v sena-tovem uradu ob zbornice sorejeti volilni zakon, kar je izzvalo Dri opoziciji viharne proteste. Vlada namreč ni dolžna predlagati senatu zakona, ki ni izšel na njeno pobudo, ker mora to opraviti zbornični urad sam. Dejstvo, da je notranji miikster predložil ta zakon sarn senatu, je smatra a opozicija za identificiranje s stališčem zbornice, kar ie izzvalo glasen odpor. Pri glasovanju, pri katerem ministrski predsednik Lava! ni stavil vprašanja zaupnice, temveč samo zahteval )dgod'tev in-terpelacijske debate na dan 26. februarja, je bil rezultat glasovanja 155 proti 134 proti vladi. Pri drugem glasovanju za vprašanje zaupnice, pri katerem je ostala vlada s 23 glasovi v manjšini je vzbudilo splošno pozornost. da sta proti vladi glasovaia Che-ron in Barthou. Pariz, 16. februarja, g. Ostavka celokupne vlade je prišla, dasi ne popolnoma nepričakovano, vendar precej presenetljivo. Z ozirotn na notranje politični položaj pride za rešitev krize v sedanjih prilikah v poštev samo koncentracijska vlada. Kot kan-didati za ministrskega predsednika, ki bi imel največ izgledov, se imenujeta senator Barthou in predsednik finančne komisije senata Jeannet Predsednik republike bo pričel pogajanja za sestavo nove vlade šele jutri. Po prvih razgovorih bo situacija, ki je trenutno zelo zapletena, vsekakor nekoliko bolj pregledna. ■i I udi Amerika se odreče zlatemu standardu? Povečani obtok bankovcev Prikrita ukinitev London. 16. februarja, v. »Turns« ee ©ij širno bavi.jo z naj novejši mi ukrepi ameriške vlade glede cmi.ljcnja vedno hujše ■finančne krize in pomanjkanja piačKnih sredstev. List prihaja do zaključka, da namerava tudi Amerika in sicer na prikrit način ukiniti zlati stanard, da bi si n& ta način ohranila popolno neodvisnost od /lata. tci se v vedno večjih količinah zbira v Franciji. List piše med drugim: V Ameriki ^e polagoma, a nevzdržno razvija pokret za razširjenje obnove za cir-kulaioijo dolarja. To je pokret, ki ga rari-vajo nekateri kot akcijo za olajšanje finančne krize, drugi zopet za reflacijo. a večiiM ameriških finančnih krogov ga «n/i-tra za inflacijo. Vlada je predložila kongresu račrt zakona, kri predvideva drastično povečanje svobode reeskcmptnih pooblastil vsem bankam, ki pripadajo federalnemu rezervnemu sistemu. Novi zakon je zel° kratek ter bo dovoljeval uporabo ameriških državnih papirjev za podlago novčanic v «se bo poveial obtok dolarja za 2.5 mi- bo krit z državnimi papirji zlatega standarda lUard in bo samo s tem zasigurana ena milijarda za vzdrževanje denarnega prometa na podlagi statuta Federalne rezervne banke. Ta zakon pa ima tudi še drugS prikrita cilj. Amerika hoče namreč pokazati Franciji, da hoče izvajati 6-vojo denarno politiko brez ozira na proteste drugih držav, ki se brigajo samo za s>voie zlato ter računajo s tem. da bodo mogle to zlato izkoristiti v svoje politične cilje. Ta prikriti ci)!,j je ameriškim finančnim krogom dobro znan ter je žel splošno odobravanje v bančnih in borznih krogih. Toda ameriški finančniki ne verujejo, da bo prišlo po teh ukrepih do kake večja inflaoitje. Pri tem pa podčrtavajo. da bo ta zakon Ameriki omogočal odstopiti od dosedanjega ortodoks. nega sistema zlate podlage, kar je tuda njegov glavni cilj. Washin&ton, 16. febr. AA. Nekateri senatorji, zlasti iz tistih ameriških držav, kjer pridobivajo srebro, kakor gg. Borah, Smoot, Walsh, sc zavzemajo za to, da bi se ustanovilo uradno medparlamcntamo društvo, ki bi mu bila s vrh a izdelati mednarodno zakonodajo za zopetno uvedbo srebrne valute. Hindenburg oficijelno sprejel kandidaturo Volilni odbor poa vodstvom berlinskega nadžupana mu je včeraj predložil tri milijone podpisov za njegovo kandidaturo brskirni ljudmi je prišel in zato sedaj na delo. Končno Hitler obžaluje, da je Hindenburg dal svoje ime na razpolago nemškim socialistom in pristašem centruma, da utrdijo svoje omajane položaje. Berlin. 1 6. februarja, s. Državni predsed-ti < Hindenburg je sprejel danes berlinskega nadžupana dr. Sahma in še nekatere vodilne frano volilnega odbora. Dr. Sai;m je sporočil državnemu predsedniku, da je dosedaj /a njegovo kandidatno listo nad tri milijone podp.sov in ga obenem zaprosil, nej oficijelno sprejme "kandidaturo za državnega predsednika. Državni predsednik Hindenburg je ponovil nato svoj že dani pristanek in izjavil dobesedno: »Ne iz osebnega sarool iubja. tcmvec v poln: zavesti odgovornosti za Nemčijo in .svojih dolžnosti, sprejemam kandidaturo. Ker odbor ni sestavljen i z zastopnikov ene «• : ranke. temveč i z pristašev raznih pokli-icv, stanov in političnih smeri iz \se Nem-« jc, mi je odločitev zelo olajšalo, kakor tudi dejstvo, da ne izgleda iz strankarskih interesov. Zato pristanem, da se stavi r?o>e ime ca volilni progas za predsedniške volitve za leto 1932 in upam. da bom mogel 6voje zadnje moči posvetiti temu, kar sem smatral v svojem dolgem življenju vedno za najvišje in najsvetGiia — domovini.« Nato je državni predsednik izročil dr. Salimu po ustavi določeno pismeno izjavo, tla sprejme kandidaturo. Monakovo. 16. febr. č. Hitler je v svojem Ciasiiu »Volkischer Beobachter« objavil izjavo, v kateri pravi: »Kot zadnji poskus, da rešijo zlokobni sistem, so v svoii slabot-nosti sklenili koalicijo črno-rdeči strankami in sklenili postavit: ponovno za svojega kandidata državnega predsednika Hindenburga. Tako nameravajo nadaljeva ti politiko, ki se naslanja na Youngov načrt m zasilne odredbe. Nacionalna Nemčija bo dala na to edino mogoč odgovor Nacionalni socialisti morajo, zvesti borbi proti temu sistemu, odkloniti Hindenbur-fiovo kandidaturo. Čas obračuna z novem- Nova združitev italijanskih paroplovnih družb Rim, 16. februarja, ž. Po poslednjih \*e?i-kih dveh fuzijah italijanskih paropiovuh družb na Jadranskem in severnem Tiren-skem morju, sta se sedaj združili še južno-tirenski pomorski paroplovni družbi »P'o-ria« in Citra«, ki sta si nadeli ime »Naviga-zione Tirrenia« z generalno direkcijo in sedežem v Napolju. Združitev se je izvršila po prizadevanju vrhovnih državnih oblasti. Vlada, ki podpira vse paroplovne družbe, je hotela s tem tudi Napulju garantirati vsaj do neke mere njegovo bodočnost in prestiž na morju. Nova paroplovna družba bo oskrbovala italijanske proge ob Sredozemskem morju ter pomorske zveze s kolonijami in Vzhodno Afriko. Podjetje razpolaga z 39 parniki po 3500 do 8000 ton. Nemiri v Španiji San Sebastian, 16. februarja. AA. Iz Sa-rauza poročajo, da je neki nacijonalist iz baskovske province ubil z nožem nekega znanega člana republikanske stranke. Drugi nacijonalisti, ki so bili v družbi ubijalca, so na divjaški način skakali po truplu ub:tega reput.-.vanca. Zaradi tega uboja je policija aretirala 12 ljudi. Barcelona, 16. februarja, AA. Sredi mesta je eksplodirala bomba in napravila precejšnjo škodo. JUGOSLAVIJA ZA MORALNO IN MATERIJALNO RAZOROŽITEV Velik govor Jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča na svetovni razorožitveni konferenci Ženeva. 16. februarja. M. Na današnji plenarni seji razorož;tvene konference je povzel besedo tudi šef jugoslovenske delegacije, zunanji minister dr. Voja Marinkov č, ki je v obširnem govor i obrazložil stališče Jugoslavije do razoroži tvenega problema. Dri Marinkovič ie med drugim izvajal: Jugoslavija, ki jc preživela že toliko teS-kih dni in si v krvavih borbah priborila svojo svobodo, želi bolj kakor kdorkoli, da bi rodila razorožitvena konferenca kar največje uspehe. Konferenca se mora zavedati svoje odgovornosti pred zgodovino, ki bo trdo sodila. Spričo sedanjega stanja mednarodne varnosti pa ni misliti na to, da bi se mogla izvesti razorožitev kar preko noči. Vsekakor pa je mogoče doseči takozvano kvalitativno omejitev oboroževanja, kar bo sčasoma dovedlo tudi do kvantitativnega znižanja oborožitve. Delo te konference mora obsegati ne samo člen 8. pakta Društva narodov, ki je obvezen za vse članice Društva narodov, marveč tudi Kelloggov pakt, ki žal ne predvideva sankcij, a priznava vsaki državi pravico samoobrambe. Potrebno je daljo razlikovati med oboroževanjem za narodno obrambo ir napadalnim oboroževanjem. Kot napadalno oboroževanje se lahko smatra vojna mornarica in vojno letalstvo. Že danes bi bilo mogoče ukiniti vse one pomorske edinice, ki imajo velik akcijski radij, ker so take ladje v prvi vrsti namenjene za napad na tuje ozemlje. Vojne mornarice bi se morale omejiti samo na obrambo. Jugoslovenska delegacija je ra ukinitev vojne s kemičnimi sredstvi tudi v primeru legitimne samoobrambe. Da na bo taka prepoved uspešna, ie treba predvideti odgovarjajoče sankcije. To ne bo posebno težko, ker realna vrednost takih sredstev v vojaškem pogledu ni preveč velika. Konvencije, ki jih ima sprejeti ta konferenca, morajo ustvariti nove in solidne garancije za varnost vsake in vseh držav. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Marinkovič naglasil. da se popolnoma zaveda, da dokončna rešitev problema razorožitve ni mogoča zse dotlej, dokler se ne izvede popolna moralna razorožitev. Brez moralne razorožitve ukinitev oboroževanja ne bi povečala varnosti. Vojna je predhodnik "ob- oroževanja. Ce nikdar ne hi bilo vojne, tudi nikdar ne bi bilo oboroževanja. Vojna je mogoča tudi med popolnoma razoroženinii državami. Zato je treba samo volje za voi-no. Najrazličnejše bitke v zgodovini, ki odločale o usodi sveta, so se vodile brez oklopnic. vojnih letal in sličnega modernega morilnega sredstva. Govornik ie nato prešel na francoski predlog ter izjavil, da se z gotove 6traai trdi, da hoče Francija s tem predlogom pretvoriti sedanjo konferenco samo v predkonferen-o za poznejšo novo plenarno konferenco. Tako pojmovanje je gotovo popolnoma naj>ač no. Vsaka konferenca za razorožitev že sama po sebi predstavlja predkonferenco za poznejšo konferenco, ker ie pač vsakomur jasno, da ta konferenca še ne bo rešila raz-orožitvenega problema v vsej njegovi obsežnosti. Tudi francoski predlog ne izključuje možnosti ofenzivne vojne popolnoma, vendar pa to možnost zniža na kar najmanjšo stopnjo. Na vsak način ima ta predlog to dobro stran, da spravi vsako državo, ki bi izzvala novo vojno, v zelo neugoden položaj. In če ta konferenca ne bo dosegla nič drugega, kakor samo to, tudi potem bo dosegla velik uspeh. Dr. Marinkovič je naposled izjavil, da sprejema jugoslovenska delegacija načrt konvencije, ki ga je izdelala pripravljalna komisija. To pa še ne pomeni, da bi Jugoslavija ne bila pripravljena napraviti še korak dalje, če bi bilo takšno razpoloženje držav, ki so zastopane na konferenci. Ob zaključku je jugoslovenski zunanji minister dejal: Nesrečni potek zgodovinskih dogodkov ie zaustavil naš narod v njegovem normaL razvoju. Zaradi tega ima preveliko ambicijo. da to nadoknadi, da si pridobi častno mesto med narodi s sodelovanjem k napredku in civilizaciji. Toda zgodovina mu je prinesla poraze, ki so uničili rezultate 100-let-nih miroljubnih naporov. Skozi stoletja vse do pred kratkim so zvenele zanj ob vsakem trenutku brezsrčne besede vae vietis. Zato mora jugoslovenski narod boli kakor katerikoli drugi dvakrat pretehtati, preden pri- stane na kakršenkoli pakt, ki bi izgledal na zunaj še tako plemenit. Naš narod se mora z dvojno silo ubraniti usode, da bi moral znova poslušati strašne bosede »vae vietis«. Zato pa tudi nibče kakor ta narod ne bi bil bolj vesel in ne bi z večjim zanosom pozdravil novice, če io bon«o mogli s te konference srečno objavki, da je zaključeno dolgo razdobje v zgodovini človeštva in da se pričenja nova doba, v kateri bo lahko tudi jugoslovenski narod brez skrbi in strahu mogel v miru skrbetj za svoj razvoj. Ostali govorniki Ženeva. 16. februarja, s. V teku današnje razorožitve ne debate je označil švicarski zvezni predsednik Motta francoski predlog kot logično celoto, čigar temeljna Ld-eja pa je nekouko preuranjena. Motta je zaključil splošni del svojih izvajanj z apo-teozo nenrško-francoskcga zbližan,ja. govoru jugoslovenskega zunamjega ministra dr. Marinkovica je predsednik Henderson fzraril željo, naj bi vso delegacije vložile svoje pred'oge do perkn. Henderson je izrecno poudaril, da s tem seveda n'itšč.ne listine, ki jim pa niso prišle ■r rrke, ker so vse dtranjene na varnem r Ženevi. Avstrija odpovedala vse trgovinske pogodbe Zvezni kancelar je včeraj obvestil vse diplomatske zastopnike, da je Avstrija prisiljena uvesti novo trgovinsko politiko Dunaj, 16. febr. s. Zveznt kancelar dr. Buresch je povabil danes k sebi poslanike Nemčije, Anglije, Francije in Italije in jim izjavil, da je Avstrija spričo vedno manjšega izvoza in ker ji ni mogoče z uvozom deviz kriti niti lastne potrebe in poleg tega plačevati še dolgove, prisiljena na novo urediti svoj uvoz. Avstrijska vlada je prepričana, da takšna ureditev uvoza ne bo ogra-žala njenih trgovinskih pogodb z inozemstvom. Ti ukrepi sicer ne ustrezajo namenom in željam vlade, vendar pa so zaradi večje svobode gibanja neobhodno potreb*.-i. Avstrija je pri vseh svojih akcijah na finančnem polju kakor tudi v vprašanjih valute in kreditov dokazala, da je trdno odločena si z lastnimi silami pomagati iz sedanje težke krize. Zato pa ji je potrebna najmanjša mera gospodarske in finančne podpore. Zvezni kancelar je zaprosil poslanike, da bi o tem sklepu obvestili svoje vlade. Slično izjavo je ponovil zvezni kancelar dr. Buresch tudi pri poznejšem spreje- mu diplomatov, pri katerem so bili navzoči tudi zastopniki ostalih držav. Na konferenci tiska je podrobneje obrazložil izvajanja zveznega kancelarja sekcij-ski načelnik dr. Schuller, ki je med drugim poudaril, da je treba nameravano omejitev uvoza smatrati samo za začasno. Avstrija bo skušala čimprej zopet normalizirati svoje trgovinske odnošaje. Važno vprašanje je le, kako se bo dalo ustvariti možnosti za olajšave pri izvozu. Mi si ne do-mišljujemo, da bomo našli kakršnekoli nove metode, temveč bomo samo počakali, kaj bodo predlagale druge države. Kot sredstva takšne trgovske politike se smatrajo kontingenti in preferenčne carine, proti katerim pa je cela vrsta držav zavzela načeloma odklonilno stališče. Kljub temu pa se je nekaterim državam posrečUo, da so analogne trgovsko-politične ukrepe, kakor jih namerava uvesti sedaj Avstrija, izvedle brez odpovedi trgovskih pogodb. Mušanov o svojem potovanju v inozemstvo Bolgarija ne more več plačevati Sofija, 16. februarja. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik bolgarske vlade Mušanov, ki se je snoči vrnil iz Ženeve v Sofijo, je dal zastopnikom listov izjavo, v kateri mod drugim pravi: Mi smo pred finančnim odborom Društva narolov zagovarjali tezo, da Bolgariji ni mogoče, da bi vršila sivoija plačnia, ker »o padle cene poljedelskih pridelkov in so tako izčrpale zaloge tujih deviz. Kljub temu vlada in bolgarski trgovci točno izpolnjujejo 6voje obveze. Ce mi danes r«i-htevanio nekatere olajšave, se to ne zgodi zato. ker bi ne marali plačati, nego zato, ker tega ne zmoremo. Olajšav prosimo glede naših inozemskih posojil in smo lastni- svojih dolgov in zahteva olajšave kom kuponov tuli posojil 6voje stanje tudi pojasnili. Bilo bi v korist dolžnikov in upnikov, da bi v tem vprašanju priš.o do sporazuma, ker nihče ne more izvršiti nemogočih stvari. Človeštvo preživlja danes odločilno dobo in da se reši iz nje, je treba opustiti pojmovanja prošlost: in poiskati icme je za mednarodno sodelovanje. In ker se vsi državniki ,©ga zavedajo, sera gk-de bodočnosti optimist . . V Ženevi sem imel priliko porazgovoriti se z zastopniki vseh naših sosed in sem dolgo konterira' z gg. MarinkovieeVn, Bo-nešetn in Ghikom. Vsem sem povedal, da sta naši politiki smoter mir in sporazum- Velik požar v Karlovcu Karlovac, 16. febr. n. Ni se polegla niti še senzacija zaradi velikega požara, ki je predvčerajšnjim uničil velik del tvomice parketov Maksa Fischerja, ko se ie davi navsezgodaj mesto razburilo zaradi nove požarne katastrofe, ki ie zadela tvonnico Josipa Rendelija. Malo pred 6. uro zjutraj je nočni čuvaj tvonnice opazil ogenj v oddelku za zaboje. Klical je ljudi na pomoč, a ni nikogar našel. Zaradi tega je sam pričel gasiti ogenj, ki se še ni razširil. Toda boril se je zaman proti elementu; ogenj se je razširil na ves, oddelek n že segal do sten oasledniega oddelka kjer je skladišče. Med tem se je zb'alo okrog tvornice mnogo ljudi, ki so jx>magali gasiti. Delo pa jim je šlo le s težavo od rok. ker je voda sproti zmrzovala. Končno so prispeli gasilci, toda ogenj je zajel tudi že skladišče za izdelane parket« in se širil proti skladišču za gradbeni materijah Požar je uničil vsa omenjena skladišča m njihovo opremo ter inventar. Gasilci so le z veliko težavo lokalizirali ogenj, da se ni razširil še na centralno zgradbo tvornice. Skoda znaša 1,000.000 Din in jc krita i zavarovalnino. Občinske doklade na radio Ljubljana, 16. februarja. AA. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani ie pre?ela od ministrstva od-lok, ki pravi, da finančno ministrstvo v smislu svofega odloka št 80505 od 23. novembra 1931 za tekoče leto 1932 ne bo odobrilo nobeni občini več pobiranja trošarine na radijske aparate. Pred izpremembo trosarinskega zakona Beograd, 16. febr^rja. M. Danes do* poldne in popoldne se je vršila seja mili i s Irskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Petra Ziv-kovica. Ministrski svet je razpravljal o zakonskih načrtih, ki bodo v bližnjih dneh predloženi Narodnemu preds—v-ništvu v razpravo. Med drugim je ministrski svet obširno razpravljal o re-to i trošarine na vino. žganje, špiritu« in kvas ter določil smernice, po katerih bo sestavljen nov trošarinski zakon, ki bo prav tako v najkrajšem času pred* ložen Narodnemu predstavništvu. Mraz popušča Beograd, 16. febr. p. Mraz je pričel danes po vsej državi poj*uščati. V severno-zapadnih pokrajinah je temperatura že znatno porastla in po nekod je začelo zopet snežiti. I hud mraz imajo samo še ▼ Bosni, kjer se giblje temperatura še vedno okrog 23 stopenj pod ničlo. Skoro vse reke so več ali manj zamrznile. Bati se je, da bi ob eventuelnem južnem vremenu prišlo do naglega tajanja snega in ledu, kar bi lahko povzročilo poplave. Zaenkrat pa te nevarnosti ui. V Liki 6 metrov snega Zagreb, 16. febr. n. Na liški progi je preteklo moč divjal vihar. Zapadel je nov sneg tako, da je snežna piast dosegla višino 6 m. Zaradi tega je bilo delavcem, ki so čistili progo, onemogočeno vsako nadaljnje delo. Niti približno ni znano, kdaj bo promet zopet vzpostavljen. Aretacije in obsodbe na Vipavskem Ajdovščina, 16. febr. d. Karabmjerji "ve Podkraja v Hrušici so aretirali te dni 26-letnega Rudolfa Devetaka iz Gabrja, ki so ga ustavili na poti. ko je ravno hotel bežati preko meje. Devetak je karabinjer-jem povedal, da je hotel s trebuhom za. kruhom, ker je bil že dolgo časa brez posla in zaslužka. Oddali so ga v Ajdovščino, kjer ga je sodnik že naslednjega dno obsod i na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. Istega dne je bi'l iz enakih razlogov obsojen tudi Ivan Pirjevec na isto kazen Karabinjerji so nadalje prijavili sodišču Josipino Kodeljo in Emilijo Nusdorferjevo iz Dupla pri Vipavi. Obe dekleti sta se brez potnih listov izselili v inozemstvo ki karabinjerji so prestregli njuna pisma ter jih nato prijavili sodišču. Goriškemu sodišču pa so vipavski karabinjerji izročili Matiio Peva in Stanislava Ježa iz Vrhpolj ter Ladislava Česna 1-z Goč. ki so jih osumili, da so delovali proti državi. Upokojitev Beograd, 16. februarja. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz. s katerim je upokojen poveljnik varnostne straže pri policijski upravi v Ljubljani g. Janko B e-d e n k. Nevarnost vojne med Ameriko In Japonsko Pesimistična sodba vodilnega angleškega lista — V primeru vojne bi Anglija ostala nevtralna - Napadi japonskega časopisja na Zedinjene države London, 16. febr. Londonski listi se obširno bavijo s poostritvijo položaj Da Daijnetn vzhodu zaradi nadaljnjega prodiranja Japoncev na kitajsko ozemlje ter poudarjajo, da vzbuja početje Japoncev č.nuljiloe večje vznemirjenje v ameriških Kedinjenib državati Kasor znano, je Amerika že ponovno intervenirala v Tokiju m predlagala mirno poravnavo japonsko-ki-tajskega spora. Vse te intervencije pa »o bile dosedaj brezuspešne. Japonski tisk tega tudi ne priicriva in ob vsak! priliki j>oudarja, da so ta spor zakrivili K'tajc; ter sš ooa največ kriva, da se je položaj na Daljnem vzhodu tako poostril. Kitajci so računali ce samo na moralno, temveč tudi na finančno in ma'.erijalno pr>drobfvalstvii zopet spoštovanje do zakonov in mednarodnih pogodb. Japonski tisk pri tem zatujuje. da je po ttjegovih informacijah ta politika vlade ameriških Zedinjcnih držav naletela na odpor v ameriškem javnem življenju ki nikakor re želi vojne z Japonsko, niti kakšn h diplomatskih zapletljajev med obema velesilama. Japonski listi opozarjajo Waslmig-ton na to, da mora računati z dejstvom, da ?e danes japonska vojna mornarica na Tihem occanu mnogo močnejša od ameriške. Poleg tega razpolaga Japonska z voi-n'm zračnim brodovjem, ki je dovoli moč- nt>, da bi že v naprej onemogočilo vsak uspeh ameriškega orožja. »Timw< pišejo v zvezi s te-rru da Anglija v primeru vojnega konflikta med Japonsko in Ameriko ne bi mogla podpirati niti ene niti druge, ker ima dovolj svojih skrbi v Evropi in Indiji. Francija nrav tako nima nobenega interesa vmešavati se v tak konflikt, a sovjetska Rusija ie prezaposlena z notranjimi težkočami. da bi mogla misliti na vojno s katerokoli sosednjo državo Amerika sama ne more izvesti gospodarska blokade proti Janonski, kajti Japonci so zasedli že toliko kitajskega ozemlja, da bi mogli prenesti tudi tako blokado. List opozarja, da postaja položai na Daljnem vzhodu spričo takšnih okoliščin vse bolj kritičen in da je skrajni čas, da se najde r"iirerna rešitev kitaisko-.iaponskega kon-flikta, prednn se bn vnel požar, ki ga ne bo mojroče več "ojrasiti. Brezuspešna intervencija Ženeva. 1(5. februarja. A A. Svet dvanaisto-rire se ie dnnes dopoldne sestal pol predsedstvom Paula Bon<*ourta. ki ie svoie tovariše obvestili da je dobil nismo g. Simona, v katerem mu ansleški delegat poroča, da je dernario nri iapnn-Jci »n kitajski vladt. ki so jo naoravlli zastopniki Anglije. Franci ie. ameriških Zedinjcnih držav in Italije o«ff*1a brec nspeha. Pvet Društva narodov se bo po vsej verjetnosti sestal v četrtek. Na tej seji bo razpravljal o k'tajski zahtevi po sklicanju plenarne skupščine DN Svet dvanajstorioe pa namerava že zdaj poslati nujen poziv Japonski. naj čim prei ustavi sovražnosti. Kitale i zbirajo novo armado šanghaj. 16. februarja, s. Kitajska vlad« zbira pod na rolo *za svoberlo narod a t no"o armado 200 000 mož za varstvo Saneh a ta Maršal Čanskajšek ie imel v Btikavu eovor, v katerem ie iziavil. da si more Kitajska t pomagati samo sama. ker je Društvo narodov popolnoma odreklo. Napredovanje profesorjev Beograd, 16. februarja, p. Z ukazom Ni-Vel. kralja so napredovali v višjo Doložai-Du skupino: dr. 2ontar Jos;p. profesor re-aiue gimnazije v Kranju. Ka^e'. Tribnk, profesor fclasične g'mnazrje v Mariboru, "Sl.io Kuret, proteso' realne gimnazije v Kranju. Ivan Mravljak, profesor realne gimnazije v Mariboru, Janko Kranic, profesor realne gimnazije v Novem mestu. Ivan Kolar, profesor realne gimnazije v Kranju, dr. Viktor Pcterlin, profesor 1. realne gimnazije v Ljubljani, AJoif Ivančič, profesor realne gimnazije v Krani-u, Otokar Žagar, strokovn' učitelj realne gimnazije v Kranju, Josip Pungartnik. strokovni učitelj realne gimnazije v Kranju in Marija Planina, strokovna učiteljica realne gimnaziie v Krai ju. Odobrene pogodbe Narodnega gledališča v Ljubljani Beograd, 16. febr. v. Ministrski svet jc odobril pogodba, ki jih je uprava Narodnega gledališča v Ljiibliani sklenila s svojimi pogodbenimi nastavlienci. Pogodbeno nastavljeni so igralci Ciril Deheve, (tra-diš-Danes. Nada Gabnielčič. Iran Mur-gelj. člani tehničnega osobja Zvon i mir Sin-kič, Jožefa Karlič, Anton Pečic, Ignac La-hernik in Srečko Pogačnik, nadalje solisti opere Štefan Ivelja, Krsta Tv.ic. Samo M.t-golič. Bratko Kreft dr. Danilo Švara. člani opernega pevskega zbora Anton Der-mota, Jože Ferlan. Jože Rus, Emil Skrabar, člani opernega orkestra Avgust Ivančič. Albert Jerroolj, Nande Komac, Božidar Ribič, Rado Miglič. Jos:p Pajk, Branko Kuješ in Bogumi! Kočifski. člani baleta Silva Japelj-Adamovič in Peer Golovipa. člani tehničnega osobja opere Bernard Koriari, Jožo Drenovec, člani cfledališkega ateljeja Emil Navinšek, Josip Polak, Franc Zaje in Adolf Zcmljič. Zaradi konflikta z graničarji Ljubljana. 16. februarja. Pred malim senatom sc redkokdaj obravnavajo kaki posebni obmejna incidenti med našim prebivalstvom in graničarji. Ljudje pač vedo, da vrše graničarji težavno in odgovorno varnostno službo. Danes pa se je pred tremi sodniki vršila Trav živahna, nad 3 ure trajajoča kazenska razprava o obmenein meden tu pri Ilo-tederšici. Dv kmečka fanta in dekle so se mcah zagovarjati zaradi žal jen ja uradnih oseb. Bilo je 18. oktobra lani zvečer okoli 20. Na obmejni poti med Urbančkom in No-vim svetom pri Hotederšici jc obmejna Srtraža pod vodstvom kaplaria Luke Babo-viča ustavila skup no veselih fantov, ki so vriskali in se objemali. Poprej so se bili napili italijanskega vina. Straža jih je vstavila m zahtevala legitimacije Nekateri so b li mirni, eden pa se je kaplarju protivil Kaolar tn njegov spremljevalec sta fante odgnala na žandarmerijsko sta-nico v Hotederšico. kjer so bili 3 mirnejši izpuščeni, 2 pa sta bila vklenjena in izročena sodišču, ker sta začela zmerjati graničarja in orožnika. Ivana Merlaka so morali celo vkleniti na rokah in nogah Ko je Merlakova sestra Ivana izvedela, kaj se je njenemu bratu pripetilo, je hitela na stanico in tam tudi ni rabila primernih izrazov nasproti orožniku Polajnarju Vsi trije obtoženci so zanikali krivdo dočim so graničaria in žand narednik opisali, kako je prišlo do konflikta Bili so obsojeni: Tvan Merlak na 1 mesec zapora in T20 Din denarne kazn toda pogojno za 3 leta njegov tovari* Anton Grom na 10 dni zapora in 60 Din denarne kazni pogojno za 1 leto. a Ivana Merlak na 20 dni zapora, in 180 Din denarne kazni Kriza v avstrijski Kmečki zvezi Celovec, 15. februaroa. Celovški listi poročajo, da je inž. Sehu-rny, namestnik koroškega deželnega glavarja, odložil mesto načelnika državnega vodstva avstrij-fce Kmečke zveze (Land-bund). Vzroke ca. odstop je treba v prvi vrsti iskati v hudih sporih, Ivi jih it na stranka med svojimi Lastnini voditelji. Zadnji povod pa je, kakor s« s.iši. v tem, da stranka ni uvaževala Sohumvjevega mnenja glede zasedbe ministrstva za notranje zadeve, katerega je imeia v drugi Bureschevi vladi zasesti Kmečka zveza. Inž. Schumv je zastopal stališče, da mora zasesti mesto notranjega ministra strokovnjak v varnostnih m policijskih zadevah, medtem ko je večina strankinega vodstva predlagala Bachingerja. ki je bil nato res imenovan za notranjega ministra. Ali bo Schumv odložil tudi svoje funkcije v vodstvu koroške Knaeike zveze, še m znano Presenetljivo ne bi bilo, ako bi ga vodstvo izločilo iz političnega delovanja, ker boj, ki ga vodi v zadnjem času naraščaj Kmečke zveze (Junglandlhund) protj vodstvu stranke, ]e * prvii vrsti na perjen proti Schumvju. »Vormarsch«, ga-r-ilo koroških narodnih socinlistov, prinaša v zadnji številki apel nekega načelnika podružnice naraščaja Kmečke zveze, naj sc pridruži kmečka mladina hitlerjevčem, in pravi: »Kaos v krajevnih organizacijah vpije do neba. Ni hrabrost in ni moč, če nas prevpijejo in nam ne nudijo prilike svobodnega zborovanja: to je strah, to je nepriznan obup. Voditelji Kmečk« zveze nvo kmetje samii, kakor bi bilo to v kmečki organizaciji potrebno, temveč nekateri intelektualci z dežele, ki danes govorijo tako, jutri pa drugače. Glavni urednik lista »Bauemzeituitg«, glasila koroške Kmečke -veze, dr. Ofner, je s 1. februarjem prestopil v vrste narod, nih socialistov. Znano je, da je stal Solvumv do leta 1 °29 v prvih vrstah Udmatschutza in :c bilo mnogo pristašev Kmečke zveze organiziranih v ti organizaciji. Ko tukaj ni pri' še! do prave veljave in ga jc vodstvo koroškega Hcimatsuhutza cclo i/.kljuoiAo r/. organizacije, je pričel organizirati med kmečkim prebivalstvom samostojno Kmečko hrambo. Ta pa je polagoma zaspala, ker ji ju primanjkovalo potrebnih denarnih sredstev, Ln Schumv je iagubil svoje i.aj. močnejše zaledje. Knj bo 6toril, ni znano. Govori se. da jc začel simpatiji rabi s hitlerjevci. Zaključek v Lake Placidu Lake Placid, 16. febr. d. Tekmovanje z bobsleighi s 4 sedeži, ki je bilo zadnje na zimski olimpijadi, se je včerai zakltu-čilo. Zadnja teka sta se vršila ob boljš h snežnih razmerah kot prva d\a, zaradi česar so bili tudi časi boljši. Končni rezultati tega tekmovanja so: 1. Amerika 1 (tretji tek 1:57.41. četrti tek 1:36.59. skupni čas vseh tekov 7:53.68), 2. Amerika II (1:58.56. 1:54.28, 7:55.7). 3. Nemčija l. (1:58.10 1:57.47. 8:00.11), 4. Švica (2:01.14 2:00.50 8:11.85), 5. Italija. 6. Rumumja. 7. Nemčija 11. Po končanih tekmovanjih je bilo neuradno ugotovljeno naslednje končno stanje: I. Amerika 103 točke. 2. Norveška 77. 3. Kanada 49, 4. Švedska 26, 5. Finska 25. 6. Avstrija 15, 7. Nemčija 12. 8. Francija 10. 9 Švica 9, 10 Madžarska 7, II Rumu;n:ja 4 12. Poljska 3. 13. Italija 3 14 Belgija 1, 15. Češkoslovaška 1, 16. Velika Britanija 0. 17. Japonska O- Vročekrvni Argentine! Pariz, 16. februarja AA. Včeraj je neki Argentinee v neki velik: pariški kavami sredi mesta ubil e streli 'a revolverja 3 svoje rojake Ko so morilca takoj po storjenem zločinu prijeli 1e izjavil da so ga okradli pri kvartah bo pa je zahteval, da mu ukradeni denar vrnejo, so s^il v i&g, da potegnejo orožje. . VAŽNA SEJA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet proti eventualno nameravani redukciji fakultet in srednjih šol — Stare tramvajske proge se bodo obnovila In obzmm zgradilo več kilometrov novih prog Ljubljana, 16. februarja Danes ob 17. se je ljubljanska občinska uprava sestala k redni javni seji, ki jo je otvoril župan dr. Puc. Občinski svetniki bo razen enega, ki je opravičil svojo odsotnost. polnoštevilno zbrani. Pri naznanilih predsedstva se je župan dr Puc najprej v toplih besedah spominjal 6Uletnice arhitekta Josipa Plečnika, ki je mnogo truda svojega življenja zastavil za obnovitev Ljubljane. Za obširna in Krasna regulacij s.ka dela pa ni niti sprejel, niti zahteval nikdar nikake nagrade. Župan se zato naj-iskrenejše zahvaljuje jubilarju in izrek? željo, nuj ostane še mnogo let pri trdnem zdravju, da bo mogel izvršiti še vse svoje načrte. Navdušeno ploskanje v vseh klopeh je podčrtalo simf)atijc do jubilarja in veiikega arhitekta. Nadalje je g. župan poročal, da se bo 22. februarja t 1. obhajala 2(K/ietnica rojstva 11'ashmgtopn, prvega predsednika Ze-dinienih držav. V Zedinjenih državah je našlo na stotisoče našla rojakov svoje domove, zato je potrebno, da se tudi naša občina priključi čestitemu spominu za velikega predsednika Washingtona. Slava njegovemu »pomnu! Soglasno so se vs» občinski svetniki odzvali s slava-klici. Občinski svet proti eventualni redukciji fakultet in srednjih šol Zupan dr Puc je nadaljeval: V zadnjem času, so se zopet raznesle vesti, da se na^ meravajo ukiniti nekatere fakultete naše univerze Ne moremo kontrolirati, v koliko odgovarjajo te vesti resnici, tudi jim ne veruiemo. vendar moramo dvigniti za vsak slučaj pravočasno svoj glas, da bi se nam ne moglo kdaj očitati, da nismo pra vočasno povedali svojega mnenja. Poleg svobode je naša najvažnejša pridobitev naša univerza Slovenski del naše domovine leži na najbolj eksponiranem delu države. Naša univerza ie naš ponos in naša čast. Govori se, da se nameravata ukiniti medicinska in teološka fakulteta tz razlogov štednje. Vzdrževanje teh dveh fa^ kultet ni tako veliko breme. Materijalni izdatki medicinske fakultete znašajo le 3H.OH) Din, teološke pa samo 4000 Din. Naša medicinska fakulteta je ob vseh skromnih sredstvih že dejansko pokazala svojo vitalnost in svojo pravico do obstoja. O teološki fakulteti je dopustno govo riti, ali spada na univerzo, dokler je pa splošno načelo vseh univerz, da je teološka fakulteta del univerze, toliko časa moramo tudi mi dvigniti svoj glas za to fakulteto. Naša akademska mladina po svoji veli ki večini iskreno ljubi narod, državo in kralja in jc pripravljena žrtvovati kri in življenje za našo državo. Iz teh razlogov rudi v imenu našega mesta prosimo naše narodne poslance, senatorje in ministre, da pri budžetni razpravi čuvajo obstoj n-^e univerze. Končno prosi župan za pooblastilo, da sme v tem smislu predložiti vsem merodajnim činiteljem primerno spomenico. Dolgotrajno ploskanje na vseh klopeh jc sprejelo županov predlog. Podžupan Jarc predlaga raj se o županovem predlogu otvori debata. Ker ni nihče temu ugovarjal, je župan jxjdelil besedo podžupanu prof. Jarcu, ki je navajal, da krožijo tudi vesti o nameravanem ukinjanju trgovske akadem je v Ljubljani in tretje realne gimnazije. Slovenci smo že pod Avstrijo stremeli, da dobimo trgovsko akademijo. Naval na ta zavod od leta do leta dokazuje, da jc tu institucija pr«>-potrebna. Doslej je zavod že vzgojil 2*JO absolventov, ki se r. dobrim uspehom udej-stvujejo na raznih mestih. Za trgovsko akademijo je že nabrana lepa vsota in kupljeno primerno stavbišče; izdelani že načrti za novo zgradbo, zato bi bilo fatalno ,ako bi se ta zavod res nameraval ukiniti. Enako je s III. realno gimnazijo. Zavod šteje 720 učencev v 18 oddelkih. Te številke dokazujejo, da takega zavod« ni mogoče kar tako ukiniti. Če bi se ta zavod ukfrrl, bi bili prihranki v razmerju z moralno škodo malenkostni. Prihranilo bi se 150.000 Din za najemnino za zavod, ker profesorji bi se itak morali naprej plačevati. Z dnjge strani j*i bi treba poslopje, v katerem je tretja državna gimnazija, v smislu pogodbe postaviti v prejšnji stan, to je adaptirati ga zopet za stanovanjsko hišo, kar hi stalo pel milijona dinarjev. Stroški bi bili to^ej vsaj v prvem času še večji. Banovinski proračun ima žc pol milijona za zgradbo te gimnazije, kar zopet dokazuje, kako važnim smatramo ta zavod. Zato naj se v spomenico, ki jo pošlje občina vladi, narodnim poslancem in senatorjem, sprejme tudi zahteva, da ostaneta trgovska akademija in (H. drž! gimnazija. Tudi ta predlog jc bil z odobravanjem sprejet. Kot drugi gavornffk je povzel fcp.se d o obč. svetrnk in senator dr, Ravnihar, fci je opozarjati, da iz državnega proračuna mi razvidno, na katere zavode m-islj redukcija. O tem tudi v finančnem zakonu ni ničesar navedeno. Povedano ie le, da zadene naše narodno gledališče redukcija za 800 tisoč dinarjev ter da bo moralo razen osebnih prejemkov kriti vse svoje potrebščine i>z lastnih dohodkov Čeprav torej ne moremo iz državnega proračuna kontrolirati, kateri zavodi so obsojeni na ukinitev vendar je potrebno, da pravočasno dvignemo svoj glas. Govornik ho storil za to nase vitalno kulturno vpraišanje vse. kar je mogoče. in pozdravlja predfog župana. Tretji govornik dr. Bohinjec je nanašal: Zal smo prisiljeni skoro vsa k o leto govoriti o naši univerzi. Tekom diese^letnefla obstoja ljubljanske univerze hi se bili mogli vsi odločujoči faktorji prepričati kako veMko važnost polaga vsa slovenska č. svetnika Zajca in tudi zahtevo, da se ;®vrši zveza med Krimsko cesto in SentjaKobskim trgom. Obč. svet. U r a t n i k je po®dravJja.l ve-likopoteinost, s katero se loteva mestna občina v času gospodarske krize novih del za razSiTjeraje tramvaja, priporočal pa je, da se kalkulacijski načrti še podrobno uče. obč gvpt. Pavlin je opozarjal na potrebo zveze med Vičem in Šiško po Bie:-sveisovi cesti ter je Dil mnenja, da ln ©e vsaj za enkrat uvodel na njej avt«x»asr.i piromot Obč. »vet.. Ii o h i n J e c je opozarjal na potrebo določitve vistnega reda nametanih del t«r je praial nekatere prometne napake. Misli, da Di bilo potrebno Da važnih oiestiiti zgraditi tudi čakalnice. Važno ie, -merno stavbisee, odklanja p*a prispevek ^ vzarževanje državne pou.KUnike, ker vaar-žuje obema svo„o lastno Š04SA0 poiikjaniko. Dvema strankama se je c-upisaua najemnina, ktsr je bi.a neiztei ijriva. Kaznim i«-tiektantoin se otipu c*iajo manjše koučuie mestnega sveta. Tviuka. DuUč in <3ru« Je zaitevaia od mestne občine naj ji za sLanovanjsKio hiso tia Po4iianah doplača vsoto lutf.OoO Din. ki ■da (je biia neu.pi aivriceno črtana. Po pregledu ob*uhanov t posebno Koiu-iSij-o, se js tvraki Duk.č priznala pravica do vsote 11.123 Din.. Zavrnj-eaili je bi»o par prauifck proti novim regu^acajam. odobrena pa cova iagU'iax:ija Boišmikovega trga in oke^jce. Po regUiaciji ostane dosedanja fronta iii^j. v kateri je gosema Pod li'po iu odpade le stara Bvutetova hiša v Igriški ulica. Ulica Klanske legije 121 Arumiikova u^iea v bližini tehnične takuitete bosta zapj-ct promet. Nato je občinski »vet rešil več proženj za parcelacije tor i^tlai ve>č stavbnih in vporabnih dovo jenj. Na podia^fi poročita, načelnika p orso 11 a u uo-p ra vnesti cniseka ar. Bohinjca, je cbčansii svet rešil vooje število prošenj za sprejem v ljubljansko 00 movinsko z.vo/». Za pcxlpredc.eJr.tca kvaiiit Jiia/gate.i.j je utemeljeval v daljšem govoru nujnost in meri t um predloga, ki je pri ^iasovai^u sog-asno »sprejet. Nadalje je predlagaj podžupan nujno, naij g»jopud župan posreduj© pri generalni direkcija driavniia ieleziD'^ da se prekldče dok>2cm ukinitev več v.a-Lov v dravski banovini, posebno jutranjega dolenjbkoga vlaka 1u jutranjih vkkov r ^laribior in xz Mar,bora v Ljubljano. Finančnemu in gradi enemu odseku je bilo odmazanih več predlogov raznih gg. obe. svetnikov. N'a vpra&tnjs ob5. svet Freliha. če je g. županu znatno, ali je v državni proračun za leto i932-33 vnesen kak znesek za preureditev in prezidavo 'ljubljanskega giavne^a kolodvora, jo g. župan our^ovorii. da je bilo svojočasno ohijubijeno od vlade, da bo skozi 10 let vstaviSa. v dTŽavni proračun po 3 milijone dinarjev, skupaj torej 30 milijonov za rešitev tega vprašanja. To ne zaradi gospodarske krize letos ni zgodiio-Posredoval pa bo v tem ozJru na konupo-tentnem mestu. V nadaljnjem poteku sej« je g. župan na interpelacijo g. Freliha pojasnil znano af®-ro s posmrtninskimi zavarovalnicami, odgovarjal na interpelacijo g. Sterka gledo dovoljevanja koncesij za vinotoče in zaj-trkovaln.ee brez vsakega kriterija in obljubil z oziroin na predlog g. inž. Bevca, da bo interveniral na merodajnem mestu glede ohranitve dosedanjega opečnega formata. Obč nsKi svet je tudi soglasno »prejel tozadevno resolucijo, ki jo je predložil g. inž Bevc. Podrobnejša poročila o vseh teh zadevah bo prinesel »Slovenski Narod«. Javna seja je bila zaključena ob 20.. nakar je sledila tajna seja. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved ca dan«#: Iemt>eratura bo nekoliko narasla, megleno, staJno. — Situacija včerajšnjega dne: Bar©^ metrsk maksimum ki se ie »tvoril nad srs-vernim Atlantikom vztraia še vedno na svojem položaiu in *e je razširil tudi v srednio Evropo, tako da sesa ponekod tudi v naše kraje. Dunajska vremenska napoved ca sredo: bem m tja oolasroma nuni oblačno. Tempe- tiče predlog, za poda,j M^li^ ■ ^ ^^ sa trza do Stenski 1 ^ ™ IUliU 80 ^ VACietne uada- iSpMfVi Naši kraji in ljudje Sokolska smučarja — prvaka v uokih Bauhekar Tomaž, Jesenice (št. 12) je pri tekmovanju v smuških skokih s 225.2 točkami dosegel drugo, Zupan Ivan, Jesenice fšt_ 3) pa s 226.3 točkami prvo mesto. Podrobne rezultate vsega tekmovanja je priobčilo ponedeljsko Jutrom Osemdesetletnica zgledne narodnjakinje Kranj, 16. februarja Te dni je praznovala častitljiv življenjski jubilej, svojo 801etnico v Kranju in okolici povsod znana, splošno čislana go f?pa Leopoidina Šavnikova, rojena Jugovire va. V visoki starosti je duševno izredno rila in tudi na zunanjosti se izraža starost famo v srebrn;h laseh. Po rodu je iz Trsta, odkoder pa so se njeni starši že leta 1860. preselili k staremu očetu, tovarnarju z žimo g. Globočni-ku v Stražišču. Poročila se je z znanim lekarnarjem in poznejšim dolgoletnim kranjskim županom g. mag. pharm. Karlom Šavnikom in je bil ta zakon nadvse srečen, ker se je v njem znašlo dvoje sorodnih dobrih duš. Zakonca sta imela sedem otrok, od katerih na živi samo še hči Anica, soproga gradbenega načelnika g. inž. Januša Emmra. Plemenita slavijenka je še danes velika podpornica vseh narodnih, kulturnih ki dobrodelnih društev, pri katerih je. dolga leta sodelovala tudi aktivno z največjo po- Urejeno prebavo in zdravo kr! dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. žrtvovahiostjo. Kot dobrotaico jo poznajo krog onih naših ženi, ki odpirajo sodob-.lo.M lr«,5fi nimn dnhm cnv»i» «n_ nilrAm imip hlatfn sroe. nntnmcpm n« kIu- zrivuvamusiju. rwi uuuiviuivu pui zlasti reveži, kajti njeno dobro srce sočustvuje vedno s trpečimi, njene roke pa so vedno radodarne. Blaga gospa spada v Krvg cralil iiitoiu m* vu^uaju nikom svoje blago sroe. potomcem pa služijo za vzor in bodrilo. Ob jubileju ji želimo še mnogo srečnih let! Smrt zaradi strupenih plinov Tragična smrt sina-edinca — Nesrečna družina Kranj, 16. februarja. Pred ietam ee je preselita jadransko^po-dmnavska oevljarna iz svoje hiše v Rožen-venski ulici v novo tovarno, zgrajeno v savskem predmestju. Staro poslopje so preuredili. zgornje prostore je najel vele trgovec g. Ivan Savn.fc in jih preuredil v trikotažno delavnico, v epodnije prostore pa ee je vselifi Ivan Bitenc in jih preuredil v mehanično delavnico. V tem podjetju se je skoro že tri leta učil 17-ktni vajenec France Biteruc, sorodnik mojstra, doma iz Huj pri Kranju. Nesrečni fant se je danes dopoldne e planom zastrupil. Zadnje dni je pritisnil tuda pri nas hoid mraz, večkrat je živo srebro zlezlo pod 20 stopinij C. Zamrznili so tudi nekateri vodovodi in celo voda v sobah je zmrzovala. Ker je zamrznila tudi cev v takozvanem turškem stranišču Bitenčeve delavnice, eo postavili danes zjutraj v ta prostor malo pečico, napolnjeno z ogljem, da bi otajala led. Z& 1 je ime)!« to usodne posledice. Okrog 10. zjutraj je odšel vajenec France na stranišče. Ker ga na bilo dolgo naizaj, je po preteku 1C minut šel za njim tovariš Soklič, da pogleda kaj je z njim. Našel Je vrata zaprta, na trkanje in na vprašanje pa ni dobili nobenega odgovora. Slutili je nesrečo in obvestil je o zadevi moj9tra tn tovariše, ki so mu pomagah, da je splezal skozi okno v stranišče. Našel je svojega tovariša ležečega blizu peči nezavestnega. Takoj nato so fanta prenesli na zrak in ga skušali obuditi k živjjenju, kar se jim pa ni posrečilo. Tudii vse prizadevanje takoj došlega zdravnika dr. Beziča. ki se j« trudil nad eno aro, da bi fanta z umet-n'm dihanjem obudil k življenju, je bilo zaman. Fant je umrl na poledicah zastrup-ljenja z ogljikovim oksidom, ki je uhajal iz p«čL Dogodek je temibolj žalosten, ker je biil nesrečni mladenič sin edinoc in opora svoji materi. Nesrečno rodbino tepe letos neizprosna usoda, kajti to je že četrti primer smrti pri Riteneevih v letošnjem letu. Nova vlomilska družba Dva člana so že prijeli, drugi se še skrivajo Ljubljana, 16. februarja Pred dnevi smo poročali, da sta opazila dva detektiva v okolici glavnega kolodvora pohajkovati neznanega mladega moškega, ki se je zdel posebno sumljiv. Detektiva sta ga zasledovala, ko pa sta se mu približala na nekaj korakov, je mladenič očividno zaslutil nevarnost in je skušal pobegniti. Detektiva pa sta bila urna dovolj in sta mladeniča kmalu ujela. Odvedla sta ga na kolodvorsko stražnico, kjer sta ga zaslišala, vendar je mladenič kaj kmalu zašel v razna nasprotja. Ker naposled sploh ni več maral odgovarjati na stavljena vprašanja, sta se policijska agenta odločila, da ga preiščeta. Pri telesni preiskavi so kmalu prišle na dan čudne reči. Mladenič je imel namreč v žepih razno najmodernejše vlomilsko orodje, prav čedno zalogo. Našli pa so pri njem tudi razno zlatnino iin dragocenosti, o katerih je povedal, da mu jih je izročil neki njegov tovariš. Aretiranega mladeniča, ki se je izdal za bivšega krojaškega pomočnika Ferdinanda Laznika, doma iz Šmartnega ob Paki, sta detektiva odvedla na policijsko upravo, kjer so ga ponovno zasliševali, vendar Laz- nik ni hotel po pravici povedati, odkod ima zlatnino. Zaradi tega so ga vtaknili v zapor, da se »omehča«. To se je tudi zgodilo. Kmalu je bil Laznik zgovornejšl in je prav rad povedal, da se je že mesece potikal okrog po deželi in kradel, kar mu je prišlo pod roko. Toda ne sam. V njegovi družbi so bili še nekateri drugi tatovi, s katerimi je »posloval« po dogovoru. Policija je dognala, da so bili Laznik in njegovi komplici tudi v Domžalah, kjer so v noči na 22. januarja vlomili v delavnico urarja Žlebnika ter odnesli več ur ra raznih dragocenosti. Del teh so zaplenili pri Lazniku, ostale pa je imel neki njegov pomočnik, ki se je podal po vlomu v Celje ter jih nekaj prodal nekemu urarju, nekaj pa jih je oddal posameznikom. V Celju so pred dnevi aretirali tudi tega Laznikovega pajdaša, vendar policija še nI spravila na varno vse vlomilske druščine. Par prav zrelih tičev iz Laznikove družbe se še skriva, so pa tembolj nevarni, ker so, kakor pravi Laznik, v zvezi s tržaškimi vlomilci, ki od časa do časa prihajajo k nam in prinašajo s seboj najbolj precizno in »moderno« vlomilsko orodje, kakršno je policija zaplenila tudi pri Lazniku. Po 17 letih se je javil iz Rusije Pismo pogrešanega očeta najmlajši hčerki Dravograd, 16. februarja. Pogrešan oče, o katerem je bila družina ves čas prepričana, da ga ni več med živimi, se je po dolgih letih javil iz ruskega ujetništva, v katero je zašel leta 1915. Njegova najmlajša hčerka Marta, ki jo je bil zapustil leta 1914. še v zibki, ko je mo ral odriniti na rusko fronto, je pravkar prejela od njega naslednje pretresljivo pismo (rodbinsko ime zaenkrat pridržujemo): — Ljuba hčerka draga Marta! Sprejmi od mene srčne pozdrave iz daljne Ukrajine. Velika razdalja, mnogo meja je med nami. Rad bi prišel do vas, rad bi videl naše lepe gore, slišal naš mili slovenski raz govor, toda ruski pregovor pravi: Mrtvi se iz groba ne vračajo. To se tiče tudi mene. Jaz sem živi mrtvec... umrl sem menda v letu 1915. Že mnogokrat sem skušal prikazati se vam v duhu, toda zgolj duh mi ne da te sreče, in tako se mučim po obširnih ruskih ravninah in z obupom čakam strašnega konca muk na tem hudobnem svetu. Čutim, mila moja Martica, da ti je težko na svetu, da nimaš očeta, kakor ga imajo drugi otroci. Včasih bi te pogladil po glavi in bil bi srečen oče. No, ne sodi, nisem sam kriv, da je naše življenje tako raztrgano. Mi vsi smo žrtve svetovne vojne, na naših kosteh se gradi nova doba in jaz sem bil označen, da me pojedo črvi v karpatskih gorah. Mogoče bi bilo bolje, da bi me bila pobila prva krogla, ne znal bi danes gorja, spal b; v bratski gomili. Usoda je hotela, da vidim Karpate, domovine divjih Hunov, Moskvo z 1600 cerkvami, danes ognjišče delavske države; Sibirijo hladno in daljno, iz katere sem šel na novo fronto v Dobrudži. Kot srbski dobrovoljec sem služil ruski armadi, po revoluciji sem postal vrtnar. — Oh. želel bi, da bi bila tudi ti tukaj! Gotovo se me izgubljenega večkrat spominjaš. Pošiljam vam vsem, ki ste ostali tam v stari domovini, najsrčnejše pozdrave in vam v duhu podam to pravo roko in vam poljubljam. Oprosti mi, Martica. končam svoje pismo, ker je že pozno in v noge me zebe, soba ni topla in sam v njej živim, brez večerje grem spat. Kako bo dalje, ne vem. Vas še enkrat vse skupaj prav srčno pozdravljam, posebno pa tebe, draga Martica, in Ti želim, da bi ti dobro šlo do konca. Pozdravi mamo in Viktorja, Jerico, Barbiko, teto Jerco in vse druge. Lahko noč! Oorosti, prosim, piši kaj, sliko dobiš prihodnjič. — To pismo je prejela Martica po dolgih ovinkih na pošti, ker oče ni navedel natančnega naslova. Prosila je poštarja, da bi ja ga natanko razložil. Poštar ji je seve rad ugodil. In ko je Martica po tolikih letih cula vest in pozdrave svojega očeta, o katerem je bila prepričana, da ga že davno krije hladna ruša, so ji od radosti in tuge privrele solze. Mlada Martica služi .pri malem kmetu na Goricah (pošta Dravograd), mati pa je za deklo nekje v Rušah, sin Viktor služi za hlapca v Otiškem vrhu, Jerica služi tu- Zdravnik predpisuje prt srčnih, živčnih, ledvičnih obolenjih, reuml, gihtu itd. samo kavo Has brez kofeina KAVA HAB di nekje v Rušah, Barbika pa je v službi na Bledu, dočim je teta Jerica baje v Beljaku. Tako se je razkropila ta družina, da je najmlajša hči Martica edina ostala v domačem kraju. Pogreb prof. Herleta Kranj, 16. februarja, Damea popoldne se je vršil pogreb pokojnega dr. Vladimirja Herleta, profesorja na tukajšnji državni gimnaziji. Pred hišo žalosti 6e je zbrala ogromna množica ljudi, prišli so prijatelji in znanoi ter tud« nekdanji njegovi učenai iz oddaljenih krajev. Dijaški mešani zbor je v 6lovo pred hišo žalosti zapel žalostiniko »Gozdič je že zelen«, nato sc je pa začel pomikati žalni sprevod. Za nosilci vencev je stopala cnoftna de-putacija Sokolov, gasilci, Narodna čitalnica in druga društva, nato je korakala g:cnnazijska mladina 6 profesorskim zborom, za krsto se je pa vil dolg 6prevod znancev, stanovskih tovarišev in uredništva 6 sreskim načelnikom dr. Ogrinom na čelu. Pri odprtem grobu 6e je od pokojnika 6 toplimi besedami poslovil v imenu tovarišev in učencev gimnazijski ravnatelj Ivan Košnilk, sokolski pevski zbor in dija-tlci mešani zbor pa sta zapela žalostin«i »Usliši nid. Gospod« in »Vigred«. Ko so padle prve zamrzle grude na krsto, se je orosilo vsako oko. Lepo učiteljsko zborovanje v Kočevju Kočevje, 12. februarja V soboto, dne 6. februarja je zborovalo 84 učiteljev in učiteljic kočevskega sreza na osnovni šoli v Kočevju. Predaval je dr. Henrik Tuma o Levu Tolstem kot vzgojitelju in učitelju 40 učencev na šoli v Jasni Poljani. Šolo je vodil Tolstoj sledeč samo ukazom svojega srca na podlagi gesla »enakost, svoboda in bratstvo«; pri vzgoji je vpošteval prvenstveno načela: Govori vedno in povsod čisto resnico, sicer si otroka kvaril in ne učil; poučuj za življenje in ne za izpite; ne obremenjuj po stari šoli mehaničnega učenja prehudo otroškega spomina! — Uči tedaj, kadar ima otrok apetit za I Najlepši problem sedanjosti! Proces proti visokošolen, osumljenem umora lepotice. Metode postopanja proti osumljencu. Trpljenje nedolžnega človeka, ki ga zaslišujejo dan in noč, da bi priznal to, kar zahtevajo od njega! V preiskavi jg9 Po gledališkem komadu nemškega Hi kazenskega zagovornika dr. Maxa lili Alsberga. Delo, ki je bilo na repertoarju šentjakobskega odra. Največji karakterni igralec Albert Bassermann in drugi najprominentnejši umetniki v glavnih vlogah Gustav Frohlich H. Brausewetter CHARLOTTE ANDER, OSKAR S IMA, ANNIE MARKART, JU L. FALKENSTEIN Predstave ob 4., y4 8. in 9. */4 url Elitni kino Matica Telefon 2124. duševno hrano. Dokler otrok ni prebavil ene snovi, mu ne pripoveduj novega. Ogibaj se vsake kazni, kajti kazen je brez vzgojnega vpliva. Kot pravi propovednik miru in sprave. Tolstoj ni očital nikdar nikomur slabih lastnosti, temveč je oznanjal vedno le najlepši nauk svetega pisma: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.« V nadaljnjih svojih izvajanjih je orisal g. predavatelj Tolstega vzgojne nazore o prirodopisju. zgodovini, verstvu, telovadbi in vseh drugih običajnih panogah šolskega pouka. Vpletal je v svoje zanimivo predavanje tudi značilne epizode iz svoje nekdanje prakse kot osnovnošolski učitelj. Učiteljstvo bi mu bilo hvaležno, ako bi svoje res poučno predavanje natisnil. Predavanja se je, kakor že omenjeno, udeležilo 84 učiteljev in učiteljic. 37 jih ni moglo priti zaradi oddaljenosti in slabe poti, 23 učiteljev m učiteljic pa je v kočevskem srezu še vedno neorganiziranih. Po drugi točki dnevnega reda je poročal o mladinskem tisku g. upravitelj Loč-niškar s Turjaka. Njegova izvajanja so izzvenega v predlog, naj vsak učitelj paz-no in kritično prečita nove mladinske publikacije in mladinske liste. Marsikdo bo dobil pobudo, da bo tudi sam kaj napisal, vsak pa bo naletel na dragocene bisere, na katere bo opozoril učence, da se bodo še v večjem številu naročali na »Mladinsko Matico«, »Zvonček« in »Naš rod«. Predsednik s reškega društva g. Herman Kmet je poročal o posvetovanju vseh sreskih predsednikov JUU. Izjavil je, da bo društvo skušalo organizirati v srezu več sokolskih tečajev, na katerih se bo učiteljstvo usposobilo za pravilen pouk telovadbe po sokolskem sistemu. Sprejeta so bila tudi pojasnila o izpopolnitvi katastra, o izvenšolskem delu, o višji narodni šoli ter o imovinskem stanju društva, kakor tudi dve resoluciji, ki ju je sklenilo članstvo v korist šolstva in stanu, nakar se jo učiteljstvo po skoro štiriurnem posvetovanju razšlo zadovoljno s svojim delom- Ubijalec pred novomeškimi sodniki No\x> mesto, 16. februarja Te dni se je vršila na okrožnem sodišču pred senatom trojice razprava proti posestniku Rebu Janku iz Drage pri Su-horju, obtoženemu uboja. Obtožnica navaja, da je obtoženec 7. novembra lani zabodel na Suhorju z nožem v prsi posestnika Seiakoviča Maksa, ki je zaradi huda rane kmalu po dogodku umrL Med obtožencem in pokojnim Selakovi-čem je vladalo že dalje časa sovražno razmerje. Naključje je naneslo, da sta se oba nepomirljiva sovražnika dobila usodnega dne na suhorski pošti. Ob tej priliki se je med njima znova vnel prepir, med katerim je pokojni Selakovič očital obtožencu krivo prisego. Prerekanje med njima je trajalo na jx)šti kakih 10 minut in se po odhodu s pošte nadaljujejo zunaj r.a cesti. Med prepirom je šel Selakovič tik obtoženca, ki je zdajci potegnil izza pas-u dolg kuhinjski nož, katerega je z veliko silo porinil Selakoviču v levo stran prsi. Ranjenec je oblit s krvjo brez besed zbežal v smeri proti občinski hiši, padel z licem naprej po cesti in hropeč obležal. Na tleh ležečega je opazil Lušicki Anton, ki ga je s pomočjo posestnika Vukšeniča spravil pod bližnji oreh, kjer je smrtnora-njeni Selakovič izdihnil. Obtoženec je pred sodiščem priznal dejanje, a se je izgovarjal na silobran, češ. da mu je Selakovič že pred prepirom na suhorski pošti grozil, da ga mora ubiti. Priči poštarica Miheličeva Marija in r.jen brat Franc nista čula nikakih groženj, ki naj bi jih izrekel pokojni Selakovič, pač pa je bil obtoženec tisti, ki je očital Selakoviču, da mu je vrgel kamen v hišo in ga na ta način napadel. Sodišče je spoznalo, da stoji obtoženčev zagovor na zelo trhlih nogah in da o silobranu ni govora, kar potrjuje dejstvo, da je bil obtoženec nenavadno oborožen, poleg sebe pa je imel še spremstvo svojega brata podnarednika Petra, ki je imel s seboj vojaško bodalo, tako da je ubiti stal sam nasproti dvojici oboroženih mož. Po kratkem posvetovanju sodnega dvora je predsednik senata razglasil sodbo, s katero je bil Rebo Janko obsojen na 2 leti robije Ln na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. liiilturni pregled Shaivova 75-Ietnica v drami Bernard Shaw. Dan zn dnem so pa oblegali poročevalci, ko se je mudil na naši obali. Zelo previdno se je motal skozi nastavljene mreže in kar nič ni hotel ugoditi in razodeti zvedavim ušesom. Pisali so o vegetarijancu, ki ie zelo moder in nedostopen. Hvalil je prilike, podnebje, lepoto kraja, polaskal se ie vsem, kar itak sami vemo in končno ie menda obljubil, da še pride. Velike sreče ni bilo z intervivi, kdo ve, ali se ni dal zajeti, ali ga niso znali. Namignil je, da mu je znano, da ga prevajamo, da igramo njegove drame, brez tantijem in brez dovoljenja. Sicer se je čutilo, da mož marsikaj oprošča. ker mu je tudi prav,_ da pa poslušamo. Kolikor se spominjam, še slike nismo videli nobene. Morda se motim. Neka ikra t sem že našel v ilustrovanih revijah niegovo sliko, in se mi zdi, da mu je všeč, ce se fotografira takole med skalami na morskem obrežju, živahen in čil. kakršen }e še vedno pod osmim križem. Visok koščenjak. prožen in čvrst, vsekakor dobro ohranjen. Leno čelo in sarkastičen smehljaj pod orlovskim nosom izdaiata. da se rad smehlja nad živlieniem Za svoio v'soko obletnico se je podal v Moskvo, premišljat o novem svetu. Med pikmirie se prišteva Hladni Irec se je rodil v viktorijanski dobi. nekaj let no svetovni razstavi v Londonu. ki je simbolično nakazala imperijalistič-ri program Velike Britanije. V težkih bojih za soeijalno zakonodajo pred in po njegovem rojstvu si je počasi utirala pot Labour Par-tSm ki sa je ob Sbairori ZSletoei razsula. Sinu proletarskega naroda je postal socijalizem življenjski program. Pisal je eseje, novele, romane, drame in komedije. Ob njegovem delu čutimo, kako motri intelektualec s prodi rnim očesom živl jenje pred »a-bo, kako opazuje posamezne pojave pod mikroskopom, dokler ne odkrije bakcila v bolnem organizmu. S suverenim smehljajem secira in zbada v razbolelo meso, pri tem pa mirno razlaga vzroke bolezni. Tako je opazoval družbo, ki je rasla iz viktorijanske dobe, tako je seciral ni eno moralo, poniževal njene svetnike in vzornike in poveličeval odkritosrčnost nature, ki je v bistvu amo-ralna. Postal je operater in je užival pred zbranim avditorijem, če je mogel s strupenim sarkazmom opozarjati na smešnosti dozdevne človekove veličine, na best;jalmo stu-pidnost podedovane morale, na lažno koristnost postav in vere, zaradi katere je človek upropastil že življenje številnih, ki jih ie na tura izbrala za 06rečevanje in blagor soljudi. »Zdravnika na rarpotjn«, s katerim obhaja nasa drama obletnico pisateljevega rojstva, uvrščajo kritiki med najboljša njegova dela. V nemških prevodih je opremljena komedija s študijo, ki jo ie avtor ob tei priliki napisal o zdravniškem stanu. Študija je obširne hi prepletena z ostrimi sbawov-skimi sentenrami. ki od vseh plati osvetllu-ieto zdravniško vedo in metodo. Neposredne zveze med komedijo in to Studijo sicer ni. toda raznolike karakteristike spominjalo pozneje nanjo. Shaw izpoveduje predvsem zdravnika praktika, preiskuje njegovo vedo, izprašuje se o vrednotah njegovih poizku-mc, po katerih je življenje pacijeatar vselej posvečeno eksperimentalni smrti. Ostri pogledi komediografa v početje praktikov odkrivajo puhlo samozavest tega stanu, ki odločuje marsikdaj o življenju in smrti. Nekatera poglavja, n. pr. o vivisekciji, o cepljenju, so doživela že nebroj dokazov. V članku o zdravnikovem uboštvu razmotriva o vzrokih, zakaj se zdravniki tudi po honorarjih ločijo v več vrst. Zdravniki imovitej-ših slojev opravljajo svoje delo za višji honorar kot zdravniki med ubožno klijentelo. Zaupanje je seveda precej zavisno od višine honorarja. Prav tako se zdravnikova življenjska filozofija v perspektivah honorarja, izpreminja. V privatni (dobro honoriranrf) avdijenci ima zdravnik povsam druge nazore kot pri ordinacijah na kaki socijalni instituciji. In vendar je študija le osnova za komedijo, v kateri je pisatelj osvetlil pojav iz življenja, kako mori zdravnik i® ozkosrč-nih moralnih predsodkov in kako uporablja svojo zdravilno iznajdbo za utešitev egoisti5-nih nagibov *---j. K. Dvoje gostov v operi V soboto je gostovala v naslovni ulogl opere »Carmen« ga. Anica Mitrovieeva, nedavno — a žal le kratko časa — članica ljubljanske opere. Zdi se mi, najbrž zaradi tega, ker je nisem 6lišal že dalje časa, da je vse svoje velike, odlične pevske in igralske vrline izpopolnila, da je pridobila močno izrazitost in prebojnost svojega glasu in tudi prepričevalnost njene igre je večja. Zanimala me je predvsem njena Carmen v Kref-tovi režiji. Mislim, da ie ta Carmen, ki sem io videl in slišaL mosoča v stari kot v novi obliki, saj se n. pr. Carmen ge. Thierryjeve loči od stare pretežno le po pevkineni kostumu in nekoliko svobodnejšem, postavimo: sodobnem gibanj«. Ga. Mitrovioerva eelo po svojem imenitnem kostumu ni novi »Carmen« koncediralft MČftaar, čuteč morda stil- no neskladnost med nekdanjo muziko in sodobno, celo preveč pocestno kostimirano Carmen. S svojo igro inako kot s svojim petjem je umetnica fascinirala. Podala je lokavo ciganko, polno strastvenosti, kot lepo, zapeljivo ženo. ki ji lahko takoj verjamemo, da mož izgubi zaradi nje srce in glavo. Poživela je vso opero ter sugestivno potegnila s seboj vse sodelujoče. Čudno se mi zdi, kako je mogel zagrebški kritik njeno Carmen oceniti le kot manj pohvalno. Zame ie bila to umetniška kreacija prve vrste. Omeniti moram še. da se je v ulogi Mihaele gdč. Anita Mezetova umirila in jo podala naravnost prav odlično, silno prikupna pa je čm daljo bolj tudi kot ljubeznjiva figurica. V nedeljo zvečer pa je gostoval naš dragi znanec, zagrebški tenorist gosp. Marij Šimenc kot Cavaradossi v »Toski«. Privabil je v opero do vrha hvaležnih in navdušenih poslušalcev. Da je svoio partijo odpel in odigral vzorno, umetniško zaokroženo in v splošno zadovoljstvo, ni morda treba celo posebej poudarjati Oboje umetnikov bi kai radi slišali večkrat v sezoni, go Mitrovičevo morda v uloffi Toske. gosp. Šimenca v Aidi itd. Vsekdar nam bosta dobrodošla. — Zdenka Zikova angažirana na Dnnajn. Bivša primadona ljubljanske opere ga Zdenka Zikova je te dni podnisala angažman za tri sezone v dunai<=ki Državni operi. Tu bi postala naslednja Mariie N»meth. ki je sprejela ansaž-man v berlinski Mestni operi. Ra-kor pa poroča io dunaiski listi ni izključeno. da se bo Vemethova vrnila, če fi bo finančno nvnistrstvo znižalo obdavčenje, zaradi kateresra je bila zapustila Dunaj. An-gažman Zikove mora odobriti Se ministrski svet .Gostovanje Josipa Gostiea. SoSet ljubljan- ske opere Josip Gostič je gostoval te dni ▼ Zagrebu kot Janek v >Prodani nevestk. Kritika je simpatično zabeležila nastop našega tenorista. Charles Le Goffie. Te dni v Rermeu umrli francoski pisatelj in slovstven i k Charles Le Goffie je bil šele pred letom dni sprejet med »nesmrtnikes. Z njim je bila počaščena tudi Bretonska, ki je imela v Charlesu Le Goffie svojega najvidnejšega duhovnega predstavilelia in pesnika. V literaturo je stopil L 1889. s knjigo »Atnor Bretonc. Njegovo najznačilnejše znanstveno delo o ljubljeni Bretonski je »L'Ame Breionnec (r dveh zvezkih). Spisal je tudi dolgo vrsto romanov, ki opevajo bretonsko zemljo in ljudstvo. Po snovi in tehniki prip*-*edovania »e bil realist, po svetovnem nazoru katolik. Charles Le Goffie ie mnogo deloval tudi kot slovstveni raziskovalec in kritik. O Srefkn Kosovelu in njegovi liriki je ob priliki zbirke »Izbrane pesmi« (Tiskovna zadruga 1931) priobčila »Hrvatska Straža« (z dne 16. t m.) topel članek, v katerem I. Dj. B. primerja Srečka Kosovela s Dre* zgodaj umrlim hrvaškim katoliškim pesnikom Sudeto in pravi: >V .Izbranih pesmih* so zbrane Kosovelove najboljše pesmi, in ta zbirka je mnogo popolnejša in preglednejša od posmrtne iz L 1927. Ce promatramo te pe6mi tudi z umetnostne strani, imajo nesporne vrednote in lepe karakteristike; dasi ni bil nositelj nekih novih idej m načel, vendar opažamo v njih veličino talenta, ki je bil poln stvariaVne dinamike, a kateremu ni bila dana možnost da bf se bil razmahnil In razvil« Pisee pa pravi na koncu: »Mimo tega fe bil on — prav kar Sudeta — korekten vernik katoličan.« To mnenje Se bržčas odraz nedavne študije gosp. Franceta Vodnika ▼ »Domu in svetu«. Ali ne pravi?« nekateri, da ie bil prav tako korekten vernik r—, marksist?. Domače vesli ♦ Dopisi In slike za uredništvo. Kakor večina velikih uredništev, je tudi »Jutro-■vo« preobloženo z dopisi in slikami, mu jij pošiljajo od vseh strani. Popolnoma ne-mogoče le vse objaviti, nemogoče pa tudi neobjavljene stvari za nedoločen čas shranjevati Po vseh uredništvih delajo zato tako, da neobjavljene stvari uničijo. Nobeno uredništvo ne odgovarja za slike ali rokopise, ki so mu bili poslani, De da bi samo prosilo za nje. Tudi mi prosimo vse, ki nam pošljejo kak dopis aLi kako sliko, naj nam ne pošiljajo stvari, k; imajo za nje posebno vrednost, temveč raje prepis rokopisa aLi kapi/jo slike. Kdor pa želi, da se mu rokopis ali sliKa vrne, naj to v svojem dopisu izrecno omeni in obenem rrioži znamke za poštnino. Po možnost« borno vsakomur ustregli, toda tudi v tem primeru ne moremo jamčiti za povračilo eventualne škode, ako bi se rokopis ali slika v obilici dcbajajočega nam gradiva založila. Izjema velja le za stvari, ki so nam b;le poslane na našo izrecno prošnjo. ♦ Romunsko odlikovanje. Z ukazom ro-nmnsKega kralja je bil odlikovan g. Drago cepič, šolski upravitelj v Solčavi, z vojnim križcem za zasluge, ki si jih je dobil v bor-Lab prve srbske dobrovoljske divizije v l)obrudži. Odlikovan je bil že t mesecu juniju 1. 1018. Ker je bil takrat na kavka-ški fronti, se mu odlikovanje ni moglo izročiti Šele sedaj po 14 lotih so ga našli, čestitamo' ♦ Diplomski izpit na filozofski fakulteti v Ljubljani so naredili v februarskem ter-Ei-nu 1932 ti-le Kandidatje Ln kandidatinje: Gorjanc Leopold (botanika in zoologija), Horvat-Pfeifer Vida (slovenska književnost iD primerjalna književnost). Knap .Anton (zoologiea in botanika), Matekovie Svetka (klasična fllologija in zgodovina starega veka), Merhar Boris (slovenska književnost in slovenski jezik). Mesar Ma-r ja (narodna in obča zgodovina), Močan Vladimir (obča Ln narodna zgodovina), Or-tbaber Mihael (nemščina in ruščina), Pe-terlin Alojzij (filozofija), Prijatelj Majla (aemščina in primerjalna književnost), Strupi Alojzij (nemščina in primerjalna književnost), šare Andrej (narodna in obča zgodovina), šonc Sabina (klasična fiio-logiija in zgodovina starega vesa). Pri pokvarjenem ali preobremenjenem želodcu, zgagi, pri početnem čiru v želodcu vam pomore SALVACID Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno od ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S. št. 2009 8. n. 1932. 2057 ♦ Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so uradniki V. skupine: Jeras Er-nest, inšpektor, prometno- ko m ereiijalni oddelek, v tiskarno voznih kart pri ljubljanski direkciji; VII. skupine: V ajda Vlada-ni i r. Kontrolor, prav tako v tiskarno voznih kart; IX. skupine: ErdeLjanovič Miloš, prometni uradnik, Kranjska gora, v prometno-komercualni oddelek generalne direkcije; X skupine: Ju rman Janez, pomožni pro-govnl nadzornik sckclje Maribor, r Kiče-vo; zvaničaiki I. kategorije: BeJič Viktor, na Pragersko; Kotnik Vinko, Bistrica-Boh. jezero, za šefa postaje Dovže; Anbič Sve-tozar, Kičevo, K progovni sekciji Maribor glavna r>roga; zvaaičniki II. kategorije: Kumar Rudolf, Velenje, v Celje; Bernard Ivan. Jesenice, Novo mesto; Krajnc Anton, Mirna peč, na Jesenice; Somrak Karel, Rakek, v Mirno peč; Majcen Ivan, Velenje, na Rakek; dnevničar Jošt Boris, Brežice, v Videm Krško. Komercijalnl izpit so napravili dnevničarji: Ličof Franc, Ptuj; Kukec Adolf, Grosuplje; šajna Fredo, Ormož; Popov Jovan, Brežice; černe Albert, Videm-Krško; Jošt Boris, Brežice. * Kmetijski pouk po radia v dragi polovici februarja. Jutri ob 18. nadaljuje živinorejski nadzornik g. Martin Zupane predavanje o predmetu: Naša domača prašičereja in nasveti za nieno zboljšanje. Govo- Zvočni kino Ideal Film najnapetejših pustolovščin in senzacij O^Brien kot Po znamenitem romanu Maksa Branda »Neukrotljivi«. NOVO! NOVO! Ob 4., i/26.. Vi 8. in 9. url zvečer Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra 3 temperatura, 4. relativna vlaga t %, 5. smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 vrsta padavin, 8 padavine ▼ mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj-višjo, druge najnižjo temperaturo. 16. februarja Ljubljana 7. 770 3, —16.8, 90, t£jo, megla, —, Maribor 7, 767.0, —8.0, 80, WNW«, 10, —; Zagreb 7, 769.5, —15.0, 80, NW2. 19, —; Beograd 7, 768.2, —11.0, 90. SW4, 6, —, —; Sarajevo: ni depeše; Skoplje 7, 765.2, —3.0, 90. tiho, 10, —, —; Kumbor: ni depeše; Split 7, 759.5, 5.0, 30. NE12. 10. —, — Temperatura: Ljubljana —5.8, _18.3; Maribor —1.8, —10.0; Zagreto —4.0, —16.0; Beograd —2.0, —15.0; Skoplje +5.0, —2.0; Spin t 4-8.0, 4.0. Sonce vzhaja ob 7.2. zahaja ob 17.28. Lraa vzhaja ob 10.49, zahaja ob 3.15. ril bo v prvi vrsti o primernem krm!jenj'u ■prašičev. V nedeljo 21. februarja ob 8. bo predaval tajnfls g. Kafoi o oskrbi sadnega drevja s posebnim ozirom na gnojenje in zatiranje škodljivcev pred pomladjo. V četrtek 25. t m. ob 18. bo predaval g. ing. Zupanič o vinarstvu, in sicer o vinski krizi in našem vinogradništvu. V nedeljo 28. t m. ob 8. bo predaval g. ing. Viktor Novak o gozdarstvu, in sicer o sečnj'i. * Služba sreskega sanitetnega referenta ▼ Kočevju je razpisana. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 29. t. m. pri kr. banski upravi v Ljubljani. * Slovenske šole za naše izseljence. Prejeli smo: Ministra za socijalno politiko in narodno zdravje g. Ivana PucLja je list >Novi Iseljenik«, ki izhaja v Zagrebu, lepo pozdravil in hvalil prvo njegovo delo v korist našim izseljencem, ko je naklonil jugo-slovenski šoli v Antofagasti, Chile. podipo-ro 1000 dolarjev. Večkrat se je že razpravljalo v časopisju, da je potrebna šolska na-ohrazba otrokom naših izseljencev v tujin.: prav tako kakor našim otrofeom v domovini. žal, da se dosedaj temu vprašanju ni posvečala posebna pozornost. Ventilirala je to vprašanje sicer banska uprava v Ljubljana, a a i imela za to potrebnih sredstev. V Zedi,n;'eni'n državah so se naši izseljenci morali sami pobrigati, da niso njih otroci ostali brez pouka v materinščini. Poklicali so tja učiteljice šolske sestre iz Maribora in skoro pri vsaki slovenski župniji se je delij šolski pouk. Naš minister za socijal-no politiko in narodno zdravje, v katerega resor spada skrb za naše izseljence, je bil sam izse.jenec; deloval je 2 leti med našimi izseljenci v Zedinjenih državah. Bil je skupaj z narodnim poslancem g. Antonom Klancem, županom, posestnikom in restav-raterjem na Gornjem Polju pri Dol. Toplicah. Mjnister g. Pucetj je bil že takrat zelo agi>n Sodeloval je pri raznih slovenskih listih v Clevelandu ln Jolietu, bil je tajnik podpornih društev ln se je selo zanimaj za daletantsike gledališke predstave. Delil je življenje in trpljenje z našimi Izseljena.. Zato je pričakovati, da bo kot izkušen strokovnjak ob sodelovanju šefa za izseljevanje in doseljevanje, zelo skrbnega g. dr. Aranickega Ln drugih vestnih funkcijonarjev storil mnogo za naše izseljence. ♦ Zdravniška zbornica v Ljubljani je za glavno skupščino, ki se bo vršila 21. t. m., prejela dovoljenje za znižano vožnjo po železnici. Zdravniki, ki reflektirajo na to ugodnost, nad se takoj javijo Zbornici, da se jim pravočasno dopošljejo potne legitimacije. ♦ Opozorilo gg. pravnikom! V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšel te dni kot 50. snopič zbirke zakonov »Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo s kratkimi pojasniti«, ki sta ga priredila univ. prof. dr. Metod Dolenc in apel. svetnik dr. Rudolf Sajovic. Zakonu je prid^jano obširno stvarno kazalo. Do 20. t. m. veljajo za naročnike Izredne cene (broš. 32 Din, vez v platno 42 Din). Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge Ljubljana. Selenburgova 3. ♦ Desetletnica Jadranske Straže. Prihodnji petek bo poteklo deset let, odkar je bila v Splitu na javni skupščini ustanovljena Jadranska Straža. To nacLjomalno društvo se je v desetih letih razvilo v veliko organizacijo, ki Ima danes nad 400 podružnic in 90.000 članov po vsej Jugoslaviji in tudi med našimi izseljenci onkraj morja ♦ Društvo Kolo jugoslavenskih sester v v Dolnji Lendavi bo imelo svoj redni občni zbor 6. marca ob 14. v meščanski šoLl. ♦ Ciril Metodova družba prosi podružnice, da skličejo občne zbore, da naznanijo nov odbor družbi lin sreskemu načelništvu Naknadno vplačano članarino za leto 1931 aaj se pošlje družbi. ♦ Naiodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu vabi članstvo na društveni sestanek danes ob 8. zvečer. Razpravljalo se bo o občnem zboru in o plesnem venčku. ♦ Občinske trošarine na radijske aparate niso dopustne. Dravska direkcija pošte hi telegrafa v Ljubljani je prejela od svojega ministrstva odlok, ki pravi da finančno ministrstvo v smislu svojega odloka št. 80505 od 23. novembra 1931 za tekoče leto 1932 ne bo odobrilo nobeni občimi več pobiranja trošarine na radijske aparate. ♦ >0 gospodarskih krizah in o potih Iz kriz« je predmet javnega predavanja, ki se vrši v četrtek dne 18. t. m. v restavracijskih prostorih »Zvezde« v Ljubljani ob pol 9. uri zvečer. O tem aktualnem problemu Izpregovori na družabnem večeru društva »Merkur« ravnatelj Ljubljanskega velesej-ma in belgJsKi konzul gospod dr. Milan Dular. Predavanje zasluži vso pozornost tako po osebnosti predavatelja kakor po aktualnosti predmeta. Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. ♦ Nov) grobovi. V Ljubljani je umrl ugledni posestnik in trgovec g. Lovro Demšar. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob pol 15. izpred hiše žalosti na Sv. Petra cesti 4., k Sv. Križu. _ Včeraj zjutraj je umrl v Brežicah v 45. letu starosti g. Avgust Vaš, sodni lcancllst pri onraj-nesm sodišču v Brežican. Pokojnik je bil rojen v Podlogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Služboval je še pred vojno pri tvrd-ki Peter Majd.č in pozneje dolga leta kot solicItaTor v odvetniški pisarni g. dr. Jura Hrašovca v Celju. Za njim žalujejo poleg številnih sorodnikov soproga, ki je hčerka znane celjske narodne rodbine Zabukovško ve io pa trije otroci. _ Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ PogreSan družinski oče. Iz vasi Pra-protnega pri Sv. Primožu nad Kamini som je v početku februarja izginil 51 letni delavec v Kolinskl tovarni, Janez Žagar. Zapustil je družino, ne da bi povedal, kam. Bil je že dalje časa precej potrt, ker je i»-gubil delo Večkrat je detjal svoji ženi, da bo odšel v svet, da najde zaslužek Žagar se doslej ni javil, zato je njegova rodbina v velikih skrbeh, saj Je zapustil ubogi ženi pet nepreskrbljeni otrok. ♦ Ptički zmrzujejo. S podeželja prihajajo vesti, d«a Je zaradi izrednega mraza poginilo mnogo ptičev, ki ne prenašajo silnega mraza In ob debeli snežni odetfi tudi ne najdejo potrebne hrane. Prijatelji ptlčev-p-evcev naj po možnost; skrbe, da naši kri-lafll pevci ne poglneV) od mraza In sladu. ♦ Po napornih preiskavah ▼ laboratorija Ms po eksaktnem opazovanju na klinikah so sestavili znastvenikl TRTLTSIN biološko okrepčUo za lase, ti Ima vse po- Brata Naglic EKSPOKl ČEVLJEV 2iri nad ško£jo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice. Zahtevajte cenike! Trgovci popust! trebne lastnosti za ojačanje lasne rasti. Po vsakodnevni uporabi tega sredstva izgine prhljaj, lasje nehajo izpadati to začno zopet rastd. TRILYSIN se dobi v vseh lekarnah, drogerljah, parfumerijah in v večjih brivskih salonih. Velika steklenica stane 75 Din, mala 42 Din. Znastveno poljudno pisano literaturo o vplivu tega sredstva za lase pošlje na zahtevo brez-plačano: Mr. Josip Hoffman, Zagreb, Mo-šinskoga 5. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko • n škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— TOIetnico rojstva praznuje danes gospa Josipina Tomše, soproga generala v pokoju. Zibelka ji je tekla ob vznožju Karavank v Podbreziah pri »Francku«, v hiši znane rodbine Pavlinove. Kot soproga častnika jo je usoda zanesla v različne garni-zije, naposled na Dunaj, kier je preživela v krogu ljubljene družinice dolgo vrsto zadovoljnih let. Prijatelj nam ob tem jubileju piše: Srečno naklučje mi je odprlo vrata njenega gostoljubnega doma na Dunaju, kjer sem našel kot dijak zatočišče in prisrčno gorenjsko domačnost. Ob nedeljah in praznikih, katerih smo se že v naprej vedno veselili, se nas je zbrala cela vrsta slovenskih dijakov v gostoljubni hiši. kjer smo v prijetni zabavi prebili toliko lepih uric. Pri teh prilikih naša dobra »gazdarica« ni V Vašemu otroku je treba pomoči, da se mu mišičevje, kri in kosti racionalno razvijejo. Dajte mu pri enem dnevnih obrokov Ovomaitine, ki s svojo raznolikostjo in bogastvom svojih hranilnih sestavin dopolni primanjkljaj prehrane s ka-šami. Naravna krepilna hrana Ovomaitine vsebuje ▼ svojih topli-vih zrncih samo najbolj žlahtne sestavine svežih jajc, svežega mleka in slada, katerim je pri-dejan radi boljega okusa ka-kao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena male škatlice Din 16.—. Dobiva se povsod. Dr. A. WANDER d. d., Zagreb Oiemim pospešuje rast. nikoli pozabila praznih želodčkov slovenskih dijakov. Z raznovrstnimi dobrotami v obliki kranjskih klobas, domače gnjati in pristnega dolenjskega cvička nam je obložila mizo in stregla kakor skrbna mamica lastnim otrokom. O Božiču in Veliki noči ni nikoli manjkalo potic in pirultov, taico da smo praznovali praznike kakor v rodni hiši. Zato izrekamo vsi, katerim je usoda naklonila izredno srečo, da smo bili toliko let deležni dobrohotnosti in naklonjenosti dame, ki kljub svojemu odličnemu socijal-nemu položaju nikdar ni pozabila svojih rojakov, srčno željo, naj mila usoda nakloni plemeniti dobrotnici kar najlepšo živ-IjenjSKO jesen in jo ohrani njenim dragim in nam še mnoga, mnoga leta! Ata. u— Diplomirala sta včeraj na pravni fakulteti Ljubljanske uni verze gg. Boris P u c sin ljubljanskega župana in Branko Alu-jevič. čestitamo! u— Danes premijera velikega Ufinega filma »V preiskavi«. Elitni kino Matica je postavil danes na spored film >V preiskavi«. Ta prekrasni, psimološko do najmanjših podrobnosti izdelani film obravnava najbolj pereči problem sedanjosti: Kriminalna dogodek Ln proti osumljencem naperjeno postopanje prelskovalenga sodnika. Nekaj indicij govori za osumljenčevo krivdo in zdaj poskuša preiskovalni sodnik z vso svojo zgovornostjo, z vsemi finesami, s svojo spretnostjo In nepretrganim zasliševanjem po dnevi ln ponoči pripravita izmučeno dušo do končnega priznanja Sod- Kakor skromnost poveliča lepoto, tako se poveliča nasmeh t lepimi belimi zobmi, kateri so negovani z divno osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—._ dr. tfluven odrejat o 2ufmbu je preselil svoio pisarno v (Pahneticevc iti. 38 l- 2381 lete/on 72—21 ndk si je ie napred skonstruiral potelk vsega dejanja ter sliši le to in toliko kar mu gre v račun; za vse drugo, kar bi razbremenjevalo osumljenca ima gluha ušesa Ve-lezanimivo filmsko delo pretresljive veličine je Izdelano po gledališkem komadu enega najboljših kazenskih zagovornikov Nemčije dr Maxa Alsberga. Ni čuda. da je Ufa ta film zasedla z najboljšimi svojimi igralci V glavni vlogi preiskovalnega sodnika fungira znameniti umetnik, največji sodobni igralec Albert Bassermann, v ostalih vlogah pa vidimo Gustava Frolicha. Hansa Brausevvetterja, Oskarja Simo, Julija Falkensteina, Charloto Anderjevo in druge Vsi so v svojih vlogah odlični'. Ta film je bil na Dunaju, v Pragi, Budimpešt. m Parizu mesece in mesece na sporedu največjih kinogledališč in bo nedvomno tudi v Ljubljani našel veliko priznanje, kajti to kar nam predočuje ni več igra, marveč resnično, globoko zajeto življenje. u— Koranek in Bernina v zimi. G. Kora-nek je umetnik v obračanju in postavljanju fotografske kamere. Bernina pa je visokogorska dama, ki se zna nastavljati fotografskim kavalirjem, kakor malokatera miss Univerzum. Pa šalo na stran. Posrečena ie ideja TK Skale in SPD, ki sta si razdelila predavanja iz alpinistične tematike in nam priredila že par nepozabnih večerov. Najprvo ie bil pri nas g. Kugy. Govoril je poet naših planin. Nato je pristopil k predavateljski mizi strumni Mo-nakovčan Ertl in se pred našimi očmi povzpel čez severno Ortlersko steno. Sedaj je na vrsti g. Koranek. Njegova naloga po te-h dveh predavanjih ni lahka. Zato pa se je vnaprej opremil s tolikšnimi in s tako lepimi diapozitivi, da bo govoril večinoma s sliko. Predavanje bo jutri ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. u— Koncert Vokalnega kvinteta. V eni preošnjih notic smo omenili, da zapoje Slovenski vokalni kvintet na svojem koncertu v ponedeljek, 22. t. m. 11 zborovskih skladb, in sicer: prvi nastop tvorijo trije Risto Savlnovi zbori: »Zori rumena rž«, »Nočni stražnik« in »Tehtni vzrok«. Vsi trije zbori so svoječasno izšla v »Novih Akordih«. DrugI nastop tvorijo neslovensKl avtorji. Zastopan je Fibich s »Tiho nočjo« Josiip Suk z »Varaždinskim banom in kraljem Matjažem* ter Robert Scjumann z »Lotosovim cvetom«. Tretji nastop pa je zopet iz naše literature. Zapojo: Devov zbor »Na poljani«, Adamičeva dva zbora »Trivi ob 20. v posebni sobi kleti »Emone«. u— JAD Triglav. 8. članski sestanek bo drevi ob zO. v Kazini. Na programu je ak-tuelno predavanje. Udeležba za članstvo obvezna, gg. starešine vljudno vabljeni. u— Za železničarje in njihove svojce bo dani« in petem vsako sredo od 7. do 8. zvečer v glasbeni dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru predavanje o zelenjadar-stivn. Vsi oni, ki imajo vrtov« ter ljubezen do cvetlic, so iskreno vabljeni! Vstop prost. u— Sadjarska podružnica na Viču priredi jutri ob 19. v risalnicl osnovne šole zopet svoje običajno sadtjarsko predavanje, h kateremu so vabljeni vsi člani in prijatelji društva u— Davčnim obvezancem Glede na vprašanje v »Jutru« in »Trgovskem listu«, kako je prišlo do ra-zpošlijatve novih tiskovin za davčne obvezance pojasnjuje mestno načelstvo, da je v tenn pogledu prejelo kar kor druga leta uradni nalog davčne uprave, izdan na podlagi specijalne naredbe ministra frlnanc, kateremu je bil predložen tudi vzorec tiskovine, ki jo je razposlati. Ker vrši te posle občina v prenešenem delokrogu v smislu člena 110 zakona o neposrednih davkih, je morala nalogu ustreči, ker ni poklicana presojati zakonitosti ali nezakonitosti ukrepov davčne uprave. u— Razdelitev poslov pri okrajnem sodišču je bila objavljena v ponedeljek. Prvi oddelek (vodstvo sodišča) bo letos vodil starešina Al. žigon, 'II. civilnopravdni za tožbe A—J s, o. s. dr. Ivan Bizjaik, namestnik sodnik Jože Baričevič, III. oddelek za tožbe K—O, Z—Ž in odpovedi sodnik Vladimir Velušček, namestnik dr. Ivan Bizdak, IV. oddelek za tožbe P—V sodnik Jože Baričevič, namestnik Vladimir Velušček, V. essekucije od A—L in zemljiška knjiga sodnik dr Andrej Dolinar, namestnik dr. Vladimir Rupmik, Va oddelek eksekudje od M—Ž sodnik dr. Vladimir Rupnik, namestnik dr. Andrej Dolinar, VI. kazenski oddelek sodnik dr. Edvard Vračko, namestnik Janko Muller, VE. kazenski od dele.-stilni v Mostah bo se včeraj dopoldne aprM neki gostje, pri čeimer jo je izknpil 5C letf-ni železniški deiavec Matija B. Med prepirom se ga je lotil neki pivec ter ga siio-vito udaril s stolom po glavi. Prizadejal mu je zevajočo rano in je moral B. iskati pomoči v bolnici. — Upokojena vičdl davčni unravitela France Ara je. šel včeraj -poldaie v klet pod svojim stanovanjem v Strosmajerjevi ulici 5. Na .poledenelih stopnicah pa mu je spodrsnilo Ln ei je »loma nogo. — Iz Kranjske gore so pripeljali v bolnico 19 latno Franjo Rodlčevo, ki si je pri smučanju zlomila levo nogo. — V Stra-žišču pri Kranju pa se je predvčerajšnjim hudo opekel štiriletni sinček delavca Vlad-ko Drakaler, ki si je polil po elavi in po rokan vre'o vodo. u— Jadranova redna plesna vaja se bo vršila v četrtek ob 20. v Trgovskem domu, u— Danzing - mednarodni artiatl v hotelu »Tivoli«. Avto vozi od poŠte vsak večer za 2 D:n. Odprto do Jutra. u— Drevi elitni plesni tečaj v Kaxbil. Iz Maribora a— Drevi ot, ki ga Je dedal Falež t celici. pa jc :.^eT>eda stišad pašnik. Faleža so nato ^"tak-u.li v dm?o celico ln bo moral spati na tleh brez posjelje. Mestni avtobusi rotijo oa podeželskih-progab zopet redno, Ker-so proge očiščene snega. Promet je bn ukinjen samo ijekaj dni. t— Po nov« tablice za pregledana mo- turna vozila naj pridejo lastniki. na pred-stojništvo mestne policij^ v sobo It. 18. Iz Velik uspeh filma »tlvel kralj«. V ponedeljek se ije Ajršilo v Mestnem kinu 5, včeraj pa 4 šolajte predstave lepega filma n življenja NL Vel. kralja Aleksandra in kraljevske rojjbine. Miadina je bila nad izvajanji zanjrfhivih prizorov naravnost vzlu-•Oena, zla^C všeč pa so ji biLi ljubki prizuri iz zrvUgtnja vseh treh kraljevičev. Sinoči pa sta bili za ostalo občinstvo 2 predstavi, ki ista. istotako imeli dober obisk. c— Državna krajevna zaščita dece in mladine bo imela občni zbor v četrtek 25. t. tn. ob 20. v mali dvorani Narodnega do-n^a. Pričakuje se obilna udeležba. e— Zdravstveno stanje ponesrečenega lesnega trgovca g. Slavka Winte.rja, o katerem smo poročali včeraj, je nevarno, vei.dar pa obstoja upanje, da bo njegova krepka narava prebolela hude poškodbe in natie. Včeraj so mu morali amputirati levo njko, ki je bila večkrat zlomljena in v vsej dolžini zmečkana. Zlomljenih ima g. Winter *udi več reber, poškodovani $ta pa tudi obe nog i. Notranje poškodbe najbrže ne bodo preveč nevarne. Simpatičnemu mlademu dru-žabniku in narodnjaku želimo čim prej popolno okrevanje. c— Za ledom copet sneg. V Celju in okolici smo zadnje dni še vedno iz- redno oster tfiraz. ki je nekoliko popustil 'e pod vplivam toplih solnčnih žarkov v opoldanskih urah. Včeraj zjutraj se je zračna temperatura znatno dvignila in je znašala opQ(fŽne že 2* Celzija pod ničlo. Kmalu po 13. se ie nebo pooblačilo in jc zopet nriče'^6 močno snežiti. Sneg, ki je siih in drol/cn, sc bo na ledeni podlagi gotovo ob-dr/aj v največje veselje zimskih Športnikov tn v enako nezmanjšano žalost števU-rih siromakov in slabše situiranih prebivalcev, ki nc zmorejo stroškov za kurivo v predolgi zimi. Na Savinji pri Kapucinskem mostu so morali včeraj pričeti z raz-Njanjem debelih leden-h plasti, ki so se nakopičile ob mostnih kozah. c—- Nove srečke V. razreda drž. razred-re. loterije so prispele in nai jih lastniki dv gnejo do 27. t. m. Na razpolago je še iek a! novih srečk. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob po[21. zvočno filmsko opereto »Dvoje src . taktu«. Pred;gra zvočna enodejatika. n GLEDALIŠČE ljubljanska drama Začetek ob 20. Sfeda, 17.: Zdravnik na razpotiu. Premijera. Izven, četrtek, 18.: Vzrok. C. Potek, tO.: Zaprto. Sobota, 20.: Nekdo. Premijera. Izve«. L.II BUANSKA OPEEA ?re«ia. 17.: Zanrto. Četrtek, IS.: Knez Igor. C. Petek, 19.: Simfonični koncert opernega orkestra v unionski dvorani. I.jubljanska drama. Premijera mojstrskemu dela >Zdravoik na razpotju« bo danes ob -'•> Slavni irski pisatelj Bernard Shaw — brez dvoma ena najpopularnejših in tudi najpomembnejših osebnosti današnjega ea-sa. jc ustvaril to delo, ki se šteje po pravici med najučinkovitejša in najduhovitejša vse dramatične literature. Prepričani smo, da bo ljubljansko občinstvo znalo z razumevanjem ceniti to umetnino. Zasedba je kar mori najboljša: zdravnike igrajo: Skrbln-Cesar, Gresorin, Lipah. Debevec in Železu jk, slikarja Kralj, slikarjevo ženo Sari-oeva. v drugih ulogah pa sodelujejo Medvedova, Boltarieva in Jerman. Prevod: Oton Zupančič, režija: Ciril Debevee. Interesenti naj si vstopnice pravočasno rezervirajo pri dnevni blagajni, tel št 2231. — Premijera sijajne Molnarjeve veseloigre >Nekdo< bo v soboto 20. t. m. Avtor, ki je zn^n po originalnih in duhovitih domislekih, kreira glavnega junaka »Nekoga«. osebo, ki je izrodek domišljije genijalnesra pustolovca. Glavno ulogo pu^lolovra Cortina bo igral Levar. niearovo hči Edito Nablocka. boječega ljubimca Drenove?, v ostalih ulogah so: Juvano-va, Gabrtjelčičeva, Danes, Jerman. Sancin m Potokar. Reži rs prof Šest. Ljubljanska opera. Jutri se bo pel >Knez Igor« namestu »Seviljskega brivca«, ki se je moral za par dni odložiti zaradi bolezni nekaterih solistov. — V petek se bo izvajala pod vodstvom ravnatelja Poliča prvič v Ljubljani Beethovnova IV. simfonija. Nesmrtni mojster klasične dobe je napisal to delo 1806. IV. Beethovnova simfonija je kontrast njegovi III.. V. in IX. simfoniji. Njene misli teko mirno, v simfoniji se izraža velika ljubezen do prirode. ie izredno mehka, s.miava in se nekako približuje podobnim Mozartovim skladbam. Spada med pastoralni? simfonije, med naislavneiša dela nesmrtnega glasbenega velikana. Opernemu orkestru pomagata posebno v godalih orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice m čluni konservatorijskega orkestra. Na pro-gramu je tudi Mozartova uvertura k operi >F garova svatbam. Bravničarjevi izvirni deli za veliki orkester: »Svirka« in »Slovenska plo?^ia burleska« ter Musorgskega >Slike z razstave« v znameniti Ravelovi instramenta-c.lji Razen »Figarove «vatbe« se vsa štiri simfonična dela prvič izvajajo v Ljubliani Prodaja vstopnic v Matični knjigarni Mariborsko gledališč« Sreda, 17.: Zaprto. Četrtek. 18.: Groteska sedanjosti. C Petek, 19.: Zaprto. * Gostovanje gosp. Josipa Povhete bo morda ž•» to nedeljo v ulogi barona Wepsa v opereti >Ptičar«. Pripravlja se divna klasični opereta »Dijak prosjak« v režiji gosp. Trbu-fcuvdea in pod taktirko gosp. Herzosa. Gospodarstvo Bilanca Poštne hranilnice Pottna hranilnica je pravkar objavila v > Službenih Kovinah« svojo bilanco na dan 31. decembra 1931. Bilanca izkazuje nekatere važnejše spremembe, kakor je razvidno iz naslednje primerjave posameznih postavk (v milijonih Din): Aktiva: 1929 1930 1931 gotovina 360.5 309.1 177.0 dolžniki po tek. rač. 312.0 381.5 424.9 lombardna pos 99.6 164.8 134.2 vredn. pap. in drž. boni 206.2 344.3 327.3 nepremičnin^ 49.6 53.0 53.4 razlika na teč. drž. pap. — — 40.0 Pasiva: vloge hranilne 106.6 203.3 334.1 vK3ge čekovne 716.7 712.6 512.7 vloge z rokom 196.8 266.2 287.0 fondi 25.6 31.4 42.9 Kakor je iz gornjih številk razvidno, se je likvidnost Poštne hranilnice v preteklem letu nekoiiko zmanjšala, vendar pa je glede na znane težkrie, ki so se pojavile lani v jeseni na denarnem trgu razmeroma prav visoka, saj je imela Poštna hranilnica ob koncu leta v iagajni in na žirovnem ra-čunr pri Narodni banki nič manj kakor 177 milijonov razpoložljivih sredstev, to je 15.6% vseh tujih sredstev. Postavkr »vrednostni papirji in državni boni« je letos ločena in so izkazani državni bori z 206.1 minjona Din, vrednostni papirji pa po izvršenem odpisu s 121.2 milijona Din. Na vrednostnih papirjih je Poštna hranilnica morala odpisati 45.6 milijona Din; iz dobička je odpisala 14.2 milijona Din, v izravnalni račv »razlika na tečaju državnih papirjev« pa je v smislu zakona o bilanci-ranju državnih papirjev vnesla 40 milijonov Din. Kakor znano se mora ta izravnalni račun v smislu zakona odpisati odnosno likvidirati v petih letih. čisti dobiček je za preteklo leto Izkazan v višini 24.0 milijona Din nasproti 35.3 v letu 1930 in 35.0 v letu 1929. To zmanjšanje dobička pa je ie posledica znatnih odpisov, ki so znašali pri vrednostnih papirjih in nepremičninah skupaj 15.5 milijona Din nasproti 2 milijonom Din v bilanci za leto 1930. Ce ne bi bilo teh odpisov bi bil čisti dobiček Poštne hranilnice znatno večji in bi dosegel skoro 40 milijonom Din. Kosmati dobiček je lani znašal 73.0 milijona Din nasproti 63.9 v letu 1930. ln 57.2 milijona Din v letu 1929. Od čistega dobička je odkazanih 30% i o je 7.2 milijona Din za povečanje rezervnega fonda (!. 1930. le 5% odnosno 1.8 milijona Din), 1% odn. 240.000 za nagrado članov nadzorstvenega sveta (1. 1930. 353.000 Din), 5% odn. 1.2 milij. Din za nagrado osobju (1.8), 1% odn. 240.000 v fond za nagrado marljivih dijakov osnovnih šol (353.000) in ostanek 15.1 milijona Din državni blagajni (1930. 31-1 milijona Din). Prisilno mešanje bencina s špiritom V nedeljo se je v Beogradu vrš'la 10. letna redna skupščina Jugoslovenskega avtomobilskega kluba, sekcije Beograd. Na tej skupščini se je med drugim razpravljalo o vprašanju naših eest in o uporabi domačega špirita za pogon avtomobilov. Iz poročila, ki ga je objavila beograjska »Pravda«, posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Predsednik kluba dr. Velizar Jankovič j« poudaril, da ie prišlo vprašanje naših cest ponovno v kritično fazo. Ministrstvo za zgradbe je bilo prisiljeno znižati proračun *a gradnjo cest za 40'/». Po proračunu za tekoče finančno leto je bilo za popravilo državnih cest predvidenih 177 milijonov Din, po novem poračunskem predlogu pa je ta postavka znižana na Va milijona Din. Taka štednja je po mnenju predsednika dr. Jnn-koviča kvarna. Ker se pri stroških za gradnjo in vzdrževanje cest ne sme štediti, je skupščina osvojila predlog, da se naj ustanovi poseben »cestni fond«, kakor obstoje v Češkoslovaški, Avstriji, Madžarski in Poljski. V ta fond naj bi se stekali gotovi dohodki od carin (n. pr. earina pnevmatike to bencin), od taks (avtomobilskih) in sličnih davščin. Po računu avtomobilskega kluba bi v ta fond na leto priteklo okrog 300 milijonov Din, kar bi zadostovalo, da se naše glavne ceste sčasoma spravijo v najboljše stanie. Zatem je predsednik dr. Jankovie sprožil drugo važno vprašanje, namreč vprašanie mešanja bencina s špiritom, odnoeno g čistim alkoholom. Naša držav« uvaža na leto okrog 200.000 metrskih stotov bencina, bodisi v predelanem ali sirovem stanju. Ker ta uvoz močno obremenjuje našo plačilno bilanco, odnosno naše gospodarstvo s tujimi devizami, je avtomobilski kinb osvojil predlog. po katerem se naj t zakonom nvede prisilno mešanje bencina t domačim čistim alkoholom. Mešanje bencina (in bencola) z alkoholom je bilo uspešno uvedeno že v mnogih drugih državah, zlasti v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem itd. Tako prisilno mešanje bencina z alkoholom bi prineslo veliko narodno - gospodarsko korist, ker bi omogočilo občutno povečanje domače produkcije špirita in s tem večjo domačo porabo kmetijskih proizvodov, ki jih v inozemstvu tako težko vrovčujemo. Akcija za uvedbo prisilnega -mešanja bencina s čistim al-koho'om ni nova. Leta 1930. je izšla v Zagrebu zanimiva propagandna brošura: »Alkohol, kao sredstvo zo pogon eksplozivnih motor a u inostranstvu i kod nas«, ki sta jo napisala dr. inž. Viktor Koudelka, univ. prof. v Zagrebu, in Josip grof Bombellos, veleposestnik v Vinieah. Iz te brošure posnemamo. da je pariška avtobusna družba že 1. 1907 z uspehom uporabljate za pogon šnirit v zmesi z bencinom in fe v tem letu porabila že 22.000 hI špirita. Leta 1923. je bilo v Franciji z zakonom uvedeno obvezno mešanje špirita z alkoholom, ki se je v teku svetovne vojne prav dobro obneslo. Razmer-ie mešanja znaša 50 : 60. „ Tudi Nemčija ie že pred vojno uporabljal« smrit za pogon. Po vojni je bila ustanovljena monopolska uprava za alkohol, ki je pričela prodajati tako zvani »Monopolin«, zmes 'z špirita, bencola in bencina z uporabo či-alkohola (99.6*/«) namesto špirita (9b°/o), je uspelo r»obolišati kakovost tega mešanega pogonskega sredstva, ki se prodala v svobodni konkurenci z bencinom. Ce prav nieo bili izdani nikaki prisilni ukreni, se ie poraba te nogonske zmesi (z 20—50 " o alkohola) povečala na 1 milijon metrskih tfotpv letno, kar oredstavlia letno porabo od 'ŽfiOOOO _ 3^0000 stotov alkohola za poeon. hi to navzlic malenkostno višf: ceni zmesi nasproti cenil z* Kstl bencin ftele leta 1930 ie bilo na podlagi doseženih rezultatov v svrho podpiran fa agrarne produkc'}e m zboljšanja plačine bilance uvedeno prisilno prevzemanje alkohola za pogonske svrne, tako da mora vsak uvoznik ali producent pogonskih sredstev prevzeti od mouopolske uprave gotovo količino alkohola za pogon. Na i« način se je poraba alkohola za pogonske svrbe povečala na 600.000 bi letno. V Češkoslovaški se že od 1. 1922. prodaj zmes alkohola in bencola pod imenom >dy-nalkok, ki se stavlja v promet pod državnim nadzorstvom. Lani pa ;e bil že predložen zakonski načrt za prisilno mešanje alkohola. ki naj omogoči v ta namen v tvorni-cah špirita porabo 5 milijonov stotov krompirja ali 5 milijonov stotov sladkorne peso) Tudi v Italiji so bili z zakonom od L 1930. izdani predpisi za mešanje alkohola z bencinom. V Madžarski ie bilo obvezno mešanje alkohola uvedeno 1. 1929.. v Španiji pa leta 1930 V švedski in Poljski pa so bile izdane pwc,ebne ugodnosti za uporabo alkohola kot pogonskega sredstva V naši državi se porab? na leto okrog 200.000 stotov br>ncinfl, od tega okrog 50.1 KK) stotov za letalstvo Ce se za preostalih 150 tisoč stotov predpiše prisilno mešanje z alkoholom v razmerju 25®/». bi to omogočilo porabo 37.500 hI domačega alkohola na leto Za to količino bi se lahko povečal skupni letni produkcijski kontingent kmetijskih tvornic špirita, ki znaša sedaj 30.000 hI. Tvornice bi lahko delale 240 dni v vsaki kampanji, dočim morejo sedaj obratovali le 150 dni. Povečanje produkcije bi bilo tudi vel ke važnosti za živinorejo, ker bi bilo moaoče na leto izpitati v tvornicab 7000 >!o acoo volov. Pitani voli pa se v inozemstvu vedno iščeio. Končno je še pripomniti, rta bi se za povečano produkcijo alkohola porabilo doma 150.000 stotov koruze in ječmena. To so v glavnem momenti, ki so navedeni v omenjeni propagandni brošuri. Seveda tm je pri tem treba upoštevati tudi finančno plat. predvsem vprašanje cene bencina na eni strani in alkohola na drugi strani in pa izpadek državnih dohodkov na trošarini. kajti alkohol, ki bi se primešal k bencinu bi moral b'ti vsekakor oproščen od državne trošarine, ki velia za bencin. Ta izpad ek pa bi znašal na leto le okrog 10 milijonov Din. = Izvoz vina. Iz območja ogledne in kontrolne postaje v Mariboru je bilo v teku 1. 1931. izvoženih v inozemstvo 17.605 h! odn. 176 vagonov vina, kar je nekaj več kakor ena desetina vsega lanskega izvoza vina iz naše države. Borze 16. februarja. Na ljubljanski borzi je danes deviza New York v skladu z zunanjimi borzami ponovno popustila. Za malenkost so nazadovale tudi devize Berlin, Amsterdam in Praga. Edino deviza Trst se je nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca o Vojni škodi nadalje mirna. Zaključki so bili zabeleženi samo za kaso po 249 in 250. Nekaj več prometa je bilo v dolarskih papirjih, ki kažejo čvrstejšo tendenco; promet je bil namreč v 7-odstotnem BJairovem posojilu po 46.50, 46, 46.75 in 48, nadalje v 8-odstotnem Blairovem posojilu po 53.50 in 54.5 ter končno v 7-odstotnem Seligmannovem posojilu Državne hipote-karne banke po 50.50. V ostalih vrednotah ni bilo prometa Devize. Ljubljana. Amsterdam 2269.04 — 2280.40, Berlin 1330.86—1341.66, Druselj 783.74 lo 7S7.6S, Curih 1096.15 _ 1101.65, •uondon 193.70 — 196.30. Newy0rk kabel 5610.80 do 5639.06, Nevvvork ček 55S8.80 _ 5617.06, Pariz 221.30 — 222.42, Praga 160.16 do 167.02. Trst 291.65—294.05. ' Zagreb. Amsterdam 2269.04 — 2280.10, Bruselj 783.74 -- 787.68, London 193.70 do 195.30, Milan 291.65—294.05, Newyork kabel 5610.80 — 5639.06, Newy0rk ček 5588.80 do 5617.06. Pariz 221.30 — 222.42, Praga 166.17 — 167.02, Curih 1096.15 — 1101.65. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 248 — 250, za februar 246 — 248, za marc 243 _ 246. za april 244 _ 248. 7®/» invesb-cijsko 58.50 — 59, 4«'» agrarne 29 — 31, 6°/e begluške 40.50 _ 41.75, 7°/» Blair 46 — 46.7b, 8% Blair 54 — 54.50, 7*/» Drž. hipotek, banka 50.75 — 51. Beograd. Voina škoda 247 — 250, 7*/» Investicijsko 59.75 den., 6®/» begluške 41.25, 41, 40.50, 41 zaklj., 7®/» Blair 48 zaklj., 7"'o Drž. hi0g< 360 do 380- š» >2* 340 _ 360: >5« 305 - 310: >6f 255 dn 265; »7« 190 _ 200- »8« 122 50 - 127 50 - Otrobi: baški in sremskr 85 _ 90. banatski 80 — 85. Fiiol: baški. sremski. beli. bre? vreče 180 - 185 + Somborska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nesnremeniena. Promet 102 vagona. Ri: baška 165 — 170. Oves: baški. sremski. slavonski 12-5 — 150 Jefmcn: bn ški in sremski. spomladni. 67/68 kg 150 0gg« 360 — 380 »2« 340 — 360: >5z 305 — 315; »6« 255 do 265; »7, 190 - 200: -»8« 122.50 - 127.50 Otrobi: baški 85 - 90. + Bndimneštanska terminska borza (16 L m.) Tendenca pri ia zna; promet omejen Pšenica: za marc 11.73 — 11.74, za mai 12.65 — 12.66: r*: za marc 13.65 — 13.70: za mai 14.44 — 14.46: kornza: za maj 14.08 do 1410. + Chiraeo. 16 februarja ZaPetni tečaji • Pšenica* za marc 56 50. za mai 59.50. za ii>-lii 60.625 za september 62.125« kor«»a: za marc 36.875. ta m«i 40.25. za iulfi 42.50. za september 43.50: oves: za maj 25.25; rž: za mai 45.73. + Winnipeg. 16 februaria. ZaMni tečaii-Pšenica: za maj 65. za julij 66-50, za oktober ca Seja banoviiiskega sveta Nadaljevanje in zakifuček razprave o socialni skrbi in zdravstveni skrbi ter o bolnicah Ljubljana, 16. februaiTa Današnjo dopoldansko sejo banovmske-ga sveta je g. ban dr. Marušič otvoril s tričetrturno zakasnitvijo, ker se člam ba-novinskega sveta, ki so bili čez nedeljo na svojih domovih, zaradi zamud dopoldanskih vlakov niso mogli pravočasno vrniti. Ko je bil odobren zapisnik sobotne seje, je delovodja g. dr S e n e k o v i č prečital zahvalo predsednika ministrskega sveta g. živkoviča za pozdravno brzojavko, ki mu je bila poslana s prve seje banovinskega sveta. G. dr. Maks Obersnel je brzojavno opravičil svojo odsotnost, ker je obolel. Nato je banovinski svet prešel na dnevni red. Nadaljevala se je splošna razprava o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdr«*vje G. dr. Franjo L i p o 1 d ponovno opozarja ua važnost vajeniškega doma v Maribora. V banovinskem proračunu naj se zviša postavka za dečjo zaščito, ker je 300.000 Din premalo. Mariborska občina bo ustanovitev vajeniškega doma podprla tudi materialno, nekaj pa nai žrtvuje tudi Zbornica za TOI. Banska uprava naj da inicijatrvo, da se združijo k skupni akciji vsi v poštev prihajajoči Cinitelji. Končno prosi pojasnil o postavki za zgradbo malih domov. G. Evgen Lovšin govori o težkem položaju privatnih nameščencev, ki jih je v dravski banovini nad 20.000. Ostro graja, da hočejo nekateri delodajalci izigrati zaščito, ki jo privatnim nameščencem nudi novi obrtni zakon. Citira okrožnico, s katero poziva ljubljanski trgovski g remi j tvrdike, naj svojim nameščencem formalno odpovedo 17. t. m. in jih takoj na novo nastavijo. Delodajalci bi radi na ta način obšli one določbe zakona, ki predrvidevaio večje ugodnosti za dalj časa nepretrgoma nameščene uslužbence. Govornik prosa ban-s*ko upravo, naj prepreči tako izigravanje. G. Fran B o n a č se pridružuje izvajanjem predgovo mika. Potrebe Prekmurja G. Anton Koder govori o težavah Prekmairja, Avstrija je prepovedala uvoz boikov, ki so jih v prvi vrsta dobavljali prekmurski krneti. Nemčija in Madžarska sta zaprli mejo za sezooake delavce. Prosi baneko upravo za potrebne korake, da se uikine avstrijska prepoved o uivoau bikov in nemška, prepoved zaradi sezonskih delavcev, saj je tudi pri nas mnogo delavcev iz Nemčije. Večjo pažnjo naj naše oblasti posvečajo prekmurskim izseljencem. Hudo io prizadeti prekmurski kmetje, ki so dobili po toča leta 1927. semensko ŽJto in ga morajo sedaj plačevati po takratni ceni, čeprav je danes cena žita mnogo manjša. To odplačevanje naj se nekako uredi, vendar pa le za tiste, ki so žito porabili res zase in ne v speikulativme namene. Banska uprava naj podpre ustanovitev hiralnice in delavskega dama v Murslki Soboti. Vprašanje prekmurskih ciganov naj se reši po zgledu češkoslovaške, ki je "dala ciganom posebne šole. Pažnjo je tr&ba posvečati eksistenčnemu problomu bivših uslužbencev grofovskih velejposeataikov, ki so bili ob izvedbi agrarne reforme odpravljeni z malenkostno odškodnino in ne morejo sedaj dobiti di-uge eksistenčne možnosti. Murskosobošlca bolnišnica je nujno potrebna razširjenja. Banovinski zdravniki v Prekraurju naj sodelujejo z zdravnikom specialistom za pobijanje trahoma, ker drugače tozadevna akcija ne bo imela uapeha. Končno je govornik interpeli-ral, zakaj okrožna zdravnika v Cankovi in Gornji Lendavi ne stanujeta na svojih službenih mestih. G. ban dr. Drago MaruS<č je na izvajanja g. Lovšina ochunal, da se bodo poskusi, izigrati določbe novega obrtnega zakona, zadušili že v kali. Nato je obširneje odgovarjal na izvajanja g. Kotira. Tudi Avstrija se najbrž drži načela, da kupuje plemensko živino doma, zato bo težko doseči ukinjenje njene prepovedi glede uvoza bikov. Prelcmurski izseljenci se doslej v tujini zaradi madžarskega vpliva največ niso šteli k sinovom Jugoslavije. Zato naše oblasti niso mogle z njimi do-bčti tesnejših stikov. Detla pa se sistematično na tem, da se to popravi. Banska uprava bo posvečala še večjo pažnjo kakor doslej tudi vsem drugim vprašanjem Prakmurja. Zdravnik v Gornji Lendavi je bil že razrešen svoje službe, zdravnik v Cankovi pa se ni mogel naseliti v tem kraju, ker je občina zahtevala za stanovanje preveliko vsoto. S tem je bila zaključena splošna razprava o banovinskem proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Začela se je nato podrobna razprava Na znanje ata baii vzeti postavki za ba-novinska dečja domova v Ljubljani 441.380 Din in v Mariboru 360.440 Din. Načelnik g. dr. D o 1 š a k je nato pojasnil posamezne postavke iz partije o splošnem socialnem skrbstvu, ki znaša 4.4 milijona dinarjev. Banska uprava je zaprosila ministrstvo za spremembo pravilnika o skladu za gradnjo malih stanovanj v tem smislu, da se razširi delokrog sklada na vso banovino. Kredit iz njega lahko dobijo samoupravne korporacije, rasne stavbne zadruge ter banovinski uslužbenci. Na pripombo g. Lovšina, da je prispevek za bednostni sklad že z ozirom na potrebe Bele Krajme premajhen, pojasnjuje g. dr. Dolšak dosedanjo in bodočo pomožno akcijo za Belo Krajino in za druge sreze. Nabavilo se bo 50 vagonov koruze. ki se bo po potrebi razdelila na sreze. Na črnomeljski okraj pride 7 vagonov, na kočevski 6, na novomeški in metliški po 5, na druge pa manj. Navedeni srezj bodo dobili tudd 35 vagonov slame. G. podban dr. Pirkmajer izpopolnjuje poročilo že s pojasnilom o podporni akciji z nabavo semenskega krompirja Nekateri člani banovinskega sveta opozarjajo pri tem na najbolj potrebne kraje svojih sre-zov. . S tem je bila dopoldanska seja zaključena. Popoldanska seja Ko je bil po otvoritvi seje odobren zapisnik dopoldanske seje. je podal načelnik g. dr. Dolšak poročilo o organizaciji zdravstvenih občin po deželi. Teh. občin je 11 samostojnih in 110 združenih. Vsaka ima svojega zdravnika, ki morajo imeti za seboj 2e primerno prakso. Od reorganizirane zdravstvene službe na deželi ima ljudstvo večjo korist, čeprav so tudi denarne žrtve banovine večje. Zdravniki so bolje plačani, imajo pa zato tudi večjo odgovornost in večje dolžnosti. Prečitanih je bilo nato 12 pozicij iz partije. ki določa kredite za podpore in druge stroške za splošno zdravstveno službo in ki znaša 2.6 milijona dinarjev. Člani banovinskega sveta gg.: Litrop, Remžgar, Babnik, Pfeifer. Kurent, dr. S en čar. Koder. šolar in drugi so ob tej priliki opozarjali na razne pereče zdravstvene potrebe svojih krajev in želeli raznih pojasnil. G. dekan Kurent je še posebej opoaor 1 na humano m znanstveno delovanje priganja dr. Josipa Cholevre v Brežicah, ki se že nad 10 let z ljubeznijo in velikim uspehom peča s proučevanjem raka. Orisal je njegovo obsežno delo, ki je znano tudi v mednarodnem svetu, in prosil bausko upravo, da tega skromnega učenjaka podpre. G. ban mu je odgovoril, da se je to že zgodilo in da se bo zgodilo tudi v bodoče. Na druge iznešene želje je odgovarjal g. dr. Dolšak, ki je obljubil, da bo banski uprava storila vse, kar bo v njeni moči, in da bo zlasti posvečala največjo pažnjo naciji vasi. Brez debate je bila vzeta na znanje partija, ki določa 13.2 milijona dinarjev za osebne izdatke zdravstvene službe, za plačilo oskrbnih stroškov v nebanovinsfeih bolnišnicah in izredne zdravstvene potrebe. Nato so se začeli obravnavati proračuni posameznih bolnic Proračun za mariborsko bolnico izkazuje 7 milijonov dinarjev izdatkov, 3.8 miiiijv>-na lastnih dohoCaribbeau Clipper«, ki lahko prevaža 50 potnikov. Letalo je opremljeno z vsem modernim komfortom. Astronomija razkriva davit® skrivnosti V zadnjih desetletjih so rešili rnarsikak-foo temno uganko iz pradavne človeške zgodovine. Antropolog in kulturni filozof sta že dolgo vedela, da so obstajale že dolgo pred Egiptom in Babilonom visoke kulture, napram katerim so bila kraljestva Egipčanov in Babiloncev naravnost mdada. liste prastare kulture so bile morda učiteljice teh kultur človek se ie moral razvijat, mnoga deset tisočletja, preden je mogel osnovati tako velike države, ustvariti takšne zgradbe in umetnine, doječi tako visoko religiozno in znanstveno stopnjo. kakršno opazujemo pri starih Egipčanih. In res so v Aziji in Južni Ameriki, zdaj pa tudi v Afriki zadeli na sledove prastarih kultur. Posebno zanimive so orjaške razvaline davno porušenih mest v bližini bolivijskega glavnega mesta La Paz, ki jih je proučeval etnolcg Artur Posnan-»ky. Kdaj je obstajala kultura, ki je ustvarja ta mesta ? Tu mora priti zgodovinarju na pomoč zvezdoslovec. Izkazalo se je namreč, da je bila ena najmogočnejših teh razvalin razvalina ogromnega sončnega svetišča. Tisto davno ljudstvo pa ni sonca, samo mo-Mo, temveč ga je po svojih duhovnih tudi skrbno opazovalo, kajti potrebovalo je zanesljivega koledarja zaradi svojega velikopoteznega poljedelstva. Svetišče, ki smo ga omenili, ni bilo nič drugega nego mogočen kamenit koledar, ustvarjen za večnost. V teku dolgih razdobij pa se sončna lega spreminja in tako je astronom Rudolf Miiller po legi s kazalcev« te ogromne sončne ure, po legi raznih vhodov, stebrov in stopov, lahko dokazal. da je prešlo od zgraditve te ure, tega svetišča okroglo 1 i.60Šukinggoji že v naprej vedeti, kdaj se bo mrk zgodil. Cesarjeva astronoma Hi in Ho pa sta se vrgla v pijačo in sta pozabila izvršiti svojo dolžnost. Tako se je v zadnjem jesenskem mesecu, kakor poroča »Šuking«, med 7. in 9. zjutraj ugodil mrk. zvezdo-slovca pa nista nič vedela o njem. Cesar ju je dal obglaviti. Iz teh skopih podatkov je astronom zgodovinarju lahko izračunal, da je cesar Cungkang živel okoli leta 2137. pred Kr., kajti tisto leto je sonce mrkniio v navedenem mesecu v navedeni uri. Na isti način so izračunaM, da se je znamenita bitka med Lidiji in Medijci oh Ha-lisu, ki se je končala a sončnim mrkom, vršila 30. septembra 610 pred Kr. Mnogo preglavic je učenjakom povzročila zvezda modrecev ki je naznanila Kristusovo rojstvo. Z astronomskega stališča prideta samo dva nebesna pojava v poštev, in sicer pojav Halleyeve repatice L 12. pred našim štetjem ali pa srečanje planetov Jupitra in Saturna. 1 7. pred našim štetjem. Verjetno je torej, da je naše štetje za najmanj 7 let zgrešeno in da se je Kristus rodil prej nego običajno mislimo, kar so dokazali tudi na podlagi drugih zgodovinskih ugotovitev. Čuvajte čebele pred zimskim soncem! Zima m samo za rastline čas počitka, temveč tudi za večino živali, zlasti pa za čebele. Nič ni nevarnejše, nego če jih zimsko sonce prebudi iz spanja in jih zvabi na prosto, kjer zadostuje, da se sonce le za hip skrije za oblake in jih trenutna toplotna sprememba pokonča. Čebele so v tem času zelo razmehkužene in občutljive za najmanjši mraz, treba jih je torej oču-vati varljivih sončnih žarkov pozimi in v vigredi. To storimo tako, da panje Ln zlasti vhode vanje zasenčimo na kakršenkoli način. Najbolje je, čo ima čebelnjak previsno streho, ki zasenčuje panje. Na vsak način je potrebno paziti na to. da ostanejo čebele v vsem nevarnem času kolikor mogoče v temi. Njih počitek bo tem globlji in tem živahnejše bo potem njih delo. čim nastane toplejši čas. Takrat pa ne smemo panjev hipoma izpostaviti soncu, temveč polagomn, da se živalce privadijo toploti in svetlobi in da prehitro ne izkoristijo svojih ošibelih moči. Nobile gre v Rusijo lz Berlina poročajo, da se je bivši general Nobile, vodja ponesrečene italijanske odprave na severni tečaj, vrnil v soboto iz Moskve, kjer je s pristankom Miissoli-nija sklenil s sovjetsko vlado pogodbo za pet let. V Rusiji bo vodil gradnjo zrakoplovov. Nobile bo že v aprilu zapustil Italijo in se nastanil v Moskvi, kjer mu je zagotovljeno mesto vodilnega konstruk-terja zrakoplovov. Obenem se je Nobile zavezal udeležiti se ruske arktične eks-pedicije v deželo Nikolaja n. Ta odprava se bo vršila letos in jo pripravlja Arktični zavod v Ljeningradu. Praška policija z maskami ADAMSON Najboljša humoristlčna serija risb brez besedila ADAMSON se imenuje postava, ki je sto« pila v ospredje znamenitih humorističnih likov. S svojimi značilnimi potezami in stoično mirnostjo vzbudi ADAMSON pozornost vsakogar ter je v časopisu prav tako na mestu kakor Chaplin na platnu. Risbe kažejo dogodek brez vsakjs besede — samo kratek naslov pove vse, ADAMSONOVE RISBE so mojstrovine, polne humorja. ADAMSON govori v slikah, ki so vsem umljive. In te slike prično izhajati v ifustrovani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina Din 8.—, trimesečna Din 20.—. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Borba za šanghaj Zaradi čestih spopadov med policijo in demonstranti v češkoslovaški prestolnici je dobila policija plinske maske in bombe s plinom, ki povzroča solzenje Umetne solze Ni prijetno poznanstvo s plinom, ki povzroča solze. Ko je nedavno policija v Washing-tonu morala razgnati komunistične demonstrante, se je poslužila bomb, napolnjenih s plinom za solzenje, ki je presenetil tudi mirne meščane in jih prisilil k joku, kakor kaže naša slika. 1'rihod novih japonskih čet v BiiugUaj Zdravnikovi zločini Nedavno je umrl v Moskvi zdravnik «ir. Sulkov. Zapustil je pismo, ki razkriva strašno početje v njegovem ži%-ljenju. V pismu prava: >Hočem se kaznovati za svojo krivdo. Preden pa se kaznujem, naj mi bo dovoljeno, da se izpovem oblastem. Pred nekaj leti je prišla k menS žena nekega profesorja. Tožila mi je, da ima bolečine v zgornji ustnici Preiskava je dognala, da se je zastrupila najbrž s čr-talom. Ustnica je bšia otečena. Obvestil sem o stvari njenega moža ia sem mu dal nasvet, ki ga je izvr&i. Dal je ženi dozo neke pijače, po kateri je umrla. Nato sem. napisal mrtvaški list, v katerem sem navedel, da je umrla pokojnica zaradi oslabelosti srca. Tako sem delal tudi z drugimi bolniki. Profesorjeva žena je bila že 40. pacdent, ki sem ga na ta način poslal na orni svet. Pri vsaki žrtvi sem navedei kot smrtni vzrok oslabelost srca. Glede j drugih bi si še odpustil kazen, a pri pro- 1 feeorjevi ženi ne morem zamolčali dejstva, da sem sklepal, da ima na ustnici raka, ki je že tako napredoval, da se ne da več ozdraviti. Ko pa sem po smsrti raztelesil njeno truplo, sem ugotovil, da je bila oteklina na zgornji ustnici čisto nedolžna tvorba, ki bi se bila dala brez nadaljnjega ceadraviti.« Nemški narodni ponos v nevarnosti Berlinski nacionalistični dnevniki so podivjali. »Berliner Nachtausgabe« je kočljivi zadevi celo posvetila dolg uvodnik. Kaj se je zgodilo? Malenkost! Lastniki kobile »Sichel«, ene izmed najboljših nem- j Skih zmagovalk pri dirkah, so jo sklenili i poslati na Francosko, kjer čaka nanjo j plemeniti žrebec »Men Talisman«, ki jo bo oplemenil. Ta skromna zadeiva pomeni po mnenju nacionalističnih dnevnikov kruto žalitev vsega nemškega ljudstva. >Nacht-ausgabe« popolnoma resno sklepa svoj uvodnik s pozivom: >Ne dajmo se! Francoski žrebci ne bodo skrunili nemške kobile!!!« Zanimiva društva »HntransLgean':« prinaša dodgo 5nb® strokovnih in športnih društev, ki jspeva^ y> že veti desetletij kljub krizi. Posneta j« iz uradnih virov in vsebuje med drugimi Zvezo nasprotnikov pleše, Zvezo ljubiteljev risanja z milom na steliu, Telovadno društvo moških v starosti nad 60 let, Gospodinjsko zvezo »Prijateljic platnenih in sovražnic bombaževih rjuh«. Vsa ta dn>-štva ima jo sedež v Parizu. V Rouenu imajo »Krožek prijateljev zdravega spanja«, v Bordeauxu »Zvezo ljubiteljev šaha na prostem«, v Toulouse«. .-Krožek opazovalcev življenja metuljev ia mravelj«, v Alai-su > Zve so ljubiteljev mladih gob«. Naposled deluje v Lyonu 1896 ustanovljena Zveza družinskih očetov za obrambo mladine prred kvarno književnostjo in posebno pred spisi Emila Zolaja s. KingsSord Smith — poveljnik kitajskega letalstva ? Znanost in umetnost Pisatelji stradajo Kako globoko je prizadela sedanja gospodarska kriza intelektualce in njihove družinske Člane, izhaja jasno iz izjave, ki jo je dal časopisju VValter Molo, bivši predsednik Pruske akademije, oddelka za književnost. Nezaviseo duševni tvorec — je dejal Modo — je danes popolnoma brez pomena. Nihče ga ne pozna in noče poznati. Takšno paste panje pomeni veliko nevarnost za bodočnost. Nobene skrivnosti ne izdam, če povem, da ce.lo znani pisatelji ne morejo živeti več od tega, kar zaslužijo s svojimi deli. Samo tisti, ki se podrejajo zahtevanim tendencam, se imajo dobro. Gorje pa onim, ki se nočejo vdi-niti svojim gospodarjem! Primerilo se je n. pr.. da je založnik znanemu romanopiscu predpisa) temo, poante in zaključek romana, če ima pisateij kaj hrbtenice in se ae da pregovoriti, ga založnik ravnodušno odslovi, češ, o-krasite si z rokopisi stanovanje! So pa še drugi primeri, ki kričeče kažejo. kakšno je dandanes stanje v književnosti in kakšen je položaj pisateljskih družinskih članov. Pred časom je prišla v prostore nekega literarnega podpornega društva revno oblečena ženska Prosila je podpore. Ta ženska je bdla hči pesnika Morickeja. Kmalu za njo Je prišla tja druga ženska, ki je tožila o podobnih tegobah Bila je hči pisatelja Raabeja. Nič boljše usode nimajo drugi sinovi, hčere in vdove zna- nih pisateljev. Med tistimi, ki tožijo podobno gorje, so hčere Bodenstedta, Julija Harta, sin Freilingratha, vdova Arna Holza in še mnoge druge. Vsi ti ljudje bd bili srečni, če bi jim država naklonila vsaj rento, kaKor jo prejemajo državni sluge. Ampak država ne čuti mkake obveznosti in pusti družinske člane svojih slavnih mož stradati, ne meneč se za to, kakšna usoda jih čaka. Znan pisatelj, ki je spisaJ tucat znamenitih knjig, je danes s svojo ženo brez stanovanja. Neki drugi lirik in kritik leži brez sredstev v bolnišnici. Vse njegove knjige so pa razprodane. Neka mlada pisateljica živi o«i kock za umetno juho in od skorjic kruha. In neki pesnik živi s svojo družino v vlažni kleti ter prihaja vsak teden po dobrodelno podporo. Nakažejo mu vsako pot osem mark. Neki drugi literat tabori s svojo družino po čakalnicah. Vrsta bi se dala podaljšati do neskončnosti. Pomožne akcije so v vseh teh primerih brez uspeha, kajti sredstva, ki jih dovoljuje država za podporo teh bed-nikov, so tako skromna, da spričo trde realnosti splahnejo v nič. Poznam mladega, zelo nadarjenega dramatika, ki živi v najbednejših razmerah. Ima ženo in otro-ker m prenočuje v neki uti, ki nima niti okna. In vseeno je tako poln idealizma in vere v bodočnost, da piše v tem težkem stanju komedijo ter upa, da mu jo bodo sprejeli v repertoar. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Muzikaličnost belih miši Da bi bila znana japonska bela miš posebno muzikalična, ker ima navado, da proizvaja neprestano nekakšne plesne umetnije, je čisto zgrešeno naziranje. Te miši so nasprotno zelo nemuzikalične, ker — sploh ne slišijo. Dočim pa se telesni ne-dostatki takšne vrste v splošnem ne podedujejo. se gluhost pri japonskih belih miših podeduje. Piesoča beia miš je torej v naravoslovnem smislu živalska vrsta zase. Kakor poročajo sedaj iz Amerike, se je gojitelju miši dr. Mac Dowellu posrečilo vzgojiti novo mišjo vrsto, ki je podobna tej. Vzgojil jo je s trajnim istorodnim ple-menitenjem v dvanajstih pokolenjih. Te nove miši plešejo kakor japonske plešoče miši, vendar v obratni smeri, poleg tega majejo neprestano z glavo in se vedejo kakor božjastne. Poskusi so pokazali da so tudi one gluhe, vendar ne od rojstva, temveč od tretjega, četrtega tedna dalje. Umetno grajenje atomov Radioaktivni procesi so, kakor znano, posledica razpadanja atomov. Ti procesi se dogajajo v naravi, slavnemu fiziku Ruthe-fordu pa se je prvič posrečilo, da je razbijal atome tudi umetno z bombardiranjem kakšne snovi z žarki alfa, atomskimi jedri helija. Velika vrsta prvin se da na ta način že razbijati to se p "avi iz komplicirane jše atomske zgradbe privesti v preprostejše zgradbe Tehnik upajo, da bodo nekoč lahko izkoriščali energije, ki sa sproščajo pri razbijanju atomov in ki »o tako silne, da se z njimi ne morejo primerjati nobeni doslej znani viri energije. Dočim pa je umetno razbijanje atomov vsaj deloma že povsem mogoče dejstvo, dosedaj še niso opazovali nasprotnega procesa, namreč naravnega ali umetnega iz-preminjanja preprostejših atomskih jeder v komipliciranejša Pred kratkim pa jc nemškima profesorjema Beekerju in Bo-theju uspelo tudi to. Pri bombardiranju prvine berilija z žarki alfa sta ugotovila novo vrsto žarkov, ki so se izkazali za kratkovalovne Rontgenove žarke. Odkrila sta presenetljivo dejstvo, da so posamezni atomi berilija sprejeli vase po en delček žarkov alfa in da so se spremenili v drugo prvino z višjo atomsko težo. Nova prvina pa ni nič drugega, nego tako zvan j izotop«, porasta ogljika. Bolhe izumirajo V zadnjem času so večkrat poročali, da je človeška bolha že skoraj izumrla, po vsej priliiki zaradi neke kuge in da je stična usoda doletela tudi pasjo bolho. Znani raziskovalec parazitov A. Hase pa je zdaj celo reč kritično pojasnil, ker so nekateri ljudje začeli uganjati že pravcato trgovino z razpečavanjem izumirajočih bolh med posamezne prirodoslovne institute. Hase pravi, da je v zadnjih dveh ali treh letih bolšja nadlega v Nemčji dejansKi znatno pojenjala, vzrok pa je po vsej priliki ostro menjavanje temperature in vlažnosti, ki smo je bih deležni zadnja leta Temperatura in vlaga namreč močno vplivata na razvoj bolšjih jajčec ln tičink Nič pa ne kaže. da bd v resnici izbruhnila kaka bolšja kuga ali kaj »ličnega. Za zoologe bo vsekako zelo hvaležen posel raziskava« prave vzroke nenadnega nazadovanja te, take vsesplošno razširjene živalce. Znani angleški rekordni letalec KingsfonS Smith je prejel od kitajske vlade povabilo^ naj bi sprejel vodstvo kitajske oborožena sile v zraku. ANEKDOTA Znani kirurg dunajske fakultete prrrrf« Gussenbauer je nekoč z operacijo rešil žav= Ijenje nekemu avstrijskemu nadvojvodi Ko je nadvojvoda ozdravel, je poslal k njemu svojega pribočnika, da bi mu povedal, kakšen honorar bi mu bil ljubši, komturni križec reda Franca Jožefa ali 20.000 goldinarjev. Gussenbauer je odgovoril: »Ne dobim niti komturnega križca niti 20.000 goldinarjev, temveč 40.000 goldinarjev.« Vsak dan ena »Zakaj se niste poslužili nožne zavore »Kako vendar, če so mi pa noge zaspale!« Spominjajte se slepih! O R T Občni zbor MK Krije V n««3 jo se je vršil XX. letni občni »bar moLUK.ole«varnJie ilirije, ka se ga je udeležilo številno članstvo. Po lepem pozdrav-fcvi nagovoru predsednica Zalokarja je Ctainik Kepec izčrpno poročito o le-vanju najstarejšega kolesarakega kluba: Klub j« trpel veliko izgubo a smrtjo ustanovitelja in idea-nega podpornika gospoda Frana Ogrina, o Katerega lepih uspehih in zasiugah ia kolesarstvo »smo ž« večkrat poročali. Klub šteje 444 ustanovmkov, ctkoli 50 kok-sarjev in 90 motocPustov. Vodstvo je vedno strcmfto za krepko organizacijo kolesarstva in ravno MK Ilirija e bila duša svoječasnoga podsaveza S.ove-je m sedaniega triglavskega podod-^ora. jLelo energično ^e je zavzela za spremembo državne prvenstvene proge, kar se p je končno tudi posrečilo. Državno prvenstvo se je ietos že vršilo na znani krožni progi pri Grosupljem. Klub je priredil že p.iieti veliko medklubako dirko na tej progi, l*jer si jc priboril zmago klubov član Abul-ner Najživahnejše je bilo delovanj« kole-sar.-kiika na mednaroden- dirki'v Gradcu, kjer je dosegel v ostri konkurenci četrto mesto. Zelo častno so Slan' zastopali klubove barve tudi na več prireditvah v Zagrebu. Kot največjo prireditev pretelde sezone beleži Ilirija med klubsko gorsko hitrostno dirko na Ljubelj 23. Avgusta 1931. Udelež--va je bila naravnost rtkordna; posebno kastno so bili zastopani člani l. Hrv. Mo-tocTdističnege kluba i-z Zagreba. Tudi doseženi uspehi so bili nad vse lepi. Končno > tud' gmotni uspeh vsaj za silo nagradil orireditelje. Jeseni ie klub izvedel zelo popularno prireditev »Lov na lisioo«, ki |e uspeha nad .e pričakovanje. Tik pred koncem sezo-i« klonb priredi! še motoskijoring na Medu. ki je privabil na B ed veUke mno-gledalcev, tako da je prireditev do-;la vsestranski uspeh. Najboljši čas dneva' ;c dosegel g. Kušar ki je vozil s po-"•r -čno brz-no 89 tem na uro. Za prihodnje leto ima MK Ilirija zopet i "hran' in dobro premišljen program. Med tJru. m namerava zooet prirediti ljubeljsko dirko ki bo po oklepu motoeaveza obenem državna gorflja prvenstvena dirke. Ta in k ie končno izrekel še zahvalo vsem r> ripornilkorn ki'uha. posebno pa športnim rubrik ini dnevnega tiska. Po Hlagainiškem poročiiki ima klub okoli 2500 Din gotovine, vnventar pa je vreden okoli 65>'X) Din. Ko «ta revizorja izjavila, da je bilo poslovanje blagajne v redv in vzorno, je občni zbor izrekel odstopajoči emu odboru raz resnico. Za izredne zas'uge za klub je bil dolgoletni delavec ra športno kolesarskem po-' u g. Jakob Gorjanc ob splošnem od^bra-t<ec, Bricelj. ' ritz. Starin. Golobiewski (odborniki). Pir-nat. Beroot' (namestniki). Maček (vodja «iotoc krstov) Pele (vodja kolesarjev), Goreč in Juvan (revizorja). Službeno iz LNP (Seja u. o. 10. t m.) Prisotni mRibar. Stanko, Kuret. Novak. ravr.. jetina, dr. Kosti, inž. Kuljiš, Bu-Ijevič. Friedl Kralj, Dorčec, Pevalek J. Dopise SK Olimp št 51-32 od 3. 2., SK Domžale od 27. I., SK Diska št. 162 od 29. I. Ae odstopi p. o. v nadaljnje poslovanje. Vzvršenih verifikacij za ZSK Hermes ee pozove p. o., da pottopa v sma-s^u rešen ia JNS. Vzpme se na znanje rio-rLs A tlet" k SK. Ce/jc. od 2.5. L, v katerem javlja svoj nov odbor (preus. g. dr Sko-berne. tajnik g. Camilo Iglar) Sporoča sc ASK Primorju, da se njegovi prošnji od 7. II i ozirom na propozicije za odigravanie :-»oka''iiih tekem v prid Poškodibenemu fondu ne more ugoditi. Dovoljuje se ISSK Mariboru n« pismeno •v savo št. 357 od 26. I. odigra vanje ttfcera SK Kastner h Oehiler. Gradec v dmeh 7. m 28. t. cn. s I. »n jun. moštvom ter k pri-jštev 356 od 26. 1. odigraaje tekme s SK Sturm, Gradec, v Mariiboru 21. t m. Dopis SK Diska št. 156 od 20. I. se j« vzel na znanje. . „ , , Po nalogu JNS št. 99 od 29. I. se kaznuje J^SK Maribor po čl. 446 kaz. prav. JNS s 100 Din (ensto). Kazen je vp'ačati v iz-ogib za bran p igre — do 28 t. m. Kazen se je izrekla, ker je klub poslal svoj dopis Št 361 od 27 I. direktno na JNS Ob tej priliki LNP ponovno opozarja klube, da m dovoljeno direktno dopisovanje z JNS. temveč le preko podsaveza. Na znanje se vzame doniš SK Ilirije od 29 I. 32. Na dopis ZNP št. 99 od 29 I. tn dopis« CSK. Ca-kovec od i. t. m so bo oi6meno odgovorilo Pozivata se CSK Č fcovec. in Pustako-večki SK da javita 5:m prej svoja f;lub6ika n asova SK Hrastnku se snoroča da se njegovi prošnji od 29 I. ni moglo ugoditi z ozirom na določila čl 64 kaz prav JNS Prošni- priložen dopis se odstw odlboru za de'egi'1-ap je sodnikov Na znanje se vzame d-opi* SK Diska St 2-32 od 1 II.. v katerem javlja rovi odbor (predsednik gow> \"rečar J., tajnik I. g Martelanc M.). SK Amater prejme na njegov dopis od 6. IL pismen odgovor. ISSK Maribor ee bo na dopis št. 385 od 7. t m ptcJneno odgovorite. Dovoljuje se SK Svobodi z oznroro na njeno prijavo št 45-32 od d t. ra. odigra-nje mednarodne tekme AAC Knittelfold 27. III. v Knittetfeldu. 15. V. po v Mariboru. Predhodno mora javiti pogoje in postavo svojega moštva za navedene tekme. Na znanje se vzame dopis Atletik SK od 5. t m. (prijava tekem) na znanje se vzame tn odstopi p. o. dopis SK Trbovlje št 5 od 30. L ter dopis 2SK Hermes st. 6 od 26. I. JNS naproša vse, ki »o ▼ posesti foto-graftkih posnetkov raznih reprezentativnih tekem, da mu iste proti odškodnini odstopijo na naslov: JNS. Beograd, Obiidčev ve-nac 36. V smislu ofejave JNS " »Sportisti« bro; 780 morajo khrbi poslati JNS po podeave-zu naslednje podatke: Točno ime. nasov leto. v katerem je bil klub osnovan, katere sokolje še ima klub poleg nogometne, število verificiranih igralcev, cikuipno število članstva kolikokrat je bfl kkiib prvak okrožja, oziroma po-dsaveza in v katerih letih, ime in priimek ter poklic klubskega predsednika in tajnika, kakšno igršče ima klub (ograjeno, neograjeno. z navadnimi nekritimi sedeži, s tribuno in kol ko ima pokritih sedežev), ali ima klub trenerja in kdo je. koliko moštev ima klub Priložiti je sliko moštva iz tek leta a po možnosti tudi slike moštev iz prejšnjih let. Na hrbtu slike je označiti, katero moštvo predstavlja slika in lz katerega leta ter priložiti klubski znak. Kl-tbi morajo gornje podatke poslati LNP najkasne e do 21. t m. Na vprašanje ISSK Maribor eporoča LNP klubu, da je JNS objavil v zagrebškem »Sportakem listu« št. 196 od 22. I. 1932: »Obveščajo ee klubi, da je JNS zavzel naslednje termine za tekme za drž. prvenstvo: 17 in 24. april. 1., 5., 8.. 15. in 22 maj, 12. junij. 3.. 10. 17„ 24. in 31. julij. 7., 14.. 21. in 28. avgust, 4., 11.. 18. in 25. september, 16. in 23. oktober 1932.« (Konec jutri.) • Službeno iz LNP. Dane« ob 19. seja poslovnega odbora v Delavrfci zbornici. Odborniki, točno in gotovo! Tajnik II. Ljubljanski zimskosportnj podsavez opozarja kube in društva člane podsaveza, da se njihovi verificirani tekmovalci ie smejo udeležiti v nedeljo tekme Športnega društva Vrhnike pod naslovom »Prvenstvo Notranjske«, ker omenjeno društvo še ni včlanjeno v savezu. Isti dan 66 bo vrši'la tekma saveznega člana Smučarskega kluiba Logatec v Logatcu pod naslovom »Prvenstvo Notranjske«, ki je dovoljena že na podlagi prijave savezu. Te tekme naj se udeleži oim več tekmovalcev, da se na Notranjskem dvigne ta lepi šport Istoiasno se opozarjajo klubi, da ao MKK Ilirija. 2SK Hermes in SK Grafika iz Ljubljane črtani iz seznama saveznih Članov in torej verificirani tekmovalci ne smejo star-tati ua prireditvah imenovanih klubov. Tudi tekmovalci imenovanih klubov ne smejo starta ti na prireditvah sa veznih členov. Prepoved prireditev in starta imata SK Tržič in TK ikaila, Ljubljana, un se opozarjajo člani, da ne puste tekmovalcev starta« na njunih prireditvah, kakor tudi ne smejo pustiti startati tekmovalcem navedenih klubov na svojih prireditvah. — O prenehanju te prepovedi se bo javilo v ča-9opisjde v Šiški, ob 20. Funkcijon&rji naj pri pravijo do seje poročila za občni zbor. Pol-noštevilno in točno! Prva tekma ▼ hokeja na leda bo, če bo vreme ugodno, ▼ nedeljo n« drsališču Ilirije. Najbrž bo igral oelovški KAC, tretji najmočnejša klub v hokeju na ledu. Ce oe bo Celovčanov, bodo igrali člani ZKD i* Zagreba Glasbeni praznik gorenjskega Sokolstva Vse^a prtonanja vreden je bil zamlslek prosvetnega odbora župe Kranj, fci mu na-čelmje 6tari aokolski prijatelj br. Jaka fipi-car da se enkrat na leto pokaže glasbeno udejstvovanje gorenjskih Sokolov na skuj>-nom koncertu. LDobro jutro«, združeni orkestri pa bodo prednašali dr. Cerinove »Miijenctc. Sodelovanje bo že prijavili Bohinjska Bistrica, Jesenice, Kranj, Podbrezje, Radovljica, Stražišče. ŠKofja Loka in Tržič. Prijave se še zbiralo. Poleg navedenih kompozicij bo pred-našala vsaka pevska skupina 2 pesmi sa-mostoj.no in bo tedao pevski nastop obenem izvrstna revija moči, delavnosti in sposobnosti posameznih pevskih enot. Za prireditev, ki bo kulturno stran gorenjskega Sokolstva močno dvignila, je med brati in sestrami veliko zanimanje in je o prosvetno delo naš^.h Sokolov in Soko-lic morda prvi korak k ustanovitvi sosol-ske pevske župe na Gorenjskem. Iz življenja na dežel? PREDDVOR. Sokol je uprizoril na pust. no nedeljo trodejan.-ko burko »Repatica« v režiji prosvetarja br. Rogla. Čeprav je bilo precej tehničnih ovir in so bile vloge razdeljene po večini med začetnike, y bi .a predstava prav dobro podana Igra je bila skrbno reži rana in je žela splošno priznanje posetnikov, ki so napolnili soko-sko dvorano Dramski odsek pripravlja Cankarjevo dramo v 3 dejanjih »Kralj na Be-tajnovi«. ki jo namerava uprizoriti v mesecu marcu. Ustanovila sta ee tudi tambu-raštoi zbor in pevski odsek, fci je že pričel pevske vaje. GORJE PRI BLEDU. V Gorjah »e je preteklii teden sklenila krajevna organizacija JRKD. V pripravljalni odbor 6o bila izvoljeni: za predsednika Bregant Jernej, tovarniški delavec iz Zasipa; za podpredsednika Negro Franc, čevljar iz Spodnjih Gorij; za tajnika Ferčej Miha, kmetski sin iz Zasipa; za odborn.ke: Ivan Gole. kmet iz Zasipa Jožef Soklič, posestnik, Jakopič Jožef, delavec in Anton Reki. vsi iz Spodnjih Gorij. Odbor vabi vse občane na sestanek, ki se bo vršil 20. t m. ob 19. v restavraciji »Vmtgarju«. KOPR1VN1K PRI KOČEVJU. Naša ©o-koltka četa je prlredula skromno predpust-no zabavo, ki je donesla sKoro 1000 Din čistega dobička Zasluga gre v prvi vrsti našunu neumornemu blagajniku br. Pod-lo^arju. Zahvaliti se moramo tudi g. Me-dicu in njegovi soprogi, ki sta nam velikodušno prepustila brezip.ačno prostore svoje hiše in točila pijače, a vas čista dobiček prepustila Sokolu. Za izkupiček si bo četa nabavila telovadne obleke. — Rdeča krbž v Kočevju je nakazal za gladu joče v občini nadaljnjih 1000 kg koruze, ka se bo dala takoj v Kočevju mleti in že zmleta razdelila. — Tukajšnja podružn ca Čebelarskega društva je prejela od osrednjega društva tehtnico za 6vojo opazovalno postajo m bodo opaizovanja, ki jih vodi šolski upravitelj g. Ljubic Vinko, odslej popolna. Opozarjamo one. ki si hočejo nabaviti dobre A. Z. panije, da jih že sedaj naro"ie pri podruHnici. Dobavimo jih kompletne po loO Din za kos. POLJCANE. Tukajžntfi železniška uradnik g. Franc Heric je na lastno prošnjo premeščen kot šef postaje v Pesnioo. K temu imenovanju vestnemu uradniku iskreno čestitamo. Zelo pa nam je obenem žal. da smo izgubili tako delavnega moža. Čitalnica in zdaj Sokolu bomo pač težko na nadomestila. 10 let je delovai g. H^ric j med nami in sd pndobri vsepovsod s »matije. V petek so mu priredili stanovska tovariši s Citalnioo m Sokolom prijateljsko od hod ni co. Vrsto napitnic je otvoril že- lezniški uradnik g. Kozjek. govorili so po ;e postajni načelnik g. Lovrec. zdravnik g. qt. Hronovsky in učitelj g. K vič. Želimo g. Herkai na novem mefitu vso sreoo! Z Jesenic a_ Osnovni š°li priredita drevi ob pol 20 akademijo 6 pestrim sporedom. Ker potrebujeta šoli dohodkov, pozavamo predvsem roditelje šooobveznih otrok da podpirajo šolsko delovanje. Vstopnima za akademijo 5 in 3 Din. Iz Tržiča č— Prvi slovenski alpinski film »V kraljestvu Zla to roga« bomo videli v sredo in v Četrte« tudi v Tržiču. Popoldne ob Z. in ob 5. bodo mladinske predstave za tržiške tn okolice šole. zvečer ob 8. pa za odrasle. Prepričani smo. da bodo vse predstave razprodane, saj je ftfm delo naših rok, naših ljudi in naših krajev ki jih ijn-bimo z vsem žarom svoje duše Predstave se vrše v kinu Nad"šar. cene so običajne. Iz Hrastnika b— Hrastniški gasilci so na svojem jubilejnem zborovanju, o katerem smo poročali že včeraj, s hvaležnostjo omenjali tudi trboveljsko občino, ki je šla društvu vedno na roke in mu je zvesto stala ob strani tudi v lanskem letu krize in pomanjkanja. h— »Trije vaški Svetniki« se uprizore na splošno željo že četrtič v nedeljo 21. t m. v Narodnem domu. Kino Narodni dom pa bo predvajal v soboto in nedeljo zanimiv film po splošno znanem iD priljubljenem romanu »Stric Tomova koča«. Iz Sloventgradca 9g— Sokolska akademija bo v nedeljo 6. marca popoldne v veliki dvorani Sokolskega doma. sg— Nesreča pri otroški igri. Učenec tukajšnje meščansike šole Boris Debelak je padel med igro tako nesrečno, da si je zčo-mil desno roko. sg— Življenje in umiranje. V mnnilem letu 6e je rodilo v Slovenjgradcu 31 otrok. Umrlo je 10 domačinov. Poročilo se je 6 parov. Med novorojenci je 17 dečkov in 14 deklic. sg— Posipajte hodnike. Hišni posestniki so dolžni hodnike pred ovojimi nišama ne samo temeljito očistiti od snega in leda, ampak jih morajo nato zadostno posuti s peskom in pepelom. Naj se ti predpisi upoštevajo tudi pri naol Iz Ptufa j— Krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju bo imel redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 11. predipoedne v mestnem magistratu v Ptuju z običajnm sporedom. Društveni člani in prijatelji te humane organizacije vljudno vabljeni! j— Iz obrtnega registra. G. Kraus Franc je prijavil obrt steklarstva v Panonsiki ulici 7. Iz Prekmurja pm— Krajevna organizacija JRKD v Kupšincib se je ustanovila 13. t. m. Zbralo se je na sestaniku nad 150 mož in mlade-ničev iz občin Kupšincev, Cernelovcev, Veščioe, Borejcev in Vanče vasi, ki so ei izvoliti naslednja odbor: predsednik Titan Ivan, šolski uipraviteij rz Kuipšincev; podpredsednik Novak Jožef, posestnik m Ve-ščice, tajnik Kovačič Kofoman, posestnik iz Kupšinoev; blagajnik Podlesik Ludovik. posestnik in trgovec iz Vanče vasi. pm— Uradni dnevi murskosobogkega okrajnega sodišča, ki so 6e vršili v Gornji Lendavi in Križevcih, za marc izostanejo. Edini uradni dan pri okrajnem sodišč« v Murski Soboti bo le ob sredah in naj stranke ne prihajajo ob drugih dnevih, razen če so povabljene aU v res nujnih primerih! pm— Vprašanje regulacije Mnre je izredne važnosti. Vsako leto skoro povz.oča Mura ob svojih bregovih 8 poplavama občutno škodo. V lanskem letu so se pridno vršile regulacije ob Muri, a v letošnjem letu je vse navdala bojazen, da se bo za-radii ©krčenja državnega proračuna moralo to delo opustiti. Ventlar se je poslancem gg. Benku. Zemljičiu, Petovarju in Hajdi-njaku. ki so se za vso reč zavzeli, posrečilo Izposlovati prepotreben kredit v znesku 1.700.000 Dm. S tem je nadaljevanje de! ob Muri zasigurano in »e bo* delo nadaljevalo že meseca marca. T V prodaja poceni tn »lobro svetovnozuana tvrdka iifiner LJUBLJfMH 5 Prešernova ulica štev. 4 Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel *(brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje! tudi po željL Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, fci ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER v Ljubljani 4 I protokottrana tovarna ar v fivki. Uprava Higijenskog Zavoda na Četi-nju raspisuje ovim konkurs za sledeča mesta: pri SkolskoJ pollklinid na Cetinjn a jednog lekara specijalistu za zubne bolesti; pri Upravi Državnog sanatorijuma »Lovcen* na Ivanovim Koritima za jednog lekara, koji če vršiti i dužnost upravnika, specijalistu za interne bolesti i pri Domu narodnog zdravlja u Nikši-6u za jednog lekara. Kandidati koji reflektlraju na odnosna mjesta neka podnesu svoje molbe naj-kasnije do 15. niarta 1932. r >dine Upravi Higijenskog zavoda na Cetinju, taksirane sa 25 dinara. Uz molbu imaju se priložiti i sva potrebna dokumenta koja se traže § 3 Zakona o činovnicima. Kandidati če biti primanl na osnerni propisa Zakona o činovnicima, a mogu biti primljeni i kao kontraktualni činov-nicL Iz kancelarij« Higijenskog zavoda na Cetinju, Br. 627. od 9. februarja 1932. godine. 2405 Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane te* denske revije »živlienje in svet" ? OUhn L Hib! Jan* VMtal pogiebm uto! Loka in skladišče za železnino (kot taka že veef let vpeljana) oddam. Najemnina nizka Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nizka najemnina«. 2403 Umrl nam je nenadoma naš dobri soprog In oče, gospod jCorrc (Demšar trgevec in posastniG danes ob lt urL Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek 18. t* m. ob pol 3. nri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 4 na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi. V LJUBLJANI, dne 16. februarja 1932* Žalujoča soproga Mraka; Sllvan in Marjan, sinova. J. O. Cnrwood 40 TVa meji sveta V izbi je sedel, si prižgal pipo in opazil, da je bil Keokin gram o" fcra, ki je bil zvečer še tukaj, izginil. Hrup slovesnosti je zunaj zamrl. Čedalje globlja tišina ga je zvabila k oknu, od koder jc v.dil kočo, v kateri so živeli Keok, Nawadlook in njiju skupni rednik, stari, scvrknjeni Sok\venna. Tam ie zdaj stanovala Mary Stan-di-shevi kakor mu je bila povedala. Alan je dolgo gledal tja in se ni mogel odtrgati od svojih misli, med tem ko se je vse okoli njega pogrezalo v molk in mir. Trkanje na vrata ga je naposled zdramilo, da se ji ozrl; na njegov klic je vstopil divji Smith. Poksnal je in sedel. Pogled mu je negotovo blodil po sobi. »Lep večer je bil, Alan. Vsak jd bil vesel, da te je spet videl.« »Tudi meni se zdi. Srečen sem, da sem spet doma.« »Mary Standisheva je veliko napravila. Prav lepo ti je ozalj-Sala to sobo.« »Mislil s?m si,« je rekel Alan. »Keok in Nawadlook sta ji seveda pomagali.« »Ne preveč. Prav za prav je vse njeno delo. Sama ie napravila zavese, postavila sliki, pribila zastave na steno in natrgala cvetlice. Zelo ljubezniva is, kaj?« »Prav res da,« je kratko odvrnil Alan. »In zala je na pogled.« »Nenavadno zala.« Oči divjega Smitha so v zadregi blodile po sobi. Živčno Je drsal oa svojem stoiu in iskal besed. Alan mu je sidel nasproti. »Kaj ti je, divji Smith?« »Ta reč je vražja.« je ves obupan rekel mali mož. »Z neprijetno zadevo prihajam k tebi; doslej s^m molčal le zato, ker ti nisem hotel pokvariti nocojšnjega veselja. Prav za prav mislim, da bi moral moški molčati o tem, kar ve o kaki ženski. A v tem primeru sem drugačnega mnenja. Moja dolžnost je zoprna. Rajši bi ss nastavil kači, da bi me pičila. A ti bi me ustrelil, če bi ti zamolčal.« »Če bi mi zamolčal kaj?« »Resnico, Alan. Povedati ti moram, kar vem o te; mladi ženski, ki se imenuje Alarv Standisheva.« Napetost v črtah divjega Smiitha tn njegov bedasti napor, da bi spravil nekaj v besede, kar mu je bilo težko izreči, Alana nista sosebno razburjala; mirno je čakal tovariševih nadaljnih odkritij.Namestil tesnobne napetosti je čutil že naprej nekakšno olajšanje. To, kar je bil nedavno doživel, je bilo izpremenilo njegove, prej dokaj tesne moralne nazore. Čeprav je mislil, da je moralo vsikako kaj zelo hudega prignati Mary Standishevo tako visoko na sever, ga vendar ni prav nič mikalo, da bi jo sodil. Tako ali tako je hotel stati zanjo in koprnel po pravici, da bi se smel boriti zanjo zoper sovražna moči, ki so jo bile prisilile k begu. Hotel je zvedeti resnico, in vendar se je bal trenutka, ko mu jo dekle samo pove. Dejstvo, da je bil divji Smith nekako dognal to resnico in mu jo je hotel zdaj razodeti, je torej pomenilo veliko olajšanje položaja. »Nu, kar začni,« je rekel nazaduje. »Kaj veš o Mary Stan-dishevi. Divji Smith se je nagnil naprej :n v očeh mu je vzplapolal obup. »Zelo neprijetno mi je. In grdo ravnam, zavedam S2. Moža, ki zahrbtno izdaja žensko, kakor zdajle jaz, je treba ustreliti. Verjemi mi, da bi ohranil vse zase, če bi bilo kaj drugega. A ti moraš zvr deti. Ne moreš si misliti, kako klavrna je zame ta reč. Ti se nisi vozi! z njo v poštni kočiji, med tem, ko je buria česala Tiho morje. Ti nisi romal z njo iz Cliitms na ranč. Ce bi bilo tako, bi zgrabil vsakega za grlo, kdor bi kaj zinil o rnjej. Meni se vsaj zdi, da bi tako storil.« »Tvoja zasebna čuvstva so ti v čast, a to je tvooa stvar,« je menil Alan. »Saj to je trsto,« je srdito rekel divji Smith. »Tu ne gre za mojo stvar, ampak za tvojo. Ce bi bil slutil resnico, preden sva prišla na ranč, tedaj bi bilo vse drugače. Otresel bi se je bil. tako ali ta*o. A stvar je ta. da sem šele nocoj dognal, kdo je prav za prav, ko sem nesel Ksokin gramofon nazaj v kočo. Od tistega trenutka ves čas ugtbljem, kaj naj storim. Ce bi se samo skrivala ameriški poli-ciiji, če bi bila žeparica, ponarejevalka denarja, sleparka ali kaj drugega — tedaj bi jo bilo moči opravičiti, češ: posel je posel, in čisto poštenega posla ni na svetu! Da, tudi če bi bila koga ustrelila.—« Obupno je skomignil z rameni. »Pa ni tako — ta ženska je hujša od morilke!« Nagnil se je tik do Alana. »Ta ženska h orodje Johna Grahama, ki io ie poslal k tebi, da bi tu pazila in vohunila. Da, žal mi je, a vendar moram ponoviti, da ie vohunka tega zločinca. Dokaze imam,« je obupno dodal. Njegova roka se je iztegnila čez mizo. počasi jo je odprl — in ko jo je umaknil, je ležal pred Alanom zmečkan košček papirja. »Na tleh sem ga našel, ko sem prinesel gramofon nazaj,« je pojasnil. »Ležal je sredi sobe, v kepico zmečkan. Sam na vem, zakaj sem ga zravnal in pogledal. Menda po naključju, popolnoma nehote.« Čakal je, da bi Alan prebral tistih nekaj besed na papirju, in bistro opazoval, kako se je tovarišev obraz pri tem skoraj neopazno izpreminjal. Ko je Alan prebral papir, ga je izpustil, vstal in stopil k oknu. V koči, kjer so bili tako gostoljubno sprejeli Mary Siandi-shevo, ni bilo več luči. Tudi divji Smith je vstal. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja, vsaka beseda Lhn 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dm I.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapitalv, »V najem*. »Posest*. »Lokah«, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski ootniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pn vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5,— za šitro ali za dajanje naslova t7SJ ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo oa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vmia 90 par, sa dajani* naoinra aH ia »ifr* m 8 Dia. fl) Železninar »prVera prodajalec dobi na-maščenje. Ponudbe na 03!. "ideiek »Jutra« pod šifra »^edeznlnar«. 5003-1 Vrtnarja u se?enjavo io cvetlic«, mtajšeea. samostojnega io s&a.rijiv«» iščem. Na*tov t oc'asuem oddelku Jutra 55SS-1 Mesar. pomočnika dobro izurjenega v seka njn masa. »U m dobrega prekajevalca samo z do »rimi spričevali, rafctre. — Ponudbe ta oglas. oddeleS »dtitra« pot blfro »7!20« 5353-! Gostiln, kuharico »»ednjib let. samostojno, pošteno ia snažno iščem boljšo meščansko eo •~l!*30 na Gorenjskem. Na »lov pgiasni oddelek »Jutra« 5262-1 Krznar. vajenca ■prejmem takoj. Naslov » oi^assecn oddelka »Jutra« 5039 1 Kroj. pomočnika <1 oro isvežbaaega v m»-tH ia velikih delih, sprej-»» takoj A dol? Serrnšek, krojač, Po! pri Hrastniku. 56i>S-l Kuharico r«di» la pošteno, ii bi •opravljala tudi druga hiš-1* d«a, sprejme s 1. ma-r-f-ecc En', Maribot-Košaki »t. 71. 5643-1 Učenko upre jim em takoj v večjo trgovino mešanega blaga. Prednost vsaj * 2 razredi =75{sš6anske šole. Leopold Fiiipič-, 2eta!e. 5642-1 V pisarno sprejmem neodvisno gospo-d čno, zmožno nemščine. Ponudbe na ogl.a«. oddelek »Jutra« pod šifro »lira,na stanovanje«. 5607-1 Gojenko mlado irvteligemto«, lepe zunanjosti, z dobrim gia som za petje, liiče potujoča kapela (obitelj). Postopanj« dobro, plača 3j0 Din, stanovanje in hrana ter potni stroški. Ponudbe ! sliko na kapelnico Ljubica Kralj, Zaječjvr, Aleksain dri 31. 5656-1 Instrukcije ta ttižje razrede srednji! m meJčan-skih šol prevza me visokošolka. Ponudbi na ogla-s. oddelek »Jutra pod šifro »Vad predmetu 559S-4 Brivski pomočnik mlad, dober delavec. dobi stalno al-užbo od 12. do 1. Naslov pove ogl. oN'a-domKranj. 5670-1 1 OiBi M fe jas j« uelora ail M feifr« 6 Din Dijaki U tajtrokcijc, pl*. t**0 rg&k* 80 par: u iifre aJI c« fe- ja.nji> Matora 8 Dto. (t) CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblastveno koneesijo-nirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! U č e a e e sprejema vsak čaa. Sorl Podeželski krojači šiviij« in nešitvijje! VsI-ed de.narne krize priredi Strokovno krojno nčilišč« ▼ Ljubljami, Mestni trg št. 5 II. nadst.r., 20. februarja breizpiaorei dopisni pouk prikrojovanja ' moških in damskah oblek. Vsak se lahko Ašten* zastoj, aike, katerim nudim mož icst uvanredno velikega ca^lužka. — Dopise na Irgovačko kača »Paten' Universal«, D^>rdj« S Sw •a novi č Beograd. Lomi na U. br 89 52S6-H Potniki Kd t&fcc hm« pot ftika, pjača u reako bmeds 541 p»r: M (U Janj« Casio«* aii t» fcfno S Dim - Kdo? •prejema potnike, pla ta besedo po J Din: Ca dajanje naslova aH sa ftifr« pa 5 Din. (5) Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub i jan-" in okoii-o« ter vso Iravsko banovino za ma nufakturno blago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in pro vizija«. £311-5 Potniki in potnice uslužbeoi pri majiu fakturi, 1-aJtko postrani zaslužij-o dnevno 100 Din. Oferte je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Postranski tasluieii 100«. 5664-5 Oglaa trg. značaja pu 1 Dia beaeda; za da '»nje naslova t! i za Sifr« 5 Din. — Oglasii ■wiialnega enačaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a!: za fifro pa s Din. »Valvazorja« prvo ali drugo 17,dajo kn-pi.m_ proti gotovini. P-o-iinidi>e aa oglasni oddeloik »Jutra« pod »Valvasor !«< 5660-8 Službe išče 131. Tarzanovo človeško čuvstvo Je bilo močnejše od ljudojedskega nagiba. Spustil je Kulongovo truplo z veje in se jel razgledovati po divjaški vasi, strmeč nad pojavi tega novega, čudnega življenja. Tik pod njim je stala neka ženska nad majhnim kotličem in namakala ftuščlce v tekočino, ki je vrela v njem. Uganil je, da je bil to •trup, ki jih je delal smrtonosne. Vsaka beseda 50 par: *a dajanj« nasiova »H za »ifr« pa 1 Din. (ž) Gospodična s polletno prakso, vešča stenografije, strojepisja in vseb pisarniških del, išče me^ta. Naslov pove ogia«. oddelek »Juitm«. 5091-2 Trgovski pomočnik mešAne stroke, išče službo za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru nod šifro »Zvest in pošten«. 5700-2 V trgovski hiši iščem s 1. marcem zaposlitev kot pomoč, gospodi nji in v trgovini. — Po-mid.be ua oglasni odde>!ek »Jutra« pod »Poštena«. 56*0-2 Mladenič voJaSčlne prost, poštenih staršev. Išče mesto v kaki trgovini ali sluga in slično. Prevzamem vsako službo takoj ali pozneje, ker ie nahajam v težkem položaju. — Zmožen sem tudi položiti ka\'cijo do 10.000 dinarjev. Razpolagam z najboljšimi spričevali. Cenj. ponudbe prosim poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten uslužbenec«. 5506-2 Mesto blagainičarke ali prodajalke iščem za takoj aii pozneje Ponudbo n-a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bia ;ajiiičarka«. 5493-2 Vsa S a Oest-da | Dvn, ca lajanje naslova »ii ta fiifro ps 5 Din C161 Izučen vrtnar vajen samostojnega vodstva v parku, cvetlič-njeku, toplih gredah, sočivju itd., z večletnimi spričevali in znanjem nemškega jezika, želi stalne namestitve. Naslov: Vrtnar A. L., Kolodvorska ulica 31. 5654-2 Blagajničarka išče službo v trgovina, kavarni aH restavraciji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestm;«. 564G-2 Dekle pridno in pošteno, vajemo vseii hišnih dej ter nekoliko kuhe, išče službo z marcem atli poan-eje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štev. 2:147». 5630-2 Trgovski pomočnik izučea v vsteh strokah v meša-n-i trgovini, pošten in marljiv, želi službo. Cenj. ponudba na oglas, od-delet »Jutra« pod »V marcu«. 5SŠ4-2 20.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na hišo. Ponudbe na oglasni odde-i-fk »Jutra« pod šifro »Varno 33«. 5650-16 150.000 Din posojila iščem proti prvovrstni garanciji. Event. sprejmem družabnika Poinudbe na naslov: Viktor Bližič, imdna rodni informacijski zavod v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 2 5659-16 Kdor mi posodi proti visoki sigurnosti do Božiča 30.000 Dia brez-obres-tao, dobi popolnoma brezplačno do tega časa separat.no čisto sobo z eno posteljo ;hov njiv :n travnikov Promet ve lik lega ugodn3, t bii tinj dvfb trgov Naproda. udi vež gozda v nepo-<'ediv bližini žago. pn iudbe na oglasni oddelek • Jutra« pod šifro »Dobro ■hr^r^vsiriie«. 5S14-2'> Lokali V saka 0i-»w1a 1 L>t.I> ts daja.nje naslova ali za Šifro R Din '34 'JI Denar! 7a fcrgooino rabim 10.000 Din proli 30 % obresti. Vračal ' bi vsakih 8 dni. Za jamstvo imam premičnine. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma.r:boru pod »Sigurno«. 5701-16 Vrednote.? -■ o 1 Dm ta lajanje naslov« al" >a Tfro m S Din 'S5' rU' Ojumi o-g. značaja po 1 Dia beseda; za da janj« naslova ali za Sifr« 6 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsa ka beseda 50 par; ra dajanj« naslova aii ca Šifro pa 3 Din. (6) Puhasto perje čisto, čohano, kg po 4-S Din, druga VTs.ta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 1-30 Din in čisti puh kg po 250 Di.n razpošilja po poštnem povzet j n L. Brozovič, Zagreb, I ka 82. 22-6 Kamgarm angleški, ftešk' in nemški po zelo nizk'h cenah v tr govini 0. Slibir. Ljubljana Stari trg 21. 67-6 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod i* Vidov- danske easte, pri gostilni Možina. 70 Pohištvo Vsaka 1 Dm, sa 4ajan> naslona aH za iifro p« 5 Dia (10) 2 pisarniška lokala oddam s 1. marcem. Naslov pove oglasui oddelek »Jutra«. " 5>K>7-i!9 Brivski salon damski ln moški, opremljen ter bre?. konkurence, na Bleda oddam za sezono pod ugodnimi pogoji. Dopise pod šifro »Bled« na oglasni oddeiek »Jutra«. 5646-u> xa dajanje naslova aH *a iifT« pa 5 Din. (33) Vsaka bes^ta 1 Din. ta dajanje naslova ali za šifro P« 5 Din. (12) Staro pohištvo 2 postelji, omaro, nočno omarico, okroglo mizo i-n utmivainik, doiiro oliTa-nje-110 prodam. Naslov v ogl. oddelku ».Jutra«. 5677-12 Oblačila Seno suho in zdravo, t.sr nično slamo nudi Josip Weiss, veletrgovina s senom in »iamo, Zagreb — IKormčičeva ul. br. 6. Telefon 67-33. 5394-33 Kisla jabolka po 5. 3. 4 tn 5 Din, v ra bojih po 45 in 75 kg. ter prima orehe po 5 Din franka povzetje razpošilja Poetržhi. Krško 5195-34 Sobo odda Vsaka Oue«da 60 par aa dajanj« naslov« ali sa iifm B Din (S3) Gospoda ali dijaka sprejmem po zmerni ceni na stanovanje, event. tudi s hrano. — O"sto v Rožno dolino 40, pritličje, levo. 5GOO-23 Vsaka bt»»da t Din za dajanj« sadova ali &ifre pa 5 Din. (24) »Union« kavarna sobota zvečor. Gospodično v temnomodrl obleki z bf-lo kc«ka.Tdo na črnem slamniku, prosim za naslov pod šifro »Rjaveč«. 5o5.1-24 Edita Dvig,-.;te pismo. 5656-24 . Odo Toi ,!>'«it* pre?»z,io prej-«'?. — Ponovite. * ' 56SO-&} tKfTIMES, N»(sovelt »lolmtka pt-letna ieleina zelo praktična aioftjiva postelja • Upcciraniia madracem — frslčtičcs za v>9_ Opremlieno sobo 9 posebnimi vhodom oddam takoj ali s 1. v Hrenovi ulici št. lil. 5652-23 Opremljeno sobo oddam g»cd!j s 1. marcem na Poljanskem nssipu št. 8'I. 5655-23 Opremljeno sobo v bližini Tabora in s!• Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; ca dajanje naslova ali za Sifr« 5 Din. (13) Foto-aparate vse fotoporrc-bšči.ne ku tš t>od najugodnejšimi po oji r foto trirovini A Srnuc. Marijin trg št. 8 — vogal VVolfove ulice št. 1. 804-6 A i1 o, moto Vsa-sa tfoseda i Din. 1« dajanje naslova aji za Sifr« pa 6 Din. (10) Smoking cl^.invm, poceni naprodaj na Dunajski cesti 37/111. Ogledati med 12. in 16. uro 5617-13 Vsaka Sosrda 1 Din. ca dajaaj« naslova aH sa iifr« pa 6 Din. f&l) Stanovanje 2 so«b, kuhinje in priti k lin o-ddjvm s 1 manw-m v Mo-a oesla št. 3^1. .V»i5-21 Stanovanje 2 sob. kablm-.tia, k u h itn je in pritiklin tatoj odd^m. Poizv« se v liolgarsJci ni. št. 24.11. 5690-21 Vsaka | Din, j sa dajanj« naslova ali 1» Sifr« pa 5 Din. (20) I Mlad strojnik dobro iavežbam, zmožen popravil strojev, bučen »trojni ključavničar, žele-zoetrugar, špecijelno nve-den v tovanri usnja, išče odgovarjajoče mesto. Cenj. lopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za nealjiv strojnik«. 5660-2 Limuzino dobro ohr3.njeno. do naj-;ga z.n.fska 18.0«r>odouia. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. .VV79-2S Sobo l«p« ©premljecio. pnrVeti-rano, s posebnim vbodom oddam v bližini banske uprave. N.iaIov pove ogl. oddelek »Jutra«. 56172-23 Opremljeno sobo z elcik-triko oddam d<-ema goepodoma v Flori ja tiski lil ki 21'1, desno. 5674-23 Sobo sepanna/no in c,.sto. v t-ru mesta oddam z oskrb" ali brez. Kar>ite'j-ska ulica 3. 5675-23 Sostanovalca v l*po in zračno K-lbo 8prejmfjn takoj ali s 1. marcem ua Vldovdanski c. št. l/I. spatfnL palcai fotelj stane Bia 1300 Lie£e>tuh! prsktičao ta lcžanie>in sedenie. Sta-lA »t Dic »».. Po tem imam fisto čohano peri« kg po Dia 48— čitlo belo gosie kg p« Dia 139— in Ci.ti puh kj po Din 2SS___ L: BROZOVIČ, ZAGRE8 Jlica 82. IU P Nov poklic | •-a Jame in gosp-.m«-z vpeljavo p!eti'j ;fa v tr,ši. 7ajam čen mesečni sasiu žek 1500 Din. ker odkupimo izgotov ■jeno pleteno b ago olačamo mezdo za pet-t.L-je in dobav 'jamo prej-o ia po ieiavo. Pišite še 1 a n e ! po gratia prospekte na Do mačo pletarsko in i'i?trijo štev S — Josip Kališ. Mari bor. rnibarje\a 2. 2193 Kurja očesa Najboljša ered&fr® kurjem o&esom »daven*, je tuast tH» mmm* Železo kovine Prodajam poceni rabljene tračnic«, transmLsije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari ba^-ker in mesiuj?. Miroslav KRAS, Za-irreb, Podvožnjak, telef. 66-49 (Jugo-£urda). Dobite v lekarnah, drogarc-db! *j% M. Hraiak lekarnar Sisak Jugoslovenski tovarnarji! rehnič-ii ia i«B?£nih delkov! Za, a-pešno pla-ciranje va.?'b izdelkov vam pripjroča izjrjcn govec-agent za Be^pra.i, Dunavsko in Moravgl.o b»» no\i7io. Potuje z avto~ mobiiom. Kefercjce odlie-ne. ponudijo na pc^t. pret. S58. Beograd vsaka t**)«!* 1 Dtn z« dajanje nas'OTa al^ ra Sifr« pa S Din (271 Bernbardinca čistokrvno f«=-ico, ;rbi čnvajko pro-la m. Dopise na oglasni r»iielek .Tiitra šitro >St. 5«. 5657-27 56; Majhno posestvo 7 oiralov njiv jn gooda. t zidano hi&o naprodaj pri Sv. Miklavžu 67 pri Ho&h 5688-20 Stanovanje 2—4«>bno, s pritiklinami, v bii ilni Zmajskega mostu iščem za a pni! aii maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 5635-21/a Stanovanje najmanj 3 sob im kopalnice, v pritličju ali prvem nadstropju, iščem zraven tramvaja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr" »3vli«. 5641-21/a Vsaka | Dui. aa lajanj« naslov« aii ta Šifro d« S Din (151 Parjeno bukovino javorjev« io hrastove plo he kupimo. »Suma«, Ljub Ijana, Dvofakova 3/1. 5681-r Solnčno sobico oddam v centru — Ž.dov-ska ulicovi ulici 3'H, levo. 56S9-23 Majhno sobico solnčno, takoj oddam v bližini glavnega kolodvora — Maistrova ulica št. 14. 5605 23 Prazno sobo ulično, kr.asno, prostorno, s poseb:»m vhodK-m. br-'« aii z dobro brano, v cen tru mesta oddam tistemu, ki plača za eno leto na piv.j. Pismene pn«nudbe na oglas, oddelek »Jutra« p»d šifro »Takoj- 5607-23 Izgubljeno Vnaka Ooi^.la 1 Dm. 'A dajanje naslov« ali zs Sifr« rw * Din (29- Krojaški stroj »?:ngor«, malo rabljen na-pro-laj na Grudnovem nabrežju št. 1. 5662-29 Informacije vsaka Otwwia 1 Dui. za dajanje naslova aH 'A Šifro pa 5 Din. (31) G. Benedik Gabrijel Bled .Tan'te se takoj! — I. T., Ljubljana, Oojzova št. 1. 5701-31 Vsaka beseda 50 par; •a la ran je naslov« aH w Sifio pa 8 Din (36) Damska rokavica oftnjena, desna, je bila najdena v petek zvečer pri operni blagajni. Dobi se isrotam. 5668-28 OotstMia t Din. za dajanj« naslova aH sa Šifro pa 5 Din. (37! Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik Bohoričeva Stev. 5. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frauc Jezeršek. Za mserauu del je odgovozeu Alojz Novak. Vsj Izvleček lz programov Sreda, 17. februarja, LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dne*, no vesti. — 13: Čas, plošče, borza. _ 17.30? Salonski kvintet — l^.oO: Poljauec: Moji doživljaji v Afriki. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: L. M. S terjane: Uvo-i v plasbo. — 20.30: Prenos iz Zagreba. —. 22.30: Napoved oosa in poročila. Četrtek. 18. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45; J>uevrie v-«sti. — 13: Čas, plošče., borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Prašičjo reja. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Prenos iz ljubljansko opera, — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Narodna glasba. — 20: Prenos opere iz Ljub-Ijane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka codba. ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Ba-lalajko. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ PRAGA 10.10: Orkester. — 17.35: Otroški koncert. — 19.20: Poljske pe^mi. _ .20.05: Dramski večer. — 22.20: Lahka eodba. — BRNO 16.10: Orkester. — 17.35: Prenos vi Prage. — 19.20: Koncert orkestra. — 20.05: Program iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Lahka crlasba, -- 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. _ 15 30: Koncertna ura. _ 17: Plošče. — 20.05: Spevoigra. — 22.35: Lahka glasba. _ BERLTN 20: Operetni večer. — 23: Plesna g'asta — KČNIGSBERG 16.15: Popoldansk' koncert. — 20: Zborovsko petje. - 21.25: Literaren orogram. — 21.50: Klavirske suite. — MCHL. ACKER 17.05: Koncert iz Wiesbadna — 19.45: Večer lahke glasbe. - 21.30: Komorna glasba. - 23.15: Plesna glasba. - BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. _ 18.45: Pevski koncert. _ 20.30: Mozartova oper* 9 Ljubljani.