Isi I I '-j 'i . j i y;fi m VbL . • • ' • ■ ' 4';V- •■ LJUBLJANA, 9. OKTOBRA 1969 LETO XX ŠT. 16 LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRA 7 E V A L N I H ZAVODIH Razstava v Prirodoslovnem muzeju: Pajki, njihove mreže in strupi >, Pajki so zanimive osmeronoge “Vali, ki jih premalo poznamo, ce-bojimo se jih. Razstava v Pri-aaoslovnem muzeju Slovenije nas jaznani z njihovimi lastnostmi, pred-sem s tem, kako predejo mreže, “ s strupenostjo. Vsak pajek pre-mrežo, značilno za svojo vrsto, •'ajvefji mojstri v predenju mrež križavci in njihovi sorodniki. Na jjjžstavi vidimo nekaj teh <■■ \Jlnih naprav. Druga posebnost vajkov SO njihovi strupi. Med dvaj-tisoč vrstami pajkov, kolikor -“anes poznamo, je le nekaj zelo trupenih, ki so človeku nevarni. ow našimi Paiki (v Jugoslaviji živi Krog tisoč vrst) je samo ena vrsta Div strupena. To je istrski rdeče-MKasti pajek, ena od ras znamenite uteriške črne vdove. Poleg te pa Poznamo še kakšni dve vrsti, kate-Jm strup povzroči pri človeku ali Poskusnih živalih tudi nekaj ted-2.ov .trajajoče bolečine. Na razsta-n« ''ttlimo slike, prenarate in žive Prttnerke pri nas živečih pajke futzstava bo odprta od 2. do 31. ok-eora vsak dan, razen ponedelika Vj, "■ do 13. ure, ob sredah in pet-“‘U pa tudi od 16. do 19. ure. PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Ocena trenutka: v družbenih službah smo le krenili naprej Za naše otroke ob tednu otroka Otroci so cvet ljubezni. S skrbno nego in vzgojo zraste odrasel in odgovoren človek. Nezaželeni otroci naj bi bili preteklost. ___ "----->— .—«- »-» Otrok: ljubezen in ponos očeta in matere — v enaki meri uresničen celo v večjem obsegu, kot je bilo predvideno — Za novega predsednika tudi odgovornost in trud očeta in matere. Naj ne bo tako, tex I v < 1 «-vvrrtl-Som \ T i m 1 r Ik-o c-f rti i « l* Cit Hfl J m fl cnmrt mnti eit^nlra Program dela Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je je bil izvoljen Vinko Kastelic V sredo 1. oktobra se je sestal Republiški odbor sindikata članov, kj jim gredo kot enako-delavcev družbenih dejavnosti na svojo VII. plenarno sejo. pravnim delovnim ljudem naše Najprej je razrešil njegove dolžnosti predsednika Republiš- družtie- kega odbora Slavka Bohanca, nato pa soglasno izvolil za no- Tudi v delu samih sindikalnih vega predsednika Vinka Kastelica, diplomiranega pravnika or.ganiJzaci:i 50 se. stvari spreme-(roj. 1932), sekretarja Centralnega odbora sindikata dela v- n^le-f^počno^er j^e^alo^pre-cev družbenih dejavnosti SFRJ in poslanca socialno zdrav- več. Seveda so še take osnovne stvenega zbora zvezne skupščine. Prav tako je razrešil dol- organizacije, ki se ne znajdejo — žnosti predsednika pododbora za kulturo Republiškega odbora dr. Borisa Kuharja in na njegovo mesto izvolil Franceta Jamnika. Potem so se člani plenuma pogovorili o izvršitvi programa nalog Republiškega odbora v preteklem enoletnem obdobju. Danes je že povsem jasno, da tega sindikata ter seveda osnov- se je v zadnjem času odnos druž- -i— -----; be do družbenih dejavnosti spremenil. Povečal se je interes za reševanje življenjskih vprašanj na področju družbenih služb — a teh je vedno manj. V celoti gledano pa je v sindikatih premagana kritična točka izpred nekaj let, ko so se nekateri že vpraševali, čemu sindikalna organizacija. Take in podobne ugotovitve smo slišali na VII. plenarni seji Republiškega odbora; bile so izrečene v razgovoru ob Poročilu P izvršitvi programa nalog republiškega odbora za sezono 1968-69 in pa ob Programu nalog tega foruma za čas 1969-70. Ob tem (Na zgornji sliki; srednji del ^reže lepega osatega pajka s cikcakastim vložkom) Šesti kongres Zveze slavističnih društev Jugoslavije V tem tednu (od 6. do 11. oktobra) zaseda v Budvi šesti kongres Zveze, slavističnih dru- tvIV Jug°slaviie- Na dnevnem **du kongresa so pojeg uvodnega govora o Cirilu Solunskem '°b 1100-letnici njegove smrti) Se številni referati,. med njimi Orr,-enimo dr- J. Vukoviča: Žna-n°st o jeziku in znanost o knji-Z6vnosti, dr. Iva Frangeža: O ^etodologiji zgodovine književ-dr. Antona Slodnjaka: "Jugoslovanske književnosti v ?°bi romantike, njihov], medsebojni odnosi in mesto v svetov-[k književnosti, 'Radovana La-ilca: Odnosi med sovjetsko knji-®vnostjo in književnostjo jugo-‘Ovanških narodov, dr. D. Bro-.0viča: Stanje in problemi v jugoslovanski 'lingvistiki, mr. J. Uriženoviča: Položaj predava-el)ev jezika in književnosti itd. ? Na programu VI. kongresa Veze slavističnih društev , je še vo;jtev razstave učbenikov .bu obiski nekaterih u*1 krajev nim sindikalnim organizacijam. Organizacija s približno 70,000 člani - sindikat delavcev družbenih dejavnosti — je ^intenziv- tako od strani republiških kot tudi mnogih občinskih organov, no življenje« - tako je poudaril S PnP^’ b}lf sin- Priče smo materialni sanaciji v na VII. plenarni seji tajnik re- , niz ci,Ja ^,e a; ce.v šolstvu, v zdravstvu se začenja- publiškega odbora Slavko Grčar lruzbe"‘l? delavnost, v Slovemp. jo urejati stvari (z novimi ured- - in je prisotna povsod tam, ^hnfh rln k I",3 I2nfd.vseh bamj in zakoni, ki se pripravlja- kjer se rešujejo življenjska vpra- « h republiških organizacij jo), v kulturi je pravkar stekla šanja članstva. Čeprav je rezul- L®!RHJn "l da ba"es, uziva fugled javna razprava o zakonu o kul- tat materialne sanacije — katere e le doma> temveč tudi v tujim. turnih skupnostih . pobudnik je bil v naši republiki kot da ima samo mati otroke. Ljubezen daje moč pri vzgoji otrok: tako medsebojna ljubezen očeta in matere kot ljubezen starčev do otrok. Enako velja za vzgojiteljice v vrtcih, za učitelje in kasneje profesorje po šolah, za zdravnike in bolniške sestre po otroških klinikah, za delavce po zavodih za prizadeto mladino. Strokovna usposobljenost je nujno potrebna — potrebna pa je tudi predanost, ljubezen in odgovornost do mladega bitja. Svet izven doma, učilnic in bolnišnic: cesta z vozili in vozniki. Ako bi si vsak od voznikov predstavljal, da je ta hip na cesti njegovo najdražje bitje, morda bi vozil previdneje. Upajmo, da tistih, ki nikogar ne ljubijo, na svetu ni veliko. Skrb in ljubezen naj bi vodila tudi vse one, ki ustvarjajo in proizvajajo za otroke; dalje vse tiste, ki nosijo odgovornost za razvoj našega šolstva ter družbene zaščite otrok in mladine. Mladi ljudje, ki st iščejo mesto v družbi in ga ne najdejo, ne trpijo manj kot otrok, če je lačen. Izdajamo posebne liste in knjige za mladino. Svoj delež pri kulturnem razvoju mladih pa dodajajo tudi gledališča, RTV in filmi: naj te ustanove ne bi namenjale otrokom, karkoli jim pride pod roko! Z brezbrižnostjo lahko v kratkem času podremo vse. kar smo leta gradili. Se preudarneje kot takrat, kadar gradimo tovarno, moramo vlagati denar v telesno in duševno rast mladega človeka. Ljudje, ki delajo v gospodarstvu, zdravstvu, socialnem skrbstvu, prosveti, kulturi in im,ajo vpliv na oblikovanje politike, vaj pri vsaki odločitvi pomislijo, da naša družba ni le svet odraslih. Le dobro vzgojeni otroci bodo ohranili in razvijali našo samoupravno družbo. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE SVET ZA VZGOJO IN VARSTVO OTROK JUGOSLAVIJE Skratka _ to pomembno pod- prav ta Kepu,DUnSKl ročje družbenega življenja dobi- radl nKeplhed,VI,de"® rat‘ n nnHa7 va tisto pozornost, ki mu v so- in osebmh dohodkov v gospodar. dobni družbi pripada. Zasluga za JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE — pestra obogatitev vzgojnega dela stvu manjši, kot naj bi bil, pa je glede osebnih dohodkov vsaj v šolstvu doseženo stanje gbspb-darstva v 1, 1967- In boj bo šel naprej... Po predvidevanjih naj bi družbene dejavnosti v 1. 1970 SS538. “ ebSh dohodkov '«° » »h«". f. ropobSikT ižSrSvflhl £ ustrezni materialni stroški amor' a°m b°r,e plipra'^ene in Pobude so nastale v posamez- n°sti. naj da priznanje vsem ti- bzacila 1^ rezerva skladi sk,?n' * JugosIovanske Plomrske nih občinskih središčih, v kate- stim prosvetnim delavcem, ki so ne poraL - vJe to bi ^e dalo Igre' rih s0 pripi'avil> Programe de- storili največ za vzgojno delo z urediti s takim povečanjem sred Letošnje, desete Jugoslovan- javnosti in poskrbeli za financi- mladimi. štev. Pri tem pa izračuni kažejo ske _ pionirske igre označujejo or- ran je prireditev. Organizatorji pa Spoznanja o opravljenem so da to ni pretirano povečanje ih ganizatorJi m udeleženci za iz- niso ostali osamljeni, za vzgojno ponavadi primerna podlaga za da bi se dalo doseči v okviru re- e: °dllku}W0 }lh množičnost, delo so se zavzeli tudi mnogi de- nadaljnje načrtovanje. Vloga JP1 publiškega finančnega proračuna. kakovost in raznovrstnost. Men- lovni kolektivi, strokovna zdru torjem raznih krožkov je uspelo ženja in razne organizacije. Kar pa še vedno moti. so doseči; da vzgoja v šoli znova do-ostanki starega, v bistvu admi- biva ustrezno mesto, šole pa so nistrativnega odnosa družbe do zopet našle stil? š širšim družbe* teh dejavnosti. Samo en primer: nim okoljem, ki je v zadhiih le-govori se o prevelikem poveča- tih kazalo vse manj zanimanja . ae"ari,a; . iNajpotreoneis. nju splošne potrošnje, pri tempa za vzgojne probleme. Priprave df Razumljivo je, da zahteva akcija, v kateri je sodelovalo več postaja iz leta v leto večja, njihov prispevek k bogatitvi vzgojnega dela šole je tolikšen, da jih ni mogoče obravnavati le z vi- Predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih se ne ločj posameznih dejavno- n,a Jugoslovanske pionirske igre on?‘ Poleg delovanja same OŽN ki .^a v poštev tudi problematika, aueJe v zvezi s specializiranimi k^rjci^auii Združenih narodov npr. J borba proti lakoti. UNi otrokom vsega sveta, __ problemi izobraževanja, in kulture, \\TIO — nriza-za izboljšanje zdravstvenih Jr®*’’ Noj proti epidemijam itn. bi a*ooljši sestavki bedo nagraje-človekovih pravic, 10. de-ljen^ra letos. Nagrade bodo razde-$tVa ha proslavi v prostorih dru- h^*}*S* i® treba oddati v taini-dušiva, ali pa poslati na ujeli? ?as1r'V: Ljubljana, Cankarjeva 1. decembra lf)69. te teni naslovu tudi lahko dobi. teriai Potr®hne informacije in hia-*e za nalogo. — Sporočilo naročnikom )wPanašhji številki šmb spet j.UPzdi položnice. Prosimo ha-ki nis0 Poravnali . r°čnj,ne za lansko in tekoče fo'0’.11;3-) to čim, prej store. Na-raUlk'’ so naročnino že. po-hii ali pa nai položnico shra-za prihodnje leto. Uprava dejavnosti SRS Vinko Kastelic strukture, ki preveč »žr^... pionirskih odredov, svojo pomoč ganjzacii;' v«* teh denarnih šoJ^ji sosednjih' republik. Nji- Sindikat bo nadaljeval s tra- kovn?aTfi0n^ašihtUdsneriah>iran°h Prispevkov pa seveda ni mogoče hov dosežek bo lahko stvarno --a;,--.. P »• primerjati ž doslej nenagrajeno ovrednotila le skupina psiholo- prizadevnostjo organizatorjev in gov; pedagogov in sociologov, ki njihovih sodelavcev — učiteljev.. ^ . udi ugotovila, ali so organiza kj so pripomogli, da se je zamisel o množičnih pionirskih .tek- -tp pa gre v veliki meri. prav .sin- dicijo »odprte organizacije« — US(;anov dikalni organizaciji družbenih take, v kateri so forumi zaradi -delavcev, posebej .še njenemu članstva in ne narobe- Še dalje Pokazalo še je, da so'bili pod- Republiškemu odboru, ki ie v bo nastopal s strokovno podprti- laga tega uspeha prav pestri, za- aadnjem času napel, vse svoje si- mi- stališči in se boril za uveljav- nimivi in dobro izdelahl progra- le, pa tudi občinskim vodstvom ijanje vseh tistih . pravic- svojih mi,-pa. tudi to, da so pri njihovi movanjih uspešno uresničila. Problemi izobraževanja v Sloveniji torji z novimi prijemi uspeli le slučajno ali pa so bil« prav nove metode dela tiste, ki so pripomogle k uspehu. Tudi v 1. 1970 se bodo pionirji množično uveljavili: na zimskih pionirskih igrah, ki jih bo sklenila zimska olimpiada na Golteh pri Celju, gledališčniki se bodo izkazali na srečanju v Idri-. . , ji, v Ormožu pa bo revija lutkov- Kaj nam kažejo nekateri najnovejši podatki o izobrazbeni strukturi zaposlenih in o nadaljnjih težnjah, ki jih kaže nih odrov, ob 25-letnici osvobo- naše Šolstvo ditve Ljubljane bodo razne pri- reditve, tekj in orientacijski po- . _ hod v Domžalah, šahisti se bodo 2e. nekaj časa razpravljajo naši- republiški poslanci v Število učencev v osnovnih šolah gledu je Sloveniji Hrvaška z 11,2 dvajsetič srečali v Kočevju, slo-različnih skupščinskih odborih — kot sta npr. odbor za znan- v SRS se že od 1962-63 manjša, odstotka. Med temi šolami pride venske in hrvaške folklorne sku- stveno raziskovalno delo in odbor za vzgojo in izobraževanje vendar je to v zvezi z demograf- od 204 tisoč ljudi nad 151 tisoč pine v Murski Soboti, kinoama- — o gradivu, ki nosi naslov: Problemi izobraževanja v Slo- skimi gibanji, namreč posledica takih, ki imajo šolo za kvalifici- terji v Ljutomeru, fotografi v veniji. To gradivo je pripravil samostojni svetovalec na Iz- Padanja rojstev. Osnovno šolstvo se rane ali visoko kvalificirane de- Kopru. Škofja Loka bo zopet go- vršnem svetu SRS dr. Živko Šifrer. Ker so podatki in zlasti izpopolnjuje v toliko, da se manj- lavce in druge šole s praktičnim stoljubno sprejela udeležence nekatere primerjave v gradivu zanimive, ga objavljamo v ša obremenjenost oddelkov in uči- poukom. Delež teh šol je v Slo- Groharjeve slikarske kolonije, skrajšani obliki. teljev. v zadnjem šolskem letu veniji zelo visok in dvakrat pre- uveljavili pa se bodo lahko tudi je prišlo na en oddelek (razred) sega jugoslovansko poprečje. Splošno razširjeno mnenje, da goslavijo med zadnje države v po 26,7 učencev, kar je dovolj Med šotami za srednji kader, ima Slovenija v državi najboljšo Evropi. V Sloveniji velja sploš- pod maksimalno mejo, ki je po- to so srednje šole s štiriletnim izobrazbo, svojega prebivalstva, je na šolska obveznost- že več kot . stavljena na 35 otrok v enem šolanjem, kamor spadajo gimna-treba popraviti. To je veljalo za dvesto let in še stari-avstrijski razredu;-na.enega učitelja pa pri- zije in srednje strokovne šole, ni prva leta po vojni, sedaj se je pa zakon iz leta 1869 je praktično 'de 21,5 učencev. V'Sloveniji ima- med Slovenijo in drugimi repub-stanje že dokaj spremenilo; to ne izvedel osnovnošolsko obveznost; mo sedaj 1042 osnovnih šol z 8557 likami razlik. Gimnazijo ima 1,2 zaradi tega, ker bi. bila ta stvar od tedaj je pri nas nepismenost oddelki, 228.000 učenci in 10.624 odstotka prebivalstva; tak delež pri nas zanemarjena, ampak dru- začela hitro padati, tako da je učitelji. Letno konča osemletko velja tudi za vso državo. Sred-ge republike bolj prizadevajo, danes v Sloveniji samo še kakih 18 19 tiloč absolventov. Samo njo strokovno šolo. med temi so da odpravijo zaostalost, ki so jo 23.000 ljudi, ki jih štejemo za ne- osnovnošolske izobrazbo ima v srednje tehniške, ekonomske.,me-prinesle iz prejšnjih časov. V tem pismene. Tako nepismenostrsploh Sloveniji 82,3 % vsega prebival- dičinske, kmetijske ipd.,. ima 2,8 svojem prizadevanju so že pre- ni več problem, ostane pa vpra- stva> ah merjeno na pismeno pre- odstotka slovenskega prebivalstva, cej uspele, tako da danes že lah- sanje, kako je mogoče, da je med bivalstvo, 82% tega prebivalstva, za vso državo pa velja nekaj ko ugotavljamo, da je primerja- mladino v starosti 10 do 19 let ostalih ig % jma srednjo, višjo manjši odstotek — 2,1 %. va s Slovenijo tem bolj neugod- ostalo še 2408 nepismenih, ko je a}1 visoko izobrazbo. V vsej drža- Medtem ko pri osnovni šoli ni na, za čim višjo stopnjo izobrazbe osnovnošolsko omrežje dovolj vi ima 86,5 %. prebivalstva samo razlik med mestom in podeže-gre. . razvito in ni toliko otrok telesno osnovno šolo. Popolno osemietko Ijem, pa je to razliko pri srednji Mnenje, da je izobrazba pre- ali duševno nerazvitih, .da se ne bi' im-a v SRS 17,-g %. prebivalstva: to izobrazbi že opaziti v tem, da je bivalstva v Sloveniji, na visoki mogli učiti branja in pisanja. Slo- j« dvakrat večji delež, kot Velja v mestih mnogo več ljudi s tako stopnji, je nastalo, zaradi tega, ker venija ima sicer manj osnovnih za vso državo, kjer je 9,1 %. izobrazbo: v ljubljanskih občinah, je znano, da v Sloveniji nepisme- šol kot druge republike (ena šo- „„redn!0 izobrazbo, kamor šte- kjer živi 13 % prebivalstva Slo- prometniki. zgodovinarji, filatelisti in drugi. Večje pozornosti bodo v prihodnje deležni tudi mladi zadrugarji, saj je ta nekdaj že tako uveljavljena dejavnost pri nas v zadnjih letih preveč zapostavljena. M. K. Litija za dan pionirjev nosti praktično ni. Zadnji popis la pri nas pride na 1635 prebival- jemo tudi šole za kvalificirane venile (popis 1961). ima 44.3 95- • • ___1 • . e __ ______ __ ___• _1 v__• . i tnA i: _ 1 , . 1 1 ___•• 1 ■ 1 1 Litijski pionirji so letos še prav posebno slovesno praznovali 29- september, dan pionirjev. Učenci osnovne šole Dušan Kveder — Tomaž so pripravili pionirsko zborovanje, na katerem so se seznanili z razvojem pionirske organizacije, poslušali kulturni program, ki so ga pripravili recitatorji in pevci osnovne 1434, delavce in g0ie s praktjgnjm po- vseh oseb gimnazijsko izobrazbo. stde’ n^e^c* glasbenega centra in zato ukona, ima v Slovenili 15.6 % vse- Podobno nakoničenie teaa nrebi- predsednik obč. konference SZDL iz leta 1961 je prinesel informa- cev. v vsej državi pa na cijo, da je v Sloveniji 1,8% od- vendar so šole v . Sloveniji zato uKona, ima v Sloveniji 15,6 95> vse- Podobno nakopičenje tega prebi- rašlega prebivalstva nepismenega, večje in dovolj razširjene. (Ena ga Prebivalstva, to je največ v valstva je tudi v drugih mestih tov. Zvone Bric, ki je obujal spo- v vsej državi pa 19,7 % ali 2 mi- šola pride na 19,4 kv. km površi-' državi; za vso SFRJ pride ta de- — Celju. Kranju, Mariboru. mine na NOB. lijona 880.000, kar postavlja Ju- ne, v SFRJ pa na 18,2 kv. km) lez na 9,3%. Najbližja v tem po- (Dalje na 2. strani) Miloš Djukič Spominski zbornik: ^Deset let delavskih univerz na Slovenskem Ob svojem jubileju je izdala Zveza delavskih univerz Slovenije zbornik, 'kr prikazuje desetletno dejavnost delavskih univerz, in hkrati opozarja na nadaljnje perspektive razvoja, ustanov za izobraževanje odraslih. Zbornik uvajajo besede predsednika republiškega Izvršnega sveta Staneta Kavčiča, ki poudarja vlogo teh institueij v preteklosti in zahteve jutrišnjega dne. Zgodovino delavski univerz — njihovo ustanovitev in glavna obdobja razvoja, pa tudi materialne in kadrovske pogoje Opisujeta kar dva prispevka' Delavske' univerze včeraj, danes, jutri in Deset let dejavno-;Sti delavskih univerz. V leksi-kohski obliki so-prikazani podatki o razvoju in delu slovenskih delavskih univerz. Pregledno urejeno besedilo ponazarjajo. fotografije in grafikoni, publikacijo pa zaključuje zemljevid, ki predstavlja mrežo delavskih univerz na Slovenskem v 1. 1969. Levstikov dan v Litiji Na sestanku' učiteljev slovenskega jezika konec preteklega šolskega leta so se dogovorili, da bi 28. september,-dan smrti pisatelja Frana Levstika proglasili za kulturni praznik učencev — za Levstikov dan. Letos so ta dan praznovali v torek, 30. septembra. Litijski pionirji so okrasili Levstikov spomenik, prireditev pa je bila v kinodvorani v Šmartnem. Pri programu — poslušalo ga je več kot 300 šolarjev, predvsem značkarjev — so sodelovali tudi pisatelj Miško Kranjec, operni pevec Ladko Korošec in igralec Mladinskega gledališča Jože Mraz. Miško Kranjec je govoril o svojem življenju in delu. odlomek iz njegove knjige Otroci, čigavi ste pa je prebrala učenka litijske šole Rosana Maček, o svojem delu in življenju sta zanimivo pripovedovala tudi Ladko Korošec in Jože Mraz. Ladko Korošec je zapel dve narodni, nato pa dve ariji iz Figarove svatbe in Seviljskega brivca. Igralec Mraz pa je bral iz kniige Bratovščina Sinjega galeba, nato pa še pesmi Toneta Seliškaria. Favčka in odlomek iz Desetega Brata. Upamo, da bo prireditev, ki ie bila v taki obliki letos prvič, postala tradicionalna. (Z nio se le začelo tudi novo tekmovalno obdobje za bralne značke, kd jh bodo podelili za 8. februar). Miloš Diukič PROBLEMATIČNI DOMOVI Nekaj zbranih podatkov in ugotovitev o dijaških domovih v Sloveniji Razprave po navadi ne zale- zevale v večje šolske cemtre. števala gmotne razmere učencev Anketa je pokazala, da manjka žejo veliko. Kljub temu pa je res Manjše šole so prenehale obsta- oziroma njihovih družin, pa tudi sedaj v naših domovih kar 82 (tako ugotavlja gradivo ZMS o jati, ukinjeni pa so bili tudi do- to, kolikšno je učenčevo zanima- vzgojiteljev. V primeru, da bi ho-problematiki dijaških domov), da movi, namenjeni učencem teh šol. nje za učenje in njegov šolski teli zadostiti normativom, pa bi se je .po letu 1963, ko je o domo- Tako je našlo prostor v domovih uspeh. potrebovali 147 vzgojiteljev, vih za učence srednjih šol raz- le 2,4% dijakov, domove pa . so Načrtno razvijanje mreže do- Kljub vsem težavam pa so do-pravljala republiška skupščina, že ustanovile nekatere gospodarske mov je odvisno od tega. kdo naj movi. vendarle uspešni. Učenci, ki znova ugotavljati: da so dijaški domovi — kljub temu da imajo izredno pomembno družbeno in vzgojno funkcijo — v sistemu stanujejo v njih, dosegajo 15 do 30 % boljši učni uspeh od po- marsikaj obrnilo na bolje. Seveda organizacije, in sicer za učence ustanavlja domove. Domove naj ne toliko, da ne bi morali danes svojih šol. bi povezali s srednjim šolstvom, Zaradi podražitve (Ob prehodu ustanovitelji šol pa naj bi imeli prečnega. Svobodne. dejavnosti so iz proračunskega sistema finan- posebne pravice in dolžnosti tudi sicer bogato razvite, slabši pa so ciranja na samofinanciranje) do domov. Hkrati z zmogljivostjo pogoji za njihovo izvajanje. V in izpopolnjevanja prometnega šole naj bi zagotovil ustanovitelj domovih imajo le malo vzgojnih, izobraževanja in vzgoje še vedno omrežja, se vozi vsak dan v šolo tudi ustrezno kapacitete doma. pripomočkov in naprav, le 45 di-ob strani, da nimajo ustrezne 20 % učencev srednjih šol, med- Prav zagotovitev domskega pro- jaških in 28 strokovnih knjižnic, ureditve, niti jasnega koncepta tem ko jih stanuje v domovih le štora bi morala postati eden pr- ki imajo skupaj 43.605 knjig, 35 dolgoročnega razvoja mreže do- 17,10 %. Veliko dijakov živi v vih pogojev za ustanovitev šole. gramofonov s 1793 ploščami, 76 mov. Njihove zmogljivosti so le razmerah, ki ogrožajo njihovo Za vsako šolo. ki že obstaja, bi televizijskih in 85 radijskih spre-tolikšne, da lahko sprejmejo samo zdravje in onemogočajo uspešno bilo treba v republiškem načrtu jemnikov. Zelo redki domovi pa 17,10 % srednješolske mladine. Ker ni splošno veljavnega načrta vzgoje in izobraževanja in ustreznega denarja za oskrbovanje in delo v šoli. Brez posebnih analiz predvideti tudi razvoj domov za imajo pripomočke za telesno in proučitev ie‘ ugotovljeno, da učence teh šol. bi morala dobiti svoj prostor v domovih najmanj četrtina učen- dobro organizirano vzgojno delo, cev srednjih šol. ne morejo dati mladini tistega, Nenačrtnost razvoja domov po-kar bi morali (družbeno pomoč nazarjajo naslednji podatki: od pri šolanju in poklicnem uspo- 59 domov jih je 10 povsem neza- POTREBOVALI BI 174 VZGOJITELJEV Vzgojitelji v domovih ne mo- sabljanju) in zato tudi ne po- sedenih. vzgojo, za glasbeno, likovno, tehnično in podobno dejavnost. Tudi materialno osnovo za uresničitev nalog osnovne dejavnosti bi morali določiti normativi, ki bi obvezovali ustanovitelja. Prispevek učenca k domski preobremenjenih, rei° opravljati svojega dela tako, vzgoji je dnevno 0,21 ali. 6,30 din (Dalje na 8. strani) stati pomemben dejavnik organi- medtem ko je v 29 domovih ,na Eot hi bilo treba:, namesto za meseeno. V Vetu 1968 so znašali ziranega izobraževanja in vzgoje, voljo še nekaj prostora. V Šol- 30 (tako naj bi bilo po norma- djojjbefh prispevki za kritje ma- Kolikšne so prednosti dobro skem letu 1963 09 so zavrnili 396 tivu) imajo vzgojitelji v oddelku teriaine osnove vzgojne dejavno-urejenih domov za mladino, ki se prosilcev, v letu 1967 68 jih je poprečno 40 oziroma 60 učenčev. sy 0^4 dnevno na učenca ali šola daleč od doma. vemo. Po- bilo odklonjenih 794, v letu Težavnost dela in njegovo nepra- 4 20 din mesečno, datki pa govorijo, da je bilo od 1966 67 pa 1082. Mladina iz Slo- vilno vrednotenje povzročata, da leta 1945/46 tj. v obdobju, ko je veni je zaseda 90,4 odstotka dom- vzgojiteljskega osebja manjka, število domov intenzivno nara- skega prostora, medtem ko so v ščalo zaradi socialnih in vzgojno- preostalem delu domov (9,6 %) izobraževalnih potreb, na Sloven- učenci iz drugih republik in dr- skem 177 domov s 17.330 učenci, žav. Opozoriti velja na dejstvo, Zaradi prehoda s proračunskega da je v domovih zelo malo učen- načina financiranja na samofi- cev nekaterih občin, in vprašanje nanciranje se je 1. 1951/52 zmanj- je. če se učenci teh občin sploh Četrti Zbornik zgodovine šolstva in prosvete Pravkar je izšla (z enoletno zamudo) 4. številka »-Zbornika za historiju školstva j prosvje^ te«, ki jo izdajajo skupaj šolski muzeji v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Publikacija, ki obse^ ga vsakikrat čez tristo strani velikega formata, prinaša mnogo zanimivega gx'adiva s področja šolstva in prosvete v širie® pomenu besede; vanjo dopisujejo znani pedagoški strokovnjaki in muzealci iz vseh naših republik, vsak v svojem materinskem jeziku. Iz vsebine 4. Zbornika na kratko omenimo tokrat le pri* spevke slovenskih avtorjev. O ženskem šolstvu in učiteljstvu na Slovenskem v preteklih stoletjih ' piše ' kustos Slovenskega šolskega muzeja Tatjana Hojan, kustos' istega muzeja Vincenc Žnidar piše o Josipu Brinarju in slovenski meščanski šoli, Slavica Pavlič, kustos SSM, pa 0 razstavi Šolske zgradbe v obdobju 1775-1966. ■ r Seveda najdemo v Zborniku še obilico drugih prispevkov, ki bodo obogatili naše poznanje sodobnih in preteklih dogajanj n,a področju šolstva in prosvete. Zbornik lahko naročite pri Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani; stane 40 din za ustanove in 30 din za oosameznike. šalo njihovo število na 149 (z 12.197 učenci). V naslednjih letih (1952/53 do 1963/64) — v obdobju lahko šolajo na srednji stopnji. V domovih so predvsem učenci strokovnih — poklicnih in teh- S SEJE PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA Drugačno usmerjanje nadarjenih združevanja domov in krčenja niških šol, le malo pa je gimna-domskega prostora — je ostalo le zijcev. V enaindvajsetih domovih, *,e1 7* domov (z 91.898 učenci), ki so organizacijsko in upravno o er^ jih ni po nadaljnjem združeni s šolo. sprejemajo le -!?}.^.I17Sevan7l! ir! uPrarilem zdru- učence ene šole, medtem ko ževanju ostalo le še 63 (z 10.045 učenci). Iz leta v leto je bilo v domovih vse manj učencev, v zadnjih dveh desetletjih pa je njihovo število že kar stalno, in sicer okrog 10.000 učencev. Ob reorganizaciji mreže osnovnih šol in gimnazij so sorejemajo v upravno samostojne domove učence različnih šol. ALI SO DOMOVI RES OBLIKA SOCIALNE POMOČI? V preteklosti, pa tudi danes Po besedah predsednika pro- da je na Slovenskem v tej struk- so obravnavali domove kot šobili uki- cialne zavode, ki niso bili deležni svetno-kulturnega zbora Miloša turi 3,3% kadrov z visoko in 2% ma-nfI P°dežeJski tolikšne družbene pozornosti kot poljanška ni bila namera te raz-domov.. Srednje sole so se zdru- drugi vzgojnoizobrazevalni zavo- prave „biti plat zvona; nepotrebno _______________ s _ Zato je v domovih samo 2() % dramatizirati, temveč opozoriti, zaposlenih z učencev. z višjo izobrazbo. To stanje je prave »biti plat zvona, nepotrebno najslabše v industriji, kjer jih je visoko izobrazbo DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ, LJUBLJANA je založila KOMENTAR TEMELJNEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH S SODNO PRAKSO Avtor: Janez Šinkovec Recenzent: Vlado Vodopivec V Sloveniji je to prvi priročnik po sprejetju novele TZDR. ki razlaga poleg komentarja tudi primere iz sodne prakse Priročnik obsegft 19? strani. Cena: 23,50 din METODE DELA S TEKSTI Avtor: Ivan Bertoncelj Cena: 14,70 din METODA DELA PRI INFORMIRANJU IN PREDAVANJU Avtor: Ivan Bertoncelj Certe: 16,00 din SISTEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Avtor; Jože Tavčar Cena: 5.00 din j. . kl. Rla*$eJ°v le d61”? da moramo prenehati z neke vrste 1,3%, z višjo pa 0,7%. Glede na ^^‘‘dar-i^nih^e^ne vpiše oskrbnino, m 16% učenčev, ki „mo7ar1nvr>Hstvnrr, m samntrtlaž- to, da nam daje vsak slovenski povprečno nadarjenih se ne vpise nančni položaj pa je kriv, da sprejemajo domovi predvsem učence, ki krijejo sami vse stroške oskrbovanja. V domovih je največ učencev iz delavskih (35,57 %) in kmečkih družin (20.21 %)• Kljub temu pa ugotav- nos Problem. ki ga obravnavamo, ni med posameznimi občinami ve-samo problem prosvetno-kultur- like razlike. Na najboljšem je nega zbora, temveč zadeva vseh Ljubljana, dolgo zatem Radovlji- nih skupščine, pa tudi naših gospo- Ijamo/da * teh = Tdo^ih darskih organizacij -n občinskih prav nizke osebne dohodke, nuditi več stvari obrnile na bolje, ^ore- [judi sposobnih za študij na viš- preMevsin diplomirane, družbene pomoči za šolanje na blt.n« rešitve pa upoštevati pri ------------- — -----------------------1 srednji stopnji. načrtovanju razvoja Slovenije." jih ali visokih šolah. To pomeni, če upoštevamo tudi naše naravne Ker so današnje razmere v do- (Iz razprave v prosvetno-kul- kapacitete, da bi lahko dobili vsa- kar,ri 7 vi?ako i70braz- Priročnike lahko naročite Ljubljana, Miklošičeva _6. pri delavski univerzi Boris Kidrič, movih še vedno take. da ni mo- turnem zboru povzemamo tokrat ko leto vec kot 4000 kadrov z n-goče zagotoviti prostora v domo- del razprave Pavla Kogeja iz re- soko izobrazbo - dobimo pa jih vih vsej mladini s podeželja, je publiškega zavoda za zaposlova- le okrog tisoč, treba še vedno izbirati »stano- nieJ v lI CLJet fct: Vtrumu ".>ldliu- - ' i,x v v- rn ■. - i < valce" po določenih merilih. Le- Podatki informacije o izobraz- slabe? Ali je vzrok samo štipen- ustreza Na dnevnem redu seje prosvetno-kulturnega zbora je bila pomembno, pa samo štipendiranj® še ne more biti izhod iz zagate-Pri vseh prizadevanjih namreč niti ne moremo najti tistih, ki polovica zgubi že v osnovni šol> — do osmega razreda pridejo že s tako nizkimi uspehi, ki ne za- minuli teden (2. oktobra) med drugim tudi razprava o izobrazbeni strukturi zaposlenih v Sloveniji. Pri obravnavi te informacije, ki jo je sestavil dr. Živko Šifrer, in v prizadevni S0(jij0 v Vrh — 15 %. Od teh naj razpravi je sodelovalo več poslancev in povabljenih gostov: bolj nadarjenih Otrok se nam jih Pavle Kogej iz republiškega zavoda za zaposlovanje delavcev, Rado Miklič, namestnik republiškega sekretarja za delo, in Ludvik Zajc, predsednik republiške izobraževalne skup- n0taV]jaj0 nadaljnje poti. To 9° nosti. predvsem otroci z zaostalih ob- močij. Le-ti so trikrat zaostali! v svojem družinskem okolju, živijo v nizkem kulturnem okolju in hodijo v nerazvite osnovne šole. Slaba polovica nadarjenih pri' de do srednjih šol. Precej nad- , , , „ samozadovoljstvom in samotolaž imajo pravira do brezplačne bo ot) proi;)iernU) za katerega jas- letnik 3,2 % kadrov z visoko in oskrbe (to ra ucenci osnovne sole, no ug0tavljamo, da nima le da- 3,9% z višjo .izobrazbo, lahko ki v domačem kraju ne bi mogli ^ temveč bo imel tudi y pri. pricakujemo, da se obiskovati obvezne osnovne soier. jloc^nje dalekosežne posledice, v prihodnosti ne bo bistveno spre-Vse oskrbne stroške plačuje 64 Predvs€m je treba Spremeniti od- menila. To je sicer povprečje za odstotkov učencev. Prav slab fi- „„„ do JizabrazhJe strukture. slovenske regije, medtem ko so neustrezna, zato bo treba politiko v gimnazijo, pač pa v take srednje šole. iz katerih jim je prehod tTTtmktVira na višje in visoke šole skoraj 00-a vsem onemogočen. Vse to pa tudi pove, da je populacija gimnazij usmerjanja nadpovprečno nadarjenih v šole druge stopnje spremeniti. naših zborov in družbenopolitič- ca. Kranj, Nova Gorica itd V go- a odstotkTdipfomlranTh0 organizacij, izvršnega sveta, spodarsko zaostalih občinah je ta p zaposlovan1u diplomatov ima- 2)!— — ...j! ------u odstotek najmanjši (1 %). Glede na evropsko raven je jo posebno vlogo gospodarske or- ..v, ua je ici, , j- ^ . - ... ganizsciie: le-te še vedno zlahka vedno premalo, saj bi morali skupšcin. Vsi ti naj bi tudi Pre " tudi pri nas v generaciji enega zat-rns!ujelo tiste, ki nimaio ustrez- mladini, katere starši imajo laSali’ kaJ 1« lf€ba storiti, da bi rojstnega letnika poprečno 15 % pe i,„bra7be Z«t0 se tudi dogaja, NajvišUh osebnih dohodkov ne ^ tisti ki študija niso končali. bo. amn°k tisti, ki te izobrazbe nimaio. To r.q oomeni, da pri nas več ve’ia Usti. ki ni -do meri". Zakaj so perspektive tako zelo kot oni, ki v resnici povsem ta pa naj bi bila taka, da bi upo- beni strukturi zaposlenih kažejo, diranje? Čeprav je štipendiranje M. K. Problemi izobraževanja v Sloveniji (Nadaljevanje s l. strani) »ZAOSTALE" REZUBLIK'! MOČNO POSPEŠUJEJO SVOJE ŠOLSTVO Najbolj značilne spremembe glede izobrazbe so pri višii in visoki izobrazbi. To takoj pokaže podatek, da smo imeli pred vojno v Sloveniji na teh šolah 2 tisoč slušateljev, zdaj pa jih je 17 tisoč. Seveda je vrsta razlogov za to, da je tolikšna razlika pri tistih, ki si pridobivajo visoko izobrazbo, v primerjavi s predvojnim časom. Najbolj pomembna razloga sta v tem, da je danes obseg družbe...h služb in zlasti gospodarstva mnogo večji kot >red vojno, razen tega pa je v teh službah tudi delo mnogo bolj zahtevno in specializirano ter zahteva primerno strokovno izobraževanje. K temu 'e treba dodati, da se je spremenila tudi dinamika dela samega, to se pravi, da se danes ne dela šablonsko, po, vedno enakih. tirnicah, amoak se poudarja iniciativnost, iskanje novih poti z namenom izboljšanja postopka in skrajšanja poti za dbsegd rezultatov Sodobni tempo poslovnega življenja zahteva neprestano spremljanje novih pridobitev znanosti, kat dviga delo na večine višjo stopnjo — to je prav,, znak napredka. To pa zmo-reio iv ljudje s primernim teoretičnem znaniem. kar ie pogoj za strokovn1 razvoj Zato je naloga visokih šol. da dajo človeku toliko znanja, da . Postane v svoji stroki samostojen, da zna biti v primeru potrebe raziskovalec. Za- to veliko naraščanje števila študentov. ki ga opazujemo v našem času povsod po svetu, ni samo izraz želje po. znanju, ampak še bolj izraz dejanskih potreb. Za države je čim bolj kvalificirana delovna sila pogoj, da se obdrže ali uvrste med napredne, kajti pogled v izobrazbeno strukturo nekega prebivalstva nas hitro informira o tem, zakaj spada neka država med bolj ali manj razvite. 2e zaradi primerjave, da je imela Jugoslavija pred vojno desetkrat slabše razvito visoko šolstvo, kot ga ima danes, lahko upravičeno mislimo, da je bila nerazvita država. V Sloveniji razlika ni tako velika: bila je relativno nekako bolj razvita i" je delno še danes kar je posledica vrste okolnosti, med katerimi ne smemo zanemariti boljše kvalifikacije delovne sile. Iz spodnjih podatkov pa tudi lahko vidimo, kako naše republike, ki so zdaj še bolj zaostale, izredno pospešujejo visoko šolstvo, ker so spoznale, da za napredek ne zadošča samo »razvijanje naravnih pogojev« ali velike investicije ... NEKA I PODATKOV O SLOVENSKIH VISOKIH ŠOLAH Univerza v Ljubljani je zorela delati leta 1919—20. Do osvoboditve je na njej diplomiralo 3192 slušateljev. Ta podatek kaže, la se je število prebivalstva z visoko izobrazbo večalo precej skromno, saj navedeno število pomeni komaj nadomestilo odpadlih — umrlih ali upokojenih v 25-let- tih. Pri tem se pokaže tudi struktura tedanje Slovenije, kajti med diplomanti je bila komaj četrtina absolventov tehniških fakultet — največ jih je diplomiralo na pravni in filozofski fakulteti. Tako je bilo tudi za časa Avstrije, ko so slovenski študentje morali študirati na avstrijskih univerzah in se v glavnem posvečali študiju prava, filozofskih predmetov in morda še medicine; tehnične inteligence smo imeli le malo, kot smo imeli slabo razvito gospodarstvo. Po drugi svetovni vojni se je število študentov na visokih šolah začelo takoj dvigati in je že prvo leto preseglo predvojno število, leta 1947 pa se je to število že podvojilo in tako dalje naraščalo, dokler nismo leta 1960 dosegli števila 9 tisoč slušateljev visokih šol; tako 'e ostalo vse do letos, ko je število spet naraslo preko 10 tisoč. Tako veliko povečanje slušateljev na visokih šolah je pogojeno z razvojem družbenih služb, zlasti pa gospodarstva: slovenska industrija je npr. po svoji proizvodnji danes sedemkrat močnejša. kot je bila pred vojno. Danes imamo 9 fakultel (pred vojno 5, od tega medicina nepopolna) dve visoki šoli ir. tri umetniške akademije (pred vojno 1). Pri fakultetah je povečanje s tehniškimi fakultetami in ekonomsko fakulteto. kar je značilno za povojni razvoj. V primerjavi s predvojnim časom se veča število slušateljev na tehnikih fakultetah in pa število ženskih slušateljev (teh je zdaj že 39,1 %!). V zadnjih desetih letih se ie najbolj povečal obisk na filozofski fakulteti, kjer se je podvojil. Precej se je povečal tudi na medicinski fakulteti, fakulteti m strojništvo in na ekonomski fakulteti. Na nekaterih fakultetah se obisk manjša — najbolj na pravni, kjer smo v teh desetih letih zabeležili zmanjšanje kar za četrtino. Od 1945 dalje je na visokih šolah v Sloveniji diplomiralo 16.750 slušateljev, to je več kot petkratno povečanje v primerjavi s prejš^ njimi 25 leti. Od 1960 imamo vsako leto nekaj več kot tisoč diplomantov. V približno 50 letih, odkar imamo Slovenci svoje visoke šole, je diplomiralo na fakultetah 18.861 oseb, na visokih šolah 248 in na umetniških akademijah 877 (pred vojno 34) — vse skupaj 19.985 diplomiranih na visokih šolah. Na povojni č, «*. Gospod„sta „„„„ j« p,. «p”ta™'Sg„p«lS»vnB,iS: J 1 a e ' sebno trd oreh tam, kjer ni ra- Ije. Razumljivo ie. da v šolah, Statut naj bi opredeljeval sa- zumevanja. Delitev finančnih kjer se ravnateljevo in upravite-jhostojnost glede pedagoškega de- sredstev naj bi bila izražena v Ijevo delo dopolnjujeta, tudi ni ta in gospodarske politike šole in takem finančnem pokazatelju, ki posebnih problemov. Slede medsebojne pomoči med bo zajel: skupni pravilnik o de- Zelo zanimiv je tudi odnos na centralno in podružnično šolo. litvi osebnih dohodkov, v katerem relaciji: delovna enota zavoda za *h'i izvajanju in uresničevanju bodo upoštevani posebni pogoji šolstvo — upravitelj — ravnatelj, dčnovzgojnega programa naj bo dela podružnične šole. Materialna Strokovni svetovalci ponavadi ze-Podružnična šola dokaj samostoj- sredstva naj bodo sorazmerno lo samostojno obravnavajo po-vendar pa ji mora centralna razdeljena, pri čemer je treba družnične šole in z ravnateljem s°la pomagati, če je to potrebno, upoštevati število učencev, stanje rešujejo pereče probleme na enakovredni ravni upravitelj — ravnatelj. Prav je tudi, da strokovno-svetovalska služba ali ravnatelj JU1' Z razstave angažirane umetnosti v Slovenj Gradcu: M. Detoni ZABAVA, 1933 V SLOVENJGRAŠKI UMETNOSTNI GALERIJI Kakovostna umetnina je tudi angažirana Jesenski Slovenj Gradec kot da je izgubil svoj pravi ob- predavanje, raz. Na razkopano cesto na Glavnem trgu so se zrinili hul- Ali so niladi naklonjeni umet-dožerji, jame v peskastih pločnikih so prekrile deske. nosti svojega časa? — Najbolj Pred obokanim vhodom v Umetnostni paviljon visijo aa- dostopen jim je socialni reali-stave- Rdeč napis na belem traku slavoloka vabi v zastekle- zem, dela novejših in starejših no galerijo. Angažirana umetnost Jugoslavije 1919-1969, raz- avtorjev ter primitivna umetnost, stava v počastitev 50-letnice revolucionarnega delavskega medtem ko abstraktno umetnost gibanja Jugoslavije. le redki dojamejo. Privlači jih barvna harmonija ali pa so jim . „ ^ v «uradnem« prostoru Umet- Babiča idr. Svoje najvidnejše umetnine všeč z estetskega vicfi- 5nli rial™: no-stnega paviljona najdemo ku- predstavnike so izbrali tudi Sr- ka. Ge se pri ogledu zabavajo, me stosinjo Alenko Jasevo, zaposle- bi, umetniki Bosne in Hercegovi- to niti ne moti. no z zadnjimi pripravami za ne in Makedonije. Menim, da je treba mladim obvesti upravitelja o pedagoškem in drugem delu podružnične šo~ zapišem, da so mnogi pedagoški svetovalci prav s svojo avtoriteto in s sodelovanjem centralne šole ra opraviti na svoji šoli določene pomanjkljivosti, ravnatelj pa naj z upraviteljem razreši -isto, k]'bi^moraT”izitf'žeTpred Med štiristo "deli (140 avtor- prikazati vse faze umetnosti, če cesar m mogel sam iz objektiv- razstav0 Edina nedokončana jev) je namreč celo poznavalcu hočemo, da bodo umetnost ne- stvar, ki kali pripravljalcem za- težko ustvariti sodbo o zapored- koč tudi razumeli in pravilno dovoljstvo ob uspeli razstavi. ni vrednosti. Kakovost del so vrednotili. Prepričati jih mora- V tišino prostora se zareže pred razstavo ocenili jugoslovan- m9> da se umetnost nenehno razrešili marsikateri urnnvreoini zvonjenje telefona: Mariborski ski umetnostni zgodovinarji: Na- vija, da se nobena umetnostna resni marsiKaten ucnovzgojm, šolsk. center za blagt)vni promet Ce Sumi iz Ljubljane, Vladimir smer ne ponovi v povsem isti investicijski, personalni ah drug napoveduje svoj obisk pa šola iz Malekovič iz Zagreba, Lazar Tri- obliki. Obiski razstav so prav go-probiem v podružnični soli. Radovljice, Šolski industrijski funovič iz Beograda, Azra Begič tovo uspešna oblika estetske Na vprašanje, kakšen status kovinarski center iz Štor, šole iz iz Sarajeva in Boris Petkovški vzgoje, za katero bi morali zgra-ima upravitelj šole v delovni Celja, Raven in drugod. Precej iz Skopja. . diti trdne temelje že pri pred- skupnosti, je težko odgovoriti, okoliških šol, medtem ko so slo- Dosedanje ocene? Kaj pravi- metih kot so filozofija, psiholo-ker za to nimamo potrebne doku- venjgraški učenci v paviljonu že jo gledalci? — Presenečeni so. Sija idr. mentacije. Nujno bi bilo, da bi redni gostje. Pričakovali so pele—mele, našli Tudi ob našem obisku je ga- dali republiški in zvezni predpisi Zaradi česa je razstava za pa kvalitetno, estetsko učinkovi- lerija »živela«: učenci I. osnov-jasnejša navodila glede ustanav- učence najbolj zanimiva? — vpra- to postavljeno razstavo, ki jo je ne šole Frana Vrunča iz Slovenj Ijanja, organizacije, vodenja in gamo kustosinjo. — Za višje raz- idejno zasnoval Lojze Gostiša. Gradca so kdove kolikokrat že upravljanja podružničnih šol. rede je razstava še posebno po- In prav zaradi takšne posta- prekrižarili njene dvorane. Pred-Ob koncu naj zapišem samo še membna. Na razmeroma majh- vitve ima razstava za mladino še metnega učitelja Franca Bert-svoje mnenje: sem proti ukinja- nem prostoru dobe učenci pre- posebno vrednost. Stilistično je choida smo zmotili pri razlagi: nju podružničnih šol. želel pa bi, gled nad najbolj žlahtno umet- razumljiva, zato učinkuje tudi Kaj pomeni galerija za učence da bi vendarle dokončno uredili nostjo, ki je nastala v zadnjih 50 čustveno. Prvi vtis, kj ga dobi vaše^ šole? Brez pomišljanja je , • .-v—." ._____________________________________ * ' ■h Bernik: Nosorog, 1969. (Z razstave angažirane umetnosti v Slovenj Gradcu) razmerje med centralno in podružnično šolo. Ivan Vlahovič, šolski upravitelj letih pri nas. Razstava je za ^ mlad človek, ko vstopi v galeri- rekel: — Izredno možnost, da si miva prav zaradi svojega kou- jo, pa je največkrat usoden. ogledamo vse ^likovne tehnike v cepta: zanjo nismo izbrali . obi- Se vprašanje o vodstvu raz- paviljonu. Naši učenci imajo ne- čajnih del, zajetih pod pojmom stave. Velike skupine vodi včasih posreden stik z umetnostjo. To anagažirana umetnost — politič- tudi Alenka Jaševa. Pa Je seveda zelo velika pridpbi- no angažiranih del, del, ki sodi- Kakšen vodnik po umetnosti za Slovenj Gradec, kot tudi jo v tako imenovano plakatsko ste? — Kadar imamo v gosteh za vse okoliške šole. Ogledamo si Večal s« . , , . . ;. v l i, jpi ,, - - , , _, . umetnost, socialni realizem..- šolarje, poskušam pripovedovati Prav vsako razstavo*”*) vsaki, po- j ^31°" števdo višjih šol, teko da mednarodn, primerjal IzobrAze- 11,0; na Japonskem 13,5; v Franci- Umetnost. nismo hčteli prikaza- čimbolj jedrnato, na dostopen na- membnejši . sliki ge pogovorimo, v naš. repubhk, 4. vanje se danes nikjer V svetu ne ji 16,0; v Kanadi 22,5; v ZSSR ti zgol;j kot angažma: želdi smo ein predstaviti bistveno, da v 10 seveda na načjn, ki ustreza stop- W 1949. *° pr!sh Prvlx obravnava več kot stvar posamez- 24,0 in v ZDA 43,0. dati pregled tiste angažiranosti, minutah opozorim na stvari, za nji razreda. Ura likovnega pou- tprt z vlsJe Pedagoške soie; od nika, ampak ima značaj investicij Tudi glede števila diplomantov ki je sinonim aa najboljšo umet- katere menim, da bi jih morali. ka’ Prj kateri se učenci uče do- vuči do konca leta 1968 je na v človeka kot nvesticij v znanje. ^ visokih šolah Jugoslavija ni na nost. Razstava prikazuje mejni- spoznati. Vse pa je treba seveda -dvljati lepoto, obliko in prostor šolah diplomiralo 8750 slu- Raziskave ugotavljajo, da je zna- sja^em p0 virih ie bilo v ke med posameznimi obdobji an- povedati zanimivo in čim bolj *;er oblikovati zamisel, pa pr$v hih 'leV' ^ razliko od diplomira- nje postalo najvažnejši element dr^avab zabodne Evrope leta 1966 gazirane umetnosti, najbolj ka- urejeno, tako da se sprehod po gotovo ni izgubljena. j ,na visokih šolah je na višjih ekonomske rasti, da odpade 30 od- . lg0 mjbjonib prebivalcev) 5,6 kovostna dela te umetnosti do 1. galeriji ne spremeni v puščobno Marjana Kunej c^v velika večina diplomiran- f*P4ko^ 1“teinc_Plr^ei_tle. _na diplomantov na 1 tisoč ljudi. V 1952 in po njem, ko se je anga- L f ^§>■3 razlika Ig v tem da Ig mGd sp^šujgjo, da so sg izdatki zanj v >■? \t v. novpišimi i-rna^nimi crpHctvi in 23,7 diplomantov visokih šol. V z novejšimi izraznimi sredstvi in ?^m=rnaC tišTih šoteh^ri- "^terih državah v zadnjih petih .fe oblika^^j^li^e‘» pod' polovica žensk. Tretja raz- d lo tPeh 7^^, “ koetmdlnažb|ne Pri tem razlika ali sod.plomanti ročje.Nastelaje likovna anga- nfenaS razi s ko vafnemu^ delu, al i^ra dobil tokSt 'na' tSri 7žno nka je 'h študentov ?hogo večji kot pa na . ah. Končno je razlika tudi v visokih Izohraževa" na takih- ki 50 manj usmerjena k mesto tudi Bernikov Stol, Pla- spodaiskih investicij. Izobiaževa- znanstveniln raziskavam mneev Vietnam in slike iz Hege- nje nima samo tega značaja, da dušičevega ateljeja. Razstava ie Iz omenjenega gradiva je zani- potrdila ' tudi resnico, da stvari- »SVETLOBA IZPODRIVA TEMO« lo^i a število študentov in dip- ^i0V€ku da določeno stopnjo zna- Drestenn€V ^ rV1?ilhi ijr nja, ampak ima vedno bolj na- miv še podatek glede porazdelit- Jev ne more biti umetnina,'če ni E«—S iSffSS -f: Več si,?f djPlo™ra na teh oOlah ;jeno z d0]0gen0 stopnjo, ampak na višjih in visokih šolah le 8 od- i0čalo o izbiri del za slovenigraš- Stadii,wf iftT ioLnfisVfh iEE ta potrebna sposobnost stalnega stoikov kmečkih Staršev, čeprav k0 razstavo. O angažiranosti - ctamirair> VnIžoliliJr 7d9 spremljanja novih dkritij; šola- predstavljajo kmetje pri nas še 25 tako meni A. Jaševa — je mo- fn- 0 °o 6724 slušateljev 742 nje mora gioveku dati tako spo- odstotkov orebivaistva. 16.3 od- onče 4,,d: n« io lep,190 slušateljev 11,0), v stud. šobnost CIU 1968-69 pa od 7164 sluša- talje v že 1327 (18,5 od sto). odstotkov prebivalstva. 16,3 od- goče govoriti tudi takrat, če je stoikov študentov je otrok indu- izrazna moč velika, vsebina pa Mednarodno merilo o intenziv- sirijskih delavcev - zaposlenih v drugačna, kot smo je bili vajeni, nosti izobraževanja je število slu- industriji pa imamo nad dve pe- Moč likovnega izraza je posjaia . . . . ^ , 1 a:. • _u: M— X x./-Iv-. 1 • ____1__ P . Humi liouui ci^evčiiijct jc oicvm . . _ - „ - _ VSe r™€rjava višjega šolstva v gateljev visokega šolstva na kon- tini prebivalstva. Največ študen- za razstavljalce pomembnejša od takte rŽavi P°kaze, da pri tem ni tingent prebivalstva v starosti 20 tov je iz vrst uslužbencev. Poleg tematike. šoistv razKk, kot so pri visokem do 24 let, to je na tistih pet let- smisla staršev za študij otrok je Kako ste pripravili razstavo? ..44..«., 4^. ,4«4^44.. ^...4.J44 . _,, ^4. _______________..-j____________ Zamisel zanjo je nastala lani jo.V Sloveniji je prišlo v šol. letu največ mladine. Slovenija je ir*e- nomska stran, kajti najlaže vzdr- novembra, v žirijo, ki je izbirala (oci 69 na 10 tis0^ prebivalcev la v letu 1968 123.233 takih ljudi, žujejo študente starši tam, kjer je dela, pa srno povabili zastopni-lip M64 slušateljev) 41,9 slušate- študentov na visokih šolah pa je šola. To se vidi zlasti ob primeru ke iz vseh republik. Slovenci smo v ta v Srbiji 46.6; v Hrvaški 36.8; bilo 10.175. To pomeni, da pride Ljubljane. Za preteklo študijsko predstavili deia Nikolaja Pirna-j. Makedoniji 36,6; v Bosni in na 100 prebivalcev v starosti 20— leto so pokazali podatki, da odpa- ta, Maksima Sedeja, Gabrijela 2-7cegovini 32,5 in v Črni gori 24 let 8,3 študentov. (V SFRJ zne- de na ljubljanske občine, ki ima- Stupice, Draga Vidmarja, Nan-slušateljev. se to število 9,7.) V mednarodni jo 14,4 odstotka prebivalstva Slo- deta Vidmarja, Frana Tratnika. primerjavi te podatek ni neugo- venije, 31,6 odstotka študentov vi- Vena Pilona, Marka Šušteršiča, den: na sto prebivalcev starosti od šokih in višjih šol. Najmanj štu- Staneta Kregarja, Franceta Pav-20—24 let je bilo leta 1966 (iz dentov — 4 ali manj na tisoč pre- lovca, Marija Preglja, Franceta tega lete imamo primerjave iz an- bivalcev imajo občine Gornja Miheliča, Božidarja Jakca, Jane-kete prof. Chorafasa) študentov v Radgona (3,3), Lenart (2,4), Len- za Bernika, Nikolaja Omerze, V. Britaniji 4,8; Italiji 6,9; ZR dava (3,7), Ormož (3,6), Šentjur Stefana Planinca in Andreja j jA^i je izobraževanje pri nas Nemčiji 7.5; Sloveniji 8.0; Jugosla- pri Celju (3,6), Šmarje pri Jelšah Jemca; Hrvati Ivana Gene-^oro a’j slabo, moremo videti v viji 8,7; v Belgiji 10,0; v Švedski (3,4). rakca, Frana Šimunoviča, Ljuba Mednarodna primerjava kaže na dokaj ,, VISOKO STOPNJO ‘ZOBRAŽEVANJA V SFRJ Tak je naslov Zbornika slepili Slovenije, ki je pravkar izšel v založbi Republiškega odbora zveze slepih Slovenije. Uredil ga je tov. Vekoslav Mlekuž. Uvodno besedo je napisala Ma.jda Gaspari, sekretarka republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo. Namen zbornika je prikazati uspehe organizirane skrbi za prizadete na vidu. Pred 50. leti je bil v Ljubljani ustanovljen zavod za slepe In zbornik je nekak obračun prizadevnosti naše javnosti — družbe ter Zveze slepih pri skrbi za slepe. Vsebina ie razdeljena na štiri dele, in sicer: Temelji razvoja skrbi za slepe. Organizacija in druge ustanove slepih Slovenije. Odzvali so se klicu zasužnjene domovine. Vse to so že dosegli. Enaintrideset avtorjev je napisalo 53 sestavkov na .321) staneh velikega formata. Ti podatki povedo, da je vsebina problematike slepih dokaj podrobno obdelana in vsi dejavniki, ki prihajajo v poštev nri delu s slepimi, prikazani temeljito z vseli vidikov. Prvi del je kratka zgodovina .skrbstva za slovenske slepe, ki so se do leta 1919 šolali v nemškem zavodu v Gradcu in šele po šol. letu 1919'20 je prišla v Liubljano s posredovanjem kuratorija za slepe večina slepih otrok in odraslih, ki so bili zaposleni ali so se šolali v zavodih v Avstriji. Odprta je bila dvo-razredna osnovna šola v Ljubljani in prva učitrMVa za slepe le bila sestra KTor-a v-lvme. prof. Minka Skr/hrr'' n,? z"* knjižni- co sle-, ih. Leta 1922 je bil zavod premeščen v Kočevje. V tem zgodovinskem prikazu je dokumentaren sestavek V. Mlekuža o Josipu Kobalu in njegovem delu v zavodu za slepo mladino. Drugi del obravnava delo Zveze slepih Slovenije. Dom slepih v Stari Loki. knjižnico za slepe ter vključevanje slepih v redno dejavnost. Tretji del pa obdobje NOB. sodelovanje slepih z osvobodilnim gibanjem in posledice vojne ter doživetja slepih. Posamezni sestavki so prav pretresljivi in pričajo o veliki ljubezni do domovine ter požrtvovalnosti slepih. Zadnji del obravnava socialni položaj slepih, zdravstveno varstvo, vzgojo in šolanje na vidu prizadete mladine, poklicno mladine, poklicno orientacijo in usposabljanje na vidu prizadetih v Sloveniji, udejstvovanje v športu ter bibliografijo literature o slepih v Jugoslaviji. Ta prikaz ima namen obvestiti prosvetne delavce o tej publikaciji, ki bi jo morala imeti vsaka šolska knjižnica. Upoštevati je treba, da današnji čas zahteva poznavanje te problematike v zvezi z izobraževa-uiem slanih ali na vid” in ako kdo. so prav učitelji vseh vrst šol poklicani, da poznajo mož_-nosti, kako iim pomagati. Zbornik namočite na Republi-f.kem odboru Zveze slepih Slovenije, Ljubljana. Groharjeva 2. vezani izvod stane 40.—, kartonirani pa 30 djnarjev. France Ostanek PREDLOGI IN IDEJE ZA IZBOLJŠANJE UČNEGA PROCESA Dopolnilno delo pri pouku matematike v 8. razredu osnovne šole Na sestanku aktiva učiteljev matematike v osnovni šoli, ki ga je organiziral ZPPS Ljubljana, so 28. marca letos učitelji hospi-tiralj pri uri dopolnilnega pouka v 8. razredu Realizirano učno uro utemeljujejo naslednje misli: Odkar je na osnovni šoli dodatni pouk za učence s slabim učnim uspehom obvezen, smo o njem že precej slišali na aktivih in seminarjih in dobivali strokovne napotke zanj od svetovalcev na zavodu za prosvetno pedagoško službo, se posvetovali po hospitacijah na šoli in se seznanjali z njim v pedagoškem tisku. Kljub vsemu temu pa smo se pri dodatnem pouku v vsakdanji šolski praksi več ali manj lovili. Vsakdo je po svoje odpravljal vrzeli v znanju učencev, ki so nastajale sproti pri rednem pouku, pa tudi tiste, ki so nastale že v nižjih razredih, celo v 1. jn 2. razredu osnovne šole. Vsi smo želeli najti najboljšo pot in se zato poglabljali v individualizirano delo z učenci. Prizadevali smo si, da bi tudi učencem s šibkim in pomanjkljivim osnovnim znanjem pomagali osvojiti predpisano učno snov in omogočiti pozitivno oceno. Pri tem delu pa nas je zlasti v začetku oviral občutek, da z dopolnilnim poukom dajemo potuho lenim učencem in opravljamo dolžnost siarsev, učenci pa se zanašajo na našo pomoč, namesto da bi se pri rednem pouku malo bolj potrudili. Zato tudi ni bilo zaželenih uspehov. Dopolnilni pouk poznamo, odkar velja zakon o obvezni osnovni šoli, le imenovali srno ga drugače. Učitelji so slabše učence po pouku zadržali v šoli — učenci so rekli, da so jih »zaprli« — zato, da bi se učili. Nekateri učitelji so tedaj učencem zares požrtvovalno pomagali, jim ponovno individualno, natančno in nazorno razložili posamezna poglav. ja ali elemente učne snovi, ki ji učenci niso bili kos. Današnji dopolnilni pouk ima v glavnepi prav to nalogo in tako, kakor so jo razumeli in izvajali že resnični pedagogi pred nami. Pri dopolnilnem pouku smo zlasti v začetku precej na splošno uporabljali frontalno ali skupinsko obliko dela z učenci. Čeprav ima vsaka oblika ali metoda dela svoje dobre strani, nas ti dve nista mogli zadovoljiti, kajti kljub prizadevanju učiteljev nista prispevali k boljšemu učnemu uspehu. Ob skupinskem delu je imel od truda, ki so ga vlagali vanj vsi učenci, največ koristi tisti, ki je vodil skupino, ostali učenci pa so v glavnem prevzemali tuje zaključke, sad miselnega procesa svojih součencev. Vse močneje in teže so občutili svojo manjšo umsko sposobnost in se vse globlje predajali občutku manjvrednosti. Dosedanje izkušnje pri dopolnilnem pouku iz matematike so mi torej narekovale drugačno pot, uspešnejši način dela. Ne trdim, da je ta docela že izoblikovan, saj ga je neprestano treba dopolnjevati, vendar pa že kaže lepe, spodbudne uspehe. Delo poteka takole: Pri rednih urah matematike skušam ugotoviti, do katere stopnje šibkejši učenci lahko dojemajo obravnavano učno snov. Ob teh ugotovitvah se porajajo prve ideje o metodah dela pri dopolnilnem pouku, kajti slabe učence je treba naučiti logično misliti in sklepati in jih kar najhitreje usposobiti do tiste stoo-nje, ko bodo mogli slediti rednemu pouku. Seveda ni mogoče hkrati pri vseh učencih opazovati in ugotavljati stopnjo dojemanja, vendar je tako opazovanje in ugotavljanje sestavni del učnega procesa. Velja pa tudi nasprotno. Individualizirane metode podrobnejše, nazornejše, prav tem učencem primerne razlage, utrjevanja, ponavljanja in vzgajanja k natančnosti in vztrajnosti pri dopolnilnem pouku dragoceno izpopolnjujejo standardne metode, ki jih uporabljamo pri rednem pouku- Pri dopolnilnem pouku lahko uspešno opravljamo tehniko dela z učnimi listki. Učenec dobi listek z nekaj nalogami, ki iih mora reševati sam, učitelj pomaga le, če je to potrebno. Učenca navajamo, da se vsake naloge loteva mirno, da ne obupa že ob pogledu nanjo, da jo miselno in natančno prebere, umirjeno analizira, ugotovi kaj in kako jo je treba izračunati. Ko učenec nalogo dojame, ga opozorimo, da ponovno preveri miselno pot in pravilnost sklepanja. Nato šele je na vrsti računanje. Opozorimo učenca, da sproti preverja delne rezultate, ne šele na koncu. S takim delom bomo učencu pomagali, da se znebi občutka manjvrednosti. Ob doseženih usnehih pa bo postal tudi samozavestnej- ši in dobil veselje do dela. Učenci namreč zelo radi delajo z učnimi listki. Mirni so. Ne begata jih niti misel na oceno niti čas. S pomočjo »listkov z rezultati« se naučijo preverjati svoje delo in vedno hitreje najdejo morebitne napake v svojem računanju. Dopolnilni pouk v osmem razredu imam po eno uro tedensko za približno 7-8 učencev. .En teden dopolnjujemo učno snov. ki jo tedaj obravnavamo pri rednem pouku, naslednji teden pa sistematično odpravljamo vrzeli, ki so nastale že v prejšnjih razredih. Tako sem ugotovila, da ti učenci niso obvladali naslednjih poglavij: — računanje z decimalnimi števili in uporabo teh števil — seštevanje in odštevanje ulomkov in uporabo — množenje in deljenje ulomkov jn uporabo — računanje z relativnimi števili — obča števila: računi I. stopnje — obča števila:. računi II. in III. stopnje — premočrtni liki in krog . — Pitagorov izrek — procentni račun. Pregled o napredovanju teh učencev omogoča posebna preglednica. V Učenci pri dopolnilnem pouku seveda ne napredujejo enakomerno, zato imam delo z njimi organizirano v treh skupinah. Danes bo ena skupina, na primer C, E že drugič oziroma tretjič vadila računanje z ulomki-Druga skupina A, G, H bo drugič računala z občimi števili. Tretja skupina B, F bo na novo vadila uporabo Pitagorovega izreka. Vsak učenec ima prav zanj izbrane naloge na učnih listkih. Desno na klopi pred seboj ima pa listke z rezultati. Sele ko izračuna ustrezno nalogo z listka, jo sme primerjati z rezultatom na drugem listku. Ce se učencu med delom kje kaj zatakne, dvigne roko in učitelj mu tiho pomaga. Učitelj mora med delrton preverjati potek računanja, pa tudi rezultate. Učenci na primer pri tej uri dodatnega pouka učno snov, predpisano za VIII. razred, še nekako obvladajo. Saj znajo analizirati nalogo in povedati vrstni red računanja. Tudi naprej bi šlo v redu, če bi bili povsem zanesljivi v računanju z ulomki, z občimi števili, če bi poznali osnovne geometrijske obrazce in podobno- To pa je vsebina naslednje ure dopolnilnega pouka. Taka ura je navadno razdeljena takole: 1. Uvod v koncentracijo (»ogrevanje« — 5 minut) 2. Ugotavljanje, česa učenci pri rednih šolskih urah pretekli teden niso razumeli (15 minut) 3. Delo z učnimi listki (25 minut) Ob koncu ure uspeh, ki so ga učenci dosegli pri delu, vpričo njih zabeležimo v razpredelnico. Prepričana sem, da bo dopolnilni pouk dosegel svoj namen, če bodo vsi učitelji individualizirano delali z učenci že od prve ga razreda osnovne šole dalje. Ze tu bi bilo treba učence usposobiti za delo z učnimi listki. Kljub temu pa se bodo že tedaj pojavljale težave. Glede na umske sposobnosti so učenci razdeljeni v 2 do 3 skupine. Ena skupina bi na primer učno snov utrdila, medtem ko bi si jo druga le delno osvojila. Ne bi bilo prav, če bi v tem primeru čakali na drugo skupino in nato šele vzporedno nadaljevali delo. Posamezno skupinico je namreč treba čim prej usposobiti do ustrezne stopnje. Oba, učitelj in učenec, morata vedeti, kaj učenec zna in česa ne zna dovolj. V drugem razredu bo včasih pri utrjevanju znanja treba poseči v učno snov 1. razreda. Učitelj mora sproti ugotavljati, če so učenci snov umsko osvojili in si pridobili potrebne spretnosti pri računanju, sicer se lahko zgodi, da pri kakem učencu vrzeli v znanju prezremo. V tretjem razredu bo ob takem dopolnilnem pouku verjetno treba poseč; nazaj le v posamezna poglavja učne snovi drugega razreda, ker slabim učencem tudi razumsko pridobljeno znanje rado zbledi. Z napredkom učencev pri dopolnilnem pouku, ki mora seveda biti registrirano, naj bi se seznanil učitelj, ki bo te učence poučeval v naslednjem razredu. Načrt za individualizirano delo z učenci bi moral sprejeti šolski aktiv za matematiko kot svojo prvo nalogo in kljub težavam in morebitnim neuspehom vztrajati pri tem delu. Ce bi v vseh razredih sistematično, dosledno in kontinuirano upoštevali individualizirano delo z učenci, bi bil dopolnilni pouk mnogo lažji in uspešnejši, sčasoma pa bi postal celo nepotreben. V vsakem razredu bi se skupina učencev pri dopolnilnem pouku od meseca do meseca številčno manjšala in proti koncu šolskega leta bi ostala nri dopolnilnem pouku morda le še dva ali trije učenci. Pa še tem bi verjetno lahko pomagali, da bi si osvojili predpisano učno snov in bi redno lahko napredovali, v VII. in VIII, razredu pa učitelju ne bi bilo več treba posegati tako daleč nazaj v učno snov, kot mora sedaj. Se vedno bomo morali preveriti znanje, ki naj bi si ga učenci osvojili v prejšnjih razredih, a to delo bomo lahko vključili v ponavljanje učne snovi v začetku šolskega leta pri rednih šolskih urah. Za- vedati se moramo, da bodo naši učenci, ki se z njimi ukvarjamo pri dopolnilnem pouku, znali računati le, če bodo: — snov resnično razumeli, — spoznali, da k znanju vodi le samostojno in vztrajno delo, — osvojeno znanje utrjevali z mnogimi in raznolikimi vajami. In vse te tri elemente znanja utrjujemo prav posebno pri dopolnilnem pouku ob preverjanju z učnimi listki za matematiko. Vsekakor drži, da uresničujemo veliko nalogo, če sproti in zanesljivo odpravljamo vrzeli v znanju, ker tako tudi otrokom z manjšimi umskimi sposobnostmi ali slabšimi pogoji za učenje omogočimo, da se bodo po končanem osemletnem šolanju vključili v poklice, ki bi bili sicer zanje nedosegljivi. Bogomila Hude rnmmmmmmimmmšmššMMMimmmmmmmmmm Zagrebška šolska televizija ima v letošnji sezoni na programu med drugimi zanimivimi oddajami tudi oddajo o organizaciji in delovanju najsodobnejših človekovih pripomočkih — kompjuterjih. Takole piše v programu teh oddaj: »Razvoj in uporaba kompjjiterja se naglo širita. Kompjuterji začenjajo spreminjati naš način življenja in lahko pričakujemo še neprimerno večje spremembe od tistih, ki jih je izzvala industrijska revolucija z uporabo telefona in parnega stroja. Kompjuterji začenjajo nadomeščati človekovo intelektualno delo...« O TELEVIZIJI V ŠOLI Zakaj je ljubljanska TV tako daleč za šolsko TV Zagreb? Ker sem želel, mi je te dni Televizija Zagreb poslala program šolskih televizijskih oddaj v času od septembra do decembra. V eni brošuri je program za oddaje iz predšolske vzgoje in razrednega pouka. Za predmetno stopnjo pa je program posebej, ravno tako ločeno po predmetih. Vsebina vsake ure je na posebnem listu, tako da vsak predmetni učitelj lahko hitro zbere vse. kar Tretji teden v septembru: piše o oddajah iz njegovega predmeta. Pri pregledovanju programa (šolske televizije Zagreb) sem bil navdušen nad tem, kako je televizija Zagreb znala organizirati šolske ure in pritegniti k sodelovanju prosvetne delavce, ki vključujejo te oddaje v svoj pouk. Za začetek si oglejmo primer tedenskega programa šolske televizije Zagreb: Ponedeljek 9.35 9.50 10.10 10.30 10.45 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9.35 9.50 10.05 10.20 10.40 9.35 9.55 10.15 10.35 10.55 9.35 9.50 10.10 10.30 9.35 9.50 10.05 10.20 10.45 9.35 9.55 10.40 in isto ob 14.45 Mala slovnica 15.00 Biologija VIII. 15.20 Zgodovina 15.40 Angleški jezik 15.55 Nemški jezik 15.55 TV vrtec 14.45 TV kviz in vi 15.00 TV kviz in vi 15.15 Spoznavanje družbe IV. 15.35 Ruski jezik Biologija VIII. Spoznavanje družbe V. Matematika Književnost Informacije o programu 14.45 Spoznavanje prirode in družbe 15.00 Glasbena vzgoja 15.20 Kemija 15.40 Angleški jezik — Nemški jezik 15.55 TV vrtec 14.45 Reportaže o šolah 15.00 Fizika VIII. 15.20 Zemljepis 15.40 Napravi sam Družbene vede „ . Drama Razgovor o šoli Iz programa, ki je plod dolgoletnega dela vrste pedagoških in televizijskih delavcev, strokovnjakov z različnih področij, se je razvila dobro organizirana pomoč pri izobraževanju šolarjev. Morda koga moti. ker se ob- ravnava določenih tem ne sklada s šolsko uro (45 min.). Gre predvsem za to, da oddaja za določeno temo vzbudi zanimanje, uredi predstave, dopolni razlago, pokaže tisto, za kar je beseda premalo in česar učitelj ne mo- re pokazati itd. Učiteljeva naloga pa je, da se na tako oddajo dobro pripravi in jo o pravem času vključi v pouk. Mladina rada gleda televizijske oddaje in jo bo učna snov, če jo bo večkrat gledala na televizijskem zaslonu, bolj pritegnila, na drugi strani pa ima televizija dosti večje možnosti za ponazoritev kot učitelj v razredu. Seveda bi kdo lahko rekel, da so težave zaradi urnika. Prav zato se je letos televizija Zagreb odločila, da bo nekatere oddaje ponavljala po trikrat (tako jih lahko pokaže učitelj v več paralelkah). Več je letos tudi oddaj, v katerih prosvetne delavce informirajo o programu in kjer je govora o metodični pripravi. Razen ciklusa Razgovor o šoli, ki je bil že lani, so pripravili za vsak prvi ponedeljek v mesecu Informacije o programu, vsako sredo pa petminutni razgovor z učitelji fizike o ciklu oddaj Optika, ki so jo kupili od angleške televizije. Učitelji angleškega in nemškega jezika Lahko v 30-mi-nutni oddaji, ki je namenjena.samo njim, dobijo metodične napotke za pouk. Ker sem vse to prebral, sem bil navdušen nad prizadevanjem Televizije Zagreb, ki je v nekaj letih uspela odlično organizirati šolske oddaje, obenem sem bil pa tudi slabe volje, ker tako dobro organiziranih oddaj nimamo tudi v slovenskem jeziku. Res, da bomo lahko marsikatero oddajo šolske televizije Zagreb uporabili tudi mi, mnoge bodo vsaj učiteljem dale napotke, če jih že učenci ne bodo gledali. Kljub vsemu pa ostane vprašanje: Zakaj je ljubljanska televizija na tem področju tako daleč za šolsko televizijo Zagreb? Nekaj poskusov, in to prav uspešnih, je že bilo, toda za letos o tem še ničesar ni slišati. Ali ne bi bilo mogoče nekaj teh oddaj vsaj* prevesti? Morda pa iz vrst nas, prosvetnih delavcev, prihaja prdmalo pobud. oziroma zahtev po takšnih oddajah? Miloš Djukič DELOVNI ZVEZKI ZA TEHNIČNO RISANJE Tehnično risanje je v osnovnih šolah vključeno v učni načrt tehničnega pouka. Tudi vsebinsko se tehnično risanje povezuje z nalogami tehničnega pouka Poleg te funkcionalne povezanosti s tehničnim poukom je tehnično risanje v učnem načrtu upoštevano in obravnavano kot svojstvena učna disciplina s posebnimi zahtevami in nalogami.' Izkušnje so pokazale, da za uspešen pouk tehničnega risanja ne zadostujejo le okvirna navodila v učnem načrtu. Tudi poglavja o tehničnem risanju v priročnikih za tehnični pouk so prešibka osnova za enotno uresničevanje nalog tehničnega risanja. Pokazalo se je, da so za popolnejšo predstavo potrebni stvarni primeri nalog iz tehničnega risanja v normirani zvedbi in obliki. Tehniška založba Slovenije je z namenom, da zapolni to vrzel, že pred leti izdala delovno mapo za tehnično risanje v osnovnih šolah. Ta mapa je bila prirejena za vse višje razrede osnovnih šol skupaj. Delovno mapo so v šolah radi sprejeli, ker je pripomogla k boljšemu, enostavnejšemu in racionalnejšemu pouku tehničnega risanja. Hkrati s prvo izdajo mape je založba začela pripravljati novo izdajo, razdeljeno po razredih. V tem smislu so dopolnitve predlagali tudi učitelji tehničnega pouka. Tehniška založba je te predloge upoštevala. Ob začetku letošnjega šolskega leta je nova izdaja tudi izšla. Nova delovna mapa za tehnično risanje je sestavljena iz delovnih zvezkov za vsak razred posebej. Upoštevana sta tudi 4. in 5. razred, kar je pomembna novost — še posebno zato, ker za ta razreda ni priročnikov za tehnični pouk. Tako vsebuje nova mapa 5 delovnih zvezkov, v katerih so naloge obdelane na osnovi tem. ki so predpisane v učnem načrtu za tehnično risanje. Vsak zvezek vsebuje podrobnejšo razlago snovi za določen razred, konkretne primere ter ustrezno število listov za vaje in liste za tehnične risbe. Listi za vaje In tehnične risbe imajo glave že tiskane po normah tehničnega risanja na dobrem brezlesnem papirju in so obrezani na velikost A4. Pomembna novost pri novi izdaji delovne mape je vsekakor večbarven tisk. Obdelani primeri tehničnega risanja so tako izrazitejši in nazornejši. kar bo gotovo pripomoglo k boljšemu pouku. Delovne zvezke bodo učenci lahko nabavljali za vsak razred posebej, založba pa bo pripravila tudi mapo iz plastične snovi, v katero bodo učenci vlagali posamezne liste oziroma delovne zvezke posameznih razredov. Celotna zasnova delovne mape za tehnično risanje, ki jo je pripravil Marjan Tomšič, temelji na nalogah, ki jih določa učni načrt in na standardih, ki so za tehnično risanje predpisani po JUS. Nova izdaja delovne mape je zaradi njene širše, temeljitejše in sistematičnejše zasnove nov po-pomemben dosežek in prispevek za uspešnejše uresničevanje nalog pri tehničnem risanju. L. P. Zakaj ne obvezne in neobvezne domače naloge? Zakladnica znanja sodobnega človeštva-se iz dneva v dan veča. Tudi potrebe po mnogovrstnem znanju čedalje bolj naraščajo. Med prosvetnimi delavci že od davna poteka razprava o perečem vprašanju, kako uskladiti sodoben učno-vzgojni načrt z zmogljivostjo učencev. Ce si človek nadene krinko brezbrižnega opazovalca, mu je tovrstna razprava lahko zanimiva. Verjetno pa je precej naših stanovskih tovarišev ob teh razpravah na neki način prizadetih. Še bolj pa so vsekakor lahko prizadeti naši učenci. Večina pogovorov je potekala v nekem začaranem krogu. Vsaka predmetna skupina več ali manj vztrajno zagovarja nujnost svojega učnega predmeta ter skuša na ta ali oni način okrniti pomen drugega predmeta. Zanimivo je tudi, da osebe, ki želijo za vsako ceno nositi zastavo (včasih se jim očitno niti ne zdi važno, kakšna je njihova zastava, ki jo nosijo), skušajo svojo žolčno debato uskladiti s teorijo o enakovrednosti posameznih učnih predmetov. Neka verzija razprave se tudi glasi: »Domače naloge učencem osnovne šole smejo dajati samo učitelji matematike, materinščine in tujega jezika. Pri drugih učnih predmetih mora biti delo organizirano tako, da se bodo učenci vse potrebno naučili v šoli pri rednih učnih urah.« Prosvetni delavci, ki tako napadajo druga predmetna področja, hkrati kaj radi »raztegujejo« domače naloge učencev ter zahteve do njih tako rekoč v neskončnost. Naj podam na primer matematiko. Ali je nujno potrebno ter življenjsko opravičljivo, da bi neki učenec, ki mu učenje v splošnem dela preglavice (in takih je očitno precej), moral v enem dnevu izdelati nalogo, ki zahteva od povprečnega učenca 2 do tri ure dela, na primer samo ulomke ali algebro oziroma podobno nalogo? Ali so take naloge za učenca zares tako življenjsko pomembne? Učenec, ki v matematiki, materinščini oziroma v tujem jeziku (o katerem je sedaj že tako odločeno v skladu z bolj življenjskim kriterijem) težko izdeluje, čestokrat kaže več sposobnosti za druge predmete. Vprašujem se-s kakšno pravico smemo vsem učencem nalagati enako težke domače naloge iz katerega koli predmetnega področja, da bi tak° ignorirali pomen učno-vzgojnih metod za druga predmetna področja. Ali ne bi bilo mnogo bolj življenjsko, da bi vsak učitelj dajal domače. naloge le po temelji' tem preudarku in po potrebi. t°' da razdeljene na obvezne nalog6 'ki bi naj zajemale določeno nujno snov za vse učence) ter neobvezne naloge (ki bi naj bile namenjene učencem, ki kažejo veC zmogljivosti in zanimanja za določeni predmet)? Mislim, da b! bilo mogoče na ta način ohranit’ zakonito enakopravnost med P0' sameznimi učnimi predmeti, kat zadeva domače naloge, in da oj si smeli tako obetati nekoliko vet uspehov, kakor jih dovoljuje Pr6^ navedena kombinacija o domač’" nalogah. Avgust Malus PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA Srednja stopnja: 21. oktobra ob 9.05 I. program 22. oktobra ob 14.05 II. program PTUJ Iz cikla »Naši kraji in ljudje« smo letos najprej uvrstili v program oddajo, ki bo govorila o Ptuju in sicer o Ptuju skozi zgodovino. V davno preteklost, ko je bila tod čudovita pokrajina, ki še ni imela imena, nas bo popeljal majhen škrat Zgodovinar in bo z nami do konca oddaje. Zgodovinar nas najprej spomni na Krapinskega človeka, ki je še moral pobijati mamute, nato se ustavi kako tisočletje pred našim štetjem, ko so tod prebivali Iliri. Za njimi so prišli Kelti, ki so si postavili naselbino in je zanjo obveljalo ime Pe-tovio, razvijati pa se je začela šele tik pred spočetjem našega stoletja s prihodom Rimljanov. Mesto, ki je v tem času cvetelo, so najprej porušili Vzhodni Goti, pozneje ga je požgal še Atila. V 6. stol. so se tod naselili Slovani. Pa niso živeli dolgo v miru. Franki, ki so okoli leta 800 prišli k nam, so si ga hoteli prilastiti. Seveda brez boja ni šlo. Kasneje so se tod začeli naseljevati Nemci, potem spet je bil Ptuj last slovenskega kneza Pribine in kasneje njegovega sina Koclja. V devetem stoletju so se po Dravskem polju podili Madžari, ki so Slovence pobijali ali gnali k Črnemu morju, kjer so jih grškim trgovcem ponujali v zameno za pisane preproge in žamet. Ptuj je bil tako nekaj časa pod Madžari, potem pod Cehi, v 15. stoletju pa so na njegova vrata trkali Turki. Ptuj in Dravsko polje so pretresali še kmečki upori. Zatem se je bil dolgotrajen boj proti ponemčevanju slovenskega ozemlja, dokler se slovenski Ptuj ni uprl. (Upor so vodili Jože Lacko, Franc Osojnik in Jože Kerenčič.) Med vso to krvavo zgodovino pa so kmetje tlačanih, obdelovali zemljo in kopali vinograde ptujski gospodi in dajali desetino. Deželo je obiskala tudi lakota in kuga, ki je morila le revne, bogati so se umaknili tja, kjer so bili na varnem. Ptuj je poznal tudi čarovnice. Odlok cesarja Ferdinanda III. je določal: »Pravo čarovništvo, naj se že kaže v očitni ali skrivni zvezi s hudobcem, naj ljudem škoduje ali ne, se kaznuje s smrtjo na grmadi, ki naj se pri tistih, ki se spokore omili tako, da jim najprej odsekajo glavo « Svetla točka v zgodovini Ptuja NIŽJA STOPNJA: 24. in 25. oktobra JAZ SEM MALA MIŠKA 31. oktobra: ANKICA 7. in 8. novembra: MOJ RAZRED 14. in 15. novembra: KAKO ŽIVIJO OTROCI PO SVETU 21. in 22. novembra: TONČEK NALAGA NA HRANILNO KNJIŽICO 28. novembra: LJUBIMO DOMOVINO SREDNJA STOPNJA: 21. in 22. oktobra: PTUJ 28. in 29. oktobra: TAM, KJER TEČE BISTRA ŽILA 4. in 5. novembra: GLAGOLSKI VID 11. in 12. novembra: PODLOŽNIŠKA VAS IN GRAD 18. in 19. novembra: V PRISTANIŠČU 25. in 26. novembra: PARTIZANSKE TISKARNE VIŠJA STOPNJA: 21. in 23. oktobra: TEMPELJ IN PLAČA 28. in 30. oktobra: GLASBENA KLASIKA 4. in 6. novembra: BRIŽINSKI SPOMENIKI 11. in 13. novembra: KONGO — SRCE AFRIKE 18. in 20. novembra: GLASBENA ROMANTIKA 25. in 27. novembra: ATENE — BLIŠČ IN BEDA ANTIČNEGA MESTA pa je gimnazija, ki ima za sabo že sto let življenja, bila je središče narodnega boja. Veliko te zgodovine je zapisane Višja stopnja: TEMPELJ »Prvi koraki« — prva oddaja letošnjega ciklusa zgodovinskih oddaj — »Živa in mrtva mesta« — žal ni mogla biti »dramatizirana pisarjeva kronika« (kot je bilo napovedano), ker je zahtevna in obsežna snov o začetkih civilizacije vsilila drugačen pristop. Druga oddaja »Tempelj in palača« pa bo že dramatizirana pripoved sumerskega pisarja Abar-gija iz časa tretje uruške dinastije (približno 2079 do 1970 pred našim štetjem). Pisar pripoveduje svojo zgodbo o tem, ko so Sumer osvojili Elamiti, tj. tuje ljudstvo, ki je zrušilo sumerski »red stvari«, utemeljen na naravnih okoliščinah dežele med dvema rekama« in na tistih načelih medsebojnih odnosov, ki so jih naravne okoliščine vsilile Sumercem in so se jih le-ti morali držati, če so hoteli obvladovati naravo in ohranjati oziroma povečevati svoje bogastvo in bogastvo svoje dežele. Tragični dogodek — propad mesta in dežele, ki je znova zacvetela šele pod semitskimi Babilonci — nudi pisarju pretvezo, da opisuje Nižja stopnja: To je naša letošnja prva glasbena oddaja. Namenjena je predvsem prvim in drugim razredom osemletke. Vezana je na tedensko učno-vzgojno enoto: jesen. Oddajo pričenjamo torej z razgovorom o jeseni. Zanima nas mala poljska miš, njeno bivališče in deževni dnevi. Kam se lahko zateče miška pred dežjem? Nato predstavimo pesem, ki jo bomo pozneje vsi zapeli. v kulturnozgodovinski zbirki Mestnega muzeja, v galeriji slik. oddelku ljudske revolucije in v etnografskem oddelku v Ptuju. 21. oktobra ob 14.05 II. program 23. oktobra ob 9.05 I. program IN PALAČA bogato in pomembno sumersko mesto Ur, njegovo urbanistično ureditev, življenje ljudi v njem. njihovo mitologijo, poklicno dejavnost, družbene odnose itd. Seveda je pisar — pripovedovalec fiktivna oseba in njegova »vednost« o preteklosti dežele daleč presega verjetnost kakega resničnega pisarja iz tistega časa, toda to, kar pripoveduje o mestu Ur, o njegovi ureditvi, o družbeni organizaciji Sumercev in njihovi mitologiji — vse to so stvari, ki jih današnje zgodovinopisje ve o tem pradavnem ljudstvu bodisi na osnovi ostankov njegove materialne kulture, bodisi neposredno iz sočasnih zapisov na ohranjenih glinastih tablicah. Vsekakor pa poglavitni namen oddaje ni zgodovinopisna natančnost glede politične zgodovine Sumercev ali glede natančnosti opisa Ura v trenutku, ko so ga ©pustošili Elamiti. Bolj kot za to, gre za kar se da nazoren prikaz življenja v mestu pred kakimi 4000 leti. 24. oktobra ob 14.05 II. program 25. oktobra ob 9.05 I. program Pesem predstavimo po kiticah: Jaz sem mala miška, saj me vsak pozna, moja stara hiška luknji dve ima. Škrab, Škrab, Škrab, grem z dežja pod kap. Učili se bomo po frazah, v obliki odmeva (solo in zbor). Otroci ob radijskih sprejemnikih naj sodelujejo na ta način, da bodo peli po odmoru. Ob besedah Škrab, Škrab, Škrab bomo vadili oblikovati vokal »a« (sprostitev brade, vrat mehak). Druga kitica: Skozi pravo luknjo veter se podi, a pri drugi luknji črn muc preži. Škrab, Škrab ... Pri tej kitici bomo izvajali dihalne vaje. Oponašali bomo veter: šššš. Da bomo lahko čimbolj dolgo pihali, bomo morali pravilno vdihniti in izdihniti. Oponašali bomo še muco, ko se razjezi. Njen glas: ph (to bomo uporabili za vaje s prepono). Tretjo kitico pesmi bomo uporabili za ritmične odmeve. Dež bomo posnemali s tleskanjem jezika in ploskali bomo ritem pesmi po motivih. Glasi se pa tretja kitica takole: Včasih dežek pada, mokro je povsod, jaz pa mala miška grem na dolgo pot. Škrab, Škrab ... Nato bomo zapeli še vso pesem in jo še opremili z različno spremljavo instrumentov. (Prav nam bo prišel Orlov instrumentacij.) Oddajo je pripravila Breda Bi-dovčeva. Srednja stopnja: 28. oktobra ob 9.05 I. program 29. oktobra ob 14.05 II. program TAM, KJER TEČE BISTRA ŽILA »Koliko se je včasih v našem kraju prepevalo, si ne morete misliti. Povem vam, da je vse odmevalo od samega petja. Pelo se je vedno in povsod, pri delu in drugače: Zjutraj kosci, čez dan orači in drugi, plevice, ko so plele, grabljice, žanjice, ponoči pa mi fantje. In kako peli! Ako človek poje in mu pesem gre od srca, čuti v sebi nekaj lepega, izrednega, da si v tem trenutku ne želi ničesar več. Isti čut prevzame tudi poslušalce, posebno še v mesečnih nočeh, opoji ga, da preneha zanj vse drugo, tiho obstane in vdihava JAZ SEM MALA MIŠKA “vase ©mamljive zvočne pesmi. Tako smo peli mi. Dekleta so bedela, z nami vred slonela ob oknih in nas poslušala, žene in matere so vstajale iz postelj, skrivaje se pred možmi, in prisluškovale v neznani radosti.« Tako je zapisal Prežihov Voranc, tudi sam navdušen pevec in tako je avtorica oddaje dr. Zmaga Kumrova zaključila oddajo o lepi koroški pesmi. To je druga oddaja iz letošnjega cikla glasbenih oddaj, ki govorijo o slovenski ljudski pesmi in sicer tokrat o koroških pesmih. Nekatere koroške pesmi so znane daleč prek svojih meja in pesem Pojdam u rute gotovo poznajo tudi učenci iz vseh drugih slovenskih pokrajin. Če govorimo o koroški ljudski pesmi, se mimogrede spomnimo tudi na jodlanje, ki je za to slovensko pokrajino tako zelo značilno. (Horti po Plajpaze, jodlanje v pripevu), pa Višja stopnja: Tretja oddaja iz ciklusa glasbenih oddaj je posvečena glasbeni klasiki. Njen polni oziroma ustreznejši naslov je: »Beethoven: Dvanajst variacij na Mozartovo temo za klavir in violončelo« Avtor oddaje torej govori o glasbeni klasiki ob konkretni Beethovnovi skladbi. Kot v prejšnjih oddajah je tudi v tej uvod namenjen razlagi nekaterih osnovnih pojmov, potrebnih za razumevanje naslova in naslednjega izvajanja. Avtor najprej razloži, da glasbeno ustvarjanje ni brez pravil, da ni v celoti prepuščeno volji skladatelja. Govori torej o načinih kom-poziciranja, o različnih kompozicijskih pravilih. Tudi variacija je eden takih načinov. Sledi razlaga pojma »Tema« in seveda prikaz osnovne teme »dva- Srcdnja stopnja: Glagolski vid — lepa, zanimiva in za nedomačine tudi pošteno zapletena posebnost slovanskih jezikov, slovenskega še v prav posebni luči — si zasluži lastno oddajo. Naš, slovanski (in slovenski) glagol namreč ne izraža samo, kaj se dogaja, ampak tudi, kako se dogaja. Pove namreč, ali se dejanje zgodi v trenutku, ali pa traja in se morebiti celo ponavlja. Neslovanski jeziki nimajo tega pripomočka, zato si morajo pomagati kako drugače, na primer z opisovanjem, z različnimi časi in podobno. Seveda je Slovencu čut za ločevanje glagolskega vida že prirojen in si zavoljo njega nihče ne beli las. •Pravilna raba dovršnih oziroma nedovršnih glagolov je vsakomur med nami v krvi. Ni se je treba zavestno učiti. • - - na stare svatovske običaje, ki so se ohranili prav do danes. Slišali bomo tudi staro pripovedno pesem o Lenki. Lenka je dvanajst ujerbarjev meva, ki je zavrnila dvanajst snubcev, ker ji nobeden ni bil po volji in je nazadnje dobila samega vraga za ženina. To pesem sicer poznajo tudi v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah, vendar pa z drugačnim napevom in besedilom. Ob tem bi se mogoče v petem razredu ustavili in mimogrede povedali, kako je ljudska pesem živela, da so jo potujoči pevci, študentje, trgovci in drugi, ki so veliko potovali, prenašali iz kraja v kraj in ker ni bila nikdar zapisana, jo je vsak lahko po svoje spremenil in prikrojil. Tako imamo danes več inačic ali variant iste pesmi. Prihodnja glasbena oddaja pa bo govorila o Štajerski. 28. oktobra ob 14.05 II. program 30. oktobra ob 9.05 I. program najstih variacij« in variacij samih. Sele tu se avtor loti pomena kompozicijskega načina variacije kot značilnega za klasiko in nato govori o vsebini kot o »določenem značaju« neke skladbe, da bi končno prišel do natančnega imenovanja najpomembnejše značilnosti glasbene klasike. To je »usklajenost in ravnotežje med kompozicijskimi pravili in skladateljevim čustvom«. Za umetnika obravnavanega obdobja je oboje enako pomembno. Skladatelj hoče resda v skladbi vedno pokazati svoje čustvo. Le-to pa ne postane nikoli tako močno in važno, da bi zaradi njega skladatelj moral kršiti kompozicijska pravila. Beethovnove variacije so zgledna ilustracija tega načela. 4. novembra ob 9.05 I. program 5. novembra ob 14.05 II. program Vseeno pa skuša šolski pouk z zavestno opredelitvijo razčleniti to značilno glagolsko poglavje. V poštev prihaja nekaj teoretskih jezikovnih definicij ter z njimi vred neizogibna — analiza. Najmlajših »slovenistov« seveda s teorijo ne kaže strašiti. Glagolski vid jim moramo predstaviti kar najbolj plastično in če je mogoče celo igrivo. Temu namenu skušamo biti zvesti v naši oddaji, ki bo vseskozi vedra, hudomušna in nagajiva. »Oče« Vid in njegova »sinova«: Dovršni in Nedovršni bodo namreč učili slovenščine žlobudravega Angleža. Smešnih kombinacij bo zato nič koliko — a ker nas vodi misel, da so drastično razgrnjene napake najboljša šola, smo prepričani, da bo poslušanje teh jezikovnih prigod vzbujalo asociacije in vsaj do neke mere izostrilo pri otrocih zavestni odnos do glagolske dovršnosti oziroma nedovršnosti. To pomembno poglavje iz slovenske slovnice želimo prikazati v čim Nižja stopnja: Pred nami je Dan mrtvih. Spominjali se bomo vseh dragih, ki jih ni več med nami. Uredili bomo njihove grobove, še posebej pa se bomo spominjali prav tistih, ki so darovali življenje za našo svobodo. Med žrtvami vojne so bili tudi otroci. Zgodbo o Ankici, ki je po svojih močeh rada pomagala partizanom, a je potem sama pod sovražnikovim strelom omahnila, nam je zapisal pred leti Vojko Novak. Partizani so se na svojih poteh velikokrat ustavljali po vaseh in spoznavali ljudi. In če so utegnili, so nove prijatelje spet obiskali. Tudi v Ankičin dom so večkrat prišli. Ankica še ni imela polnih sedem let. Višja stopnja: V letošnjem ciklusu oddaj »slovenski jezik in knjige« smo se namenili prikazati mladim poslušalcem razvoj slovenskega knjižnega jezika. Kot pove že naslov, je prva oddaja namenjena prikazu slovenske knjižne besede pred prvo slovensko knjigo. Ne gre pa samo za bri-žinske spomenike. Namen oddaje je s primeri pokazati najpomembnejše spomenike slovenskega jezika pred prvo knjigo. Glavni del oddaje je namenjen bri-žinskim spomenikom, najstarejšemu pričevanju slovenskega jezika v besedilu. Učenci naj spoznajo, da pri teh spomenikih ne gre za jezikovno nebogljeno pisanje, katerega edina zanimivost za nas je v tem, da so napisani slovensko, temveč da so napisani v izbranem slogu in da je zlasti verjetno originalni drugi spomenik eden najlepših spomenikov svoje vrste v srednjeveški Evropi. Stopnji primerno bo prikazana vsebina spomenikov, v potrebnem obsegu bodo upoštevane zgodovinske Nižja stopnja: Prvi šolski dnevi so za veliko večino otrok tudi prva priložnost za doživljanje kolektivnosti. Otroški vrtec in malo šolo je— žal — dano spoznati le malokateremu pripadniku najmlajše generacije. Šola mora torej vazen svojih izobraževalnih nalog opravljati še obilo vzgojnega dela, ki je pač dodatna, čeprav nujna obremenitev. Med vzgojna opravila sodi v prvi vrsti vcepljanje kolektivnega čuta, ki je temeljna stop- preprostejši, kar se da nezapleteni luči, saj bi sleherno teoretiziranje utegnilo otroke preplašiti in odvrniti od razmišljanja. Naš namen pa je nasproten. 31. oktobra ob 14.05 II. program Bila je ponosna deklica in zelo rada je imela partizane. Vedno jih je hotela s čim razveseliti. V jeseni jim je pekla koruzo in kostanj, nabirala jim je grozdje. Ničesar se ni ustrašila, ne grdega vremena, na fašističnega streljanja, ki ga je bilo večkrat slišati. Ni se dala pregovoriti, če je niso pustili v gozd, ker so krogle preblizu padale. Odhitela je v vas po kostanj in v vinograd po grozdje. In potem se je nasmejana vrnila. Neko jesensko popoldne, ko je prav tako odhitela v vinograd po grozdje, se ni več vrnila. Sovražnikov strel jo je zadel. 4. novembra ob 14.05 II. program 6. novembra ob 9.05 I. program okoliščine! v katerih so besedila nastala, posebej pa bodo poudarjene jezikovne in slogovne posebnosti in ob tem zgradba spomenikov. Na podoben način, čeprav z manjšim poudarkom, bo obravnavan drugi večji spomenik tega časa, stiški spomenik iz 15. stoletja. Preostali jezikovni drobci bodo prikazani z namenom, da podobo o zapisani slovenski besedi zaokrožijo in izpopolnijo. Čeravno so prišle pobude za ta besedila v slovenskem jeziku iz neslovenskih krogov posvetne in cerkvene fevdalne oblasti, nam dejstvo, da so bila besedila potrebna, pripoveduje, da je ljudstvo na tem ozemlju živelo slovensko! Če so hoteli slovensko prebivalstvo pridobiti v novo kulturo, so morali to storiti v slovenščini — ta pa je bila takrat že zmožna visoke slogovne obdelave. Seznanitev s spomeniki je zato namenjena tudi oblikovanju učenčevega vedenja o zgodnjem življenju Slovencev na svoji zemlji. 7. novembra ob 14.05 II. program 8. novembra ob 9.05 I. program niča človekove vključitve v družbeno skupnost in njene zakone sožitja. Šolska skupnost je za velikansko večino otrok prva izkušnja, ki preseže dotedanjo otrokovo dokaj izolirano družinsko izkušnjo. Srečanje s sošolci- pomeni tudi srečanje s širšo sosesko, z navadami, ki presegajo domači krog in razširjajo otrokovo doživljajsko obzorje. Medsebojno seznanjanje zavoljo tega ni samo stvar spontanosti, pač pa ga sleherni ko- GLASBENA KLASIKA GLAGOLSKI VID ANKICA BRIŽINSKI SPOMENIKI MOJ RAZRED STKAN S Nižja stopnja: 1A. novembra ob 14.05 11. program 15. novembra ob 9.05 I. program KAKO ŽIVIJO OTROCI PO SVETU ličkaj angažirani učitelj kar najbolj stimulira in izrablja za svoje vzgojne smotre. Razred z vsemi svojimi komunikacijskimi možnostmi je tako bogato prizorišče, ki omogoča otrokovo kolektivno in družbeno vzgojo, njegovo socializacijo pa tudi njegovo informacijo o sredini, katere doslej bolj ali manj nezaveden del je bil. tirno eno izmed oddaj kar naj-timo eno izmed naših oddaj kar najbolj plastičnemu premišljevanju o »mojem razredu«. Pripravili smo oddajo, ki bo učinkovala spodbudno, tako namreč, da bodo najmlajši poslušalci v njej našli tudi del sebe — ta ali oni motiv, s katerim se bodo identificirali, jih bo miselno angažiral. Tak učinek bomo skušali doseči s kaj preprosto zgodbo — z nizom Srednja stopnja: Tradicionalna predstava, ki jo dobe učenci o fevdalizmu kot druž-beno-ekonomski formaciji, je na eni strani določena z ideološko orientacijo meščanskega zgodovinopisja, na drugi strani pa s potrebo, da se v narodovi preteklosti poudarijo tisti momenti, ki jih smemo imeti za nekakšen vzor uporništva zlasti zato, ker je bilo na Slovenskem usmerjeno proti tujerodnemu fevdalnemu plemstvu. Obe omenjeni določili sta vzrok, da je poudarek na obdobju pečnega fevdalizma, ko so ga že v veliki meri razkrajala notranja nasprotja. Preprosteje rečeno: fevdalizem poznamo bolj po kmečkih puntih in po krivicah, ki so povzročile boj »za staro pravdo«, kot pa po obdobju, ko je ta »stara pravda« veljala, torej po tistem obdobju, ko je bil fevdalizem (zgodovinsko relativno) stabilen sistem družbenih in ekonomskih odnosov. Oddaja »Podložniška vas in grad« seveda nima namena idealizirati obdobja zgodovine — na Slovenskem je še najmanj razlogov za to — prav tako pa se noče omejiti samo na prikazovanje krivičnosti sistema, na izkoriščanje podložnih kmetov in zatiranje njihovega uporništva. V kolikor toliko preprosti, mestoma dramatizirani pripovedi skuša mladim poslušalcem posredovati poglavitne značilnosti sistema v njegovem nastanku in zgodovinski upravičenosti. Pri tem seveda nekoliko zanemari specifične poteze tega obdobja na Slovenskem, specifične zaradi že omenjene tujerodnosti fevdalne gosposke. Skuša pa tem bolj nazorno prikazati »notranjo logiko« te zgodovinske epohe, se pravi notranjo logiko ekonomskih in družbenih odnosov v tistem času, ko so kolikor toliko natančno ustrezali razvitosti proizvajalnih sredstev in proizvajalnih odnosov. Kot je iz povedanega razvidno, je poudarek prenesen iz obdobja kmeč- drobnih, medsebojno povezanih zgodbic, nanizanih v ogrlico iz raznobarvnih, pa vendarle ujemajočih se kamenčkov — ogrlico, ki ji bomo, ko pridemo naokrog, preprosto rekli »moj razred«. Vsak izmed nas, »prvičkov«, ki smo pred nekaj tedni z brezmejno mero strahu sedli v šolske klopi, pred tablo, ki nas je naredila povsem enakopravne, bo imel priložnost spoznati, da smo sicer zbrani z vseh vetrov, iz vsakršnih družin, da pa zdaj — kot šolarji in kot pripadniki istega šolskega razreda — vendarle delimo skupno usodo, kar niti ni tako slabo. Nasprotno! To znamo ceniti, kajti svoj razred, svoj kolektiv, svoje skupno delo imamo radi. Pri vsem tem bo skušala biti oddaja vedra in hudomušna. 11. novembra ob 9.05 I. program 12. novembra ob 14.05 II. program kih puntov dlje v preteklost, vsebinsko pa je pripoved zbrana okoli tistih razmerij podložniška vas — grad, ki so bila docela legitimna in sankcionirana, torej tistih, ki so jih pozneje imenovali »stara pravda«. Višja stopnja: Oddaja s tem naslovom je druga v ciklusu zemljepisnih oddaj »Vse dežele sveta«. V konceptu predstavlja poskus združene predstavitve aktualnega političnega dogajanja v neki deželi skupaj z njeno zgodovinsko preteklostjo, in seveda naravnimi okoliščinami, ki v nekem smislu določajo tako njeno zgodovino kot sedanje politično dogajanje; »Pripovedovalec« oddaje je mož z imenom Serge Michel, Francoz, ki je bil šestdeset dni tiskovni ataše prvega predsednika vlade komaj nastale neodvisne lepublike Koigo, nekdanje belgijske kolonije. Pripoved se začne tako rekoč v neposredni sodobnosti, namreč z 29. junijem 1969, ko je v zaporu umrl Moiz Čombe, kongoški politik, ki je kot poslušno orodje tujega kapitala in neokolonialistov povzročil eno najresnejših dram v procesu osvobajanja afriških narodov. Skušal je odcepiti najbogatejšo kongovsko pokrajino, povzročil je državljansko vojno, bil nekaj časa celo predsednik vlade itd. Skratka: bil je osrednja negativna figura tistega dogajanja v letu 1960, o katerem pripoveduje Serge Michel. Prihod Michela v prestolnico Konga, v nekdanji Leopoldvil, sedanjo Kiushaso, v rezidenco predsednika Lumumbe, njegovi pogovori s predsednikom samim in z njegovimi sodelavci, so polni priložnosti za evociranje zgodovine dežele od tistih davnih časov, ko Evropejci že Oddaja je namenjena 3. razredom osemletke. Avtorica Boža Novakova jo je napisala po popotnih zapiskih novinarja Jovana Aleksiča. Skupaj z novinarjevo pripovedjo se bomo ustavili najprej v širni, skoraj nepregledni ravnini, pustinji z žarečim peskom, to je nekje v deželi Mavretaniji, v Afriki. In tam bomo srečali šolarje, ki jih prinesejo v šolo in spet domov oslički. Peš bi otroci po vročem pesku tako dolge poti ne zmogli. Potem se bomo ustavili v drugi afriški deželi, v Njasi, kjer se je novinar pogovarjal z malim Juliu-som. Julius in njegovi vrstniki so preživeli svojo prvo šolo pri dedku, pastirju. Dedek jih uči pasti živino in jim pripoveduje pravljice. Kaj pa deklice? Deklice ostanejo pri materah in pomagajo pri pripravljanju hrane. Tudi one poslušajo ob večerih stare ljudske pripovedke. In potem naprej, na pot v Severno Ameriko, v državo Kanado. Slišali bomo zgodbo iz življenja otrok v indijanskem plemenu, ki živi ob KONGO — SRCE AFRIKE vedeli niso zanje, pa do sodobnih političnih dogodkov. Vsa pripoved pa je bogato ilustrirana z opisom dežele, njenih lepot in naravnega bogastva, ne nazadnje pa tudi z besedami o kongovskem ljudstvu, o njegovi volji po svobodi in neodvisnosti. Oddaja je zaradi obširnosti zasnove vsestransko uporabna in le od pedagoga je odvisno, katere momente bo želel poudariti. Tu naštevamo le nekatere možnosti: Nastanek neodvisne kongovske države kot zgled, Srednja stopnja: Bodimo povsem konkretni: obiskali bomo koprsko luko. Luka je seveda ožje prizorišče od pristanišča, čeprav njegov neizogibni in bržkone najpomembnejši sestavni del, saj si pristaniškega mesta brez privezov za tovorne ladje, brez ladijskih dvigal, brez skladišč in cistern in težko naloženih tovornjakov ter vsega, kar še sodi zraven, sploh nd mogoče misliti. Pravo, popolno pristanišče z luko imamo na Reki. Reka ustvarja vtis pristaniškega mesta. • V Kopru takega vtisa ni — kljub luki, ki mu daje prav poseben pečat. In vse kaže, da Koper nikoli ne bo pravo pristaniško mesto, čeprav bo imel luko, ki se bo razrasla do komaj slutenih meja bregovih reke Saskatcheovan. Tq živijo večidel od tega, kar si nalovijo v velikem gozdu in v široki reki. Dečki tam imajo samo edino veliko željo, radi bi postali lovci in to takšni lovci, da bi šel glas o njihovi spretnosti daleč naokrog. Dokler so še majhni in se samo še igrajo, je pragozd zanje poln skrivnosti, z leti pa ga vedno bolj spoznavajo in končno pride tudi zanje tisti pomembni dan, ki se imenuje »zimski lov«. Ta dan razmejuje njihovo otroštvo od pravega mladeništva. To je njihov prvi resnični lov. Novinar nas bo s svojim pripovedovanjem pripeljal še v Colum-bijo, nato na Filipine, prelepe otoke ob Južnem Kitajskem morju in povsod se je srečeval tudi z otroki, ki živel povsod malo drugače, a povsod je otroštvo najlepša doba življenja. Prav bo, če boste pripravili pred poslušanjem te oddaje globus, da si bodo šolarji lahko predstavljali, kako daleč so dežele, o katerih bo tekel pogovor. 11. novembra ob It.Cfi II. program 13. novembra ob 9.05 I. program kako si veliki kapital in neokolonia-listi skušajo ohraniti pozicije tudi še potem, ko so politično bitko že enkrat izgubili. Nadalje je kongovski primer — skupaj s Combejevim poskusom odcepitve Katange — kaj primerna ilustracija za položaj tako imenovanih dežel v razvoju, ki ne morejo same izkoriščati svojih naravnih bogastev in so zato dokaj odvisne od bivših kolonialnih gospodarjev. Ti pa seveda napravijo vse, da bi tako deželo obdržali v odvisnosti . 18. novembra ob 9.05 I. program 19. novembra ob 14.05 II. program Ko bi hoteli v oddaji predstaviti vse podobe pristanišča, bi se bili morali odločiti za reportažo o Reki. Toda sklenili smo ostati doma, na Slovenskem, prepričani o tem, da ob obisku v koprski luki ne bomo prikrajšani za ves tisti svojevrsten pristaniški vrvež, kakršnemu smo lahko priča v mestih z veliko daljšo luško tradicijo in veliko večjimi pristaniškimi možnostmi. Koprska luka je stara komaj dobro desetletje. Kar težko je verjeti, da je v tako kratkem času tako-rekoč iz nič zraslo nekaj razmerama velikega. Na kraju, kjer so bila še pred nedavnim močvirja Škocjanskega zaliva, so dandanašnji betonski pri vezi za velike čezoceanke, ki. prevažajo ter odvažajo tovor, vse- PODLOŽNIŠKA VAS IN GRAD V F~ISTAN!scU STRAN * okrog pa — zares kot gobe po dežju kajšnje luke, je obisk v luki izredno — rastejo nova in nova skladišča. In luka se vztrajno, vidno, iz dneva v dan širi. Izsušili bodo še preostali del močvirnega zaliva in ga — tako vsaj povedo načrti — pozidali s tovarnami, ki bodo neposredno predelovale prispelo blago. Predvideni razvoj industrije v tako imenovani prosti carinski coni obeta koprski luki nadaljnji nagli razvoj, kar ustvarja zares mogočen vtis. Glede na vse to, kar je v Kopru že mogoče videti, nič manj pa tudi glede na nadaljnje možnosti tam- Višja stopnja: zanimiv pa tudi upravičen. Reportaža nas bo seznanila z delovnimi postopki in z vostmi luškega življenja — s kolektivom, ki šteje dandanašnji že 1200 mož in daje slovenski obali trajen pečat. Imamo luko, na katero smo lahko ponosni. Zavoljo nje nam ni treba obžalovati, da Koper ni veliko pristaniško mesto, kot sta Reka ali Trst. Koper hodi svojo posebno pot — in prav v tem je njegova zanimivost. Vredno je razmišljati o njej. 18. novembra ob 14.05 n. program 20. novembra ob 9.05 1. program Srednja stopnja: 25. novembra ob 9.05 I. program 26'. novembra ob 14.05 II. program PARTIZANSKE TISKARNE Za počastitev praznika Dneva republike smo za letos pripravili oddajo o partizanskih tiskarnah. Teh je bilo sicer na Slovenskem več, vendar pa se bomo v naši oddaji pomudili predvsem v najslavnejšem ker je bil prostor dolg in zelo ozek, so to tiskarno imenovali Tunel. Učence bo verjetno najbolj pritegnila zgodba o tretji partizanski tiskarni, ki so jo imenovali po Tonetu Tomšiču. Ta tiskarna je bila obdobju partizanske tiskane besede, zelo blizu okupatorjeve policije. Saki jo predstavljajo tiskarne Podmor- mo tanek zid jo je ločil od njihovega GLASBENA ROMANTIKA Za predstavitev značilnosti glasbene romantike je avtor oddaje izbral dva Chopinova nokturna in sicer Nokturno št. 10 v As-duru in Nokturno št. 15 v f-molu. Prednost take izbire je očitna iz razlage imena nokturn, kakor ga razloži avtor v oddaji, in iz primerjave, ki tej razlagi sledi: »Beseda nokturn je latinskega izvora in pomeni nočen, ni so kompozicijsko sodobno zgrajeni kot druge njegove skladbe: Njihova osnovna značilnost, ki je obenem pomembna značilnost vse glasbe romantičnega obdobja, je predvsem melodija. Melodija, podprta s spreminjajočimi se akordi, je osnovno sredstvo, s katerim skladatelj izraža svoje glasbene misli in svoja niča, Tunel, Tone Tomšič, Tehnika in Jama. Učenci, ki nimajo možnosti, da bi Podmornico lahko tudi sami obiskali, bodo izvedeli, kako izgleda in zakaj je dobila tako ime. V deževnem vremenu so namreč res morali stati v vodi in delati. Izvedeli bodo, kaj vse so v tiskarnah tiskali in kakšen pomen je imel partizanski tisk za naše narodnoosvobodilno gibanje. Ko so Italijani gradili okrog Ljubljane žično ograjo, se je Podmornica morala seliti, saj bi bila sicer odrezana od mesta. Po več preseljevanjih so se ustalili na podstrešju neke mizarske delavnice in dvorišča. Leto dni je uspešno delovala, potem pa je nek domači izdajalec obvestil generala Robottija, da v to hišo velikokrat zahajajo komunisti. Vendar pa so Italijani opuščeno tiskarno našli šele čez kake tri tedne. Kmalu so uničili še druge tiskarne in od pomladi 1943 dalje ni bilo v Ljubljani nobene partizanske tiskarne več. Pa tudi potrebe ni bilo več take, saj se je osvobodilni tisk že razmahnil po vseh slovenskih pokrajinah. Delo skritih tiskarn so v Ljubljani potem prevzeli zavedni tiskarji v tistih obratih, ki so delali z okupatorjevim dovoljenjem. ponočen. Skladba s takšnim našlo- čustva. Romantika ni imela smisla vom naj bi torej opisovala čustva, ki jih ima človek ob doživljanju noči in mesečine. Chopinovi noktur- Nižja stopnja: za strogo pravilo klasike, še manj pa za kompozicijske umetnije baroka.« 21. novembra ob 14.05 II. program 22. novembra ob 9.05 1. program Nižja stopnja: 28. novembra ob 14.05 II. program LJUBIMO DOMOVINO # TONČEK NALAGA NA HRANILNO KNJIŽICO Otroke navajamo tudi k varčevanju. Temu vzgojnemu smotru je namenjena naša oddaja. Vodi nas star rek: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. In danes: Dinar na dinar... v hranilnik in potem še v hranilnico. Varčujemo z nekim namenom. Pred seboj imamo cilj. Odrasli varčevalci hranijo denar, da bi si kupili stanovanje, da bi mogli po celoletnem napornem delu na prijetne počitnice, da bi mogli svojo družino z obleko in obutvijo pripraviti na zimo, da bi omogočili sinu študij itd. Kaj pa otroci? Včasih pomagajo hraniti star- Tam ni bil nihče brez dela. Otroci so že navsezgodaj zjutraj hiteli s kanglicami v gozd po borovnice. Potem so jih prodali v zadrugo. Tri tedne so pridno nabirali borovnice in zaslužili kar precej denarja. Na ta, zasluženi denar, je Tonček še vse drugače pazil, kot prej. Vendar pa še ni vedel, kam bo s tem denarjem. Pa je prišlo pismo iz Afrike od Gregla in Polonce. In potem se naša zgodba tako zaokroži, da odpotujeta Tonček in dedek v Afriko. Saj denarja sta si prislužila dovolj. Oddaja je primerna za 2. razred šem, še večkrat pa bi si radi izpol- in ge bolj za 3. razred osemletke. nili malo večjo željo — na primer: prihranili bi si radi za novo obleko, ker imajo starši večje izdatke — za stanovanje. Radi bi si nekoč kupili kolo, gramofon, šolske in druge knjige Ud. Naša oddaja je napisana kot prijetna zgodba, katere glavna junaka sta Tonček in dedek. Tonček je že kot majhen deček rad hranil dinarje, ki jih je dobil od strica ali tete, ali od dedka. Dedek ga je navajal k varčevanju. A pravo veselje je šele dobil, ko si je denar prvič sam s svojim delom prislužil. To je bilo med počitnicami, ko je šel k stricu na kmetijo. Napisal jo je Viktor Konjar. Domovinska ljubezen je čustvo, ki je nemara bliže nagonom kot zavesti. Nihče, celo izdajalci lastnega ljudstva, niso imuni pred njo. Domovinska ljubezen je najelementar-nejša izmed vseh navezanosti. Vcepljena že v zibelko, ostane nenehna in neodtujljiva sestavina slehernega človeškega življenja. O njej pojejo pesmi, njej so posvečena najvišja dejanja. Seveda spontanost nekega nagnjenja sama še ni zadostno jamstvo za njegovo trdno oblikovanost. Potrebno je tudi njegovo zavestno formiranje. Domovinska vzgoja zategadelj ni samo lep namen, pač pa pomembna postavka v okviru celotne človekove vzgoje. Domovina je namreč širši pojem kot domači kraj. Ljubezen do domovine pomeni precej več kot zgolj sentimentalno zaljubljenost v lepi pejsaž. Pasivno oboževanje lepote domačega okolja je veliko manjša vrednota od angažirane človekove odločitve, da bo vse svoje umske in 25. novembra ob 14.05 II. program 27. novembra ob 9.05 I. program Višja stopnja: ATENE — BLIŠČ IN BEDA ANTIČNEGA MESTA Tretja oddaja iz ciklusa -Živa in mrtva mesta« govori o antičnih Atenah v njihovem klasičnem obdobju. Zasnovana je — kot večina oddaj tega ciklusa — v obliki fiktivne kronike. Ta omogoča, kjer je to potrebno, poglec' v preteklost in z njim razlago nastanka družbenih odnosov in institucij, značilnih za antično mestno državo in za sužnjeposestni-ško dražbo. Pri tem pa se oddaja hote omejuje na najnujnejše razloge, ki ne presegajo snovi v učbeniku, skuša pa tem bolj nazorno prikazati življenjski ritem mesta in družbenih ustanov v njem. Posebrta pozornost je posvečena položaju mesta v odnosu do drugih mestnih ..državic sta- telesne moči posvetil razvoju svoje domovine, njenega bogastva in njenih ljudi. V teh in takih odločitvah so najvišje vrednote domovinske ljubezni. Seveda pa patriotizmu, ki je ozkosrčen, lokalističen in ob vsem tem provincionalen, niti ne želimo niti ne smemo dajati kril. Domovinsko čustvo je obstojno in dragoceno samo, če je brez kakršnih koli manj ali večvrednostnih kompleksov. Slovenci bomo lahko normalni patrioti samo, če se bomo čutili enakopravne tako v jugoslovanski kot v evropski in še širši svetovni narodnostni skupnosti, odprti na vse strani, spoštljivi nasproti drugim in ponosni nase, toda ne slepo zazrti zgolj v svojo domovino. Kajti naše planine, naše morje, naša mesta in vasi, naše doline so samo del vseh prostranstev sveta, ki je naš skupni dom; s tem -našim« ne smemo ravnati kot ljubosumen gospodar, temveč kot gostoljuben, zavzet skrbnik, ki je ponosen na svoje delo in si prizadeva, da bi svoj dom vsem predstavil v kar najlepši luči, sebi pa v njem pripravil čim prijetnejše bivališče. V to smer naj vodi patriotska vzgoja. V to smer bo skušala izzveneti tudi naša oddaja, praktičen prikaz oziroma ilustracija načel, razloženih v gornjih vrsticah. Zaokrožene v preprosto zgodbico, bodo misli o ljubezni do domovine otrokom vzbujale prvinske asociacije, ker bomo skušali opraviti čim manj patetično in zato toliko bolj živo, ne- re Grčije, zlasti pa še njenim zve- posredno in plastično. zam — trgovskim in vojaškim — Potreben bo seveda pomenek po z ostalim antičnim svetom. oddaji. STRAN 4 Očala tete Bajavaje Brez dvoma je Ela Peroci v Zelen je bil še vedno, le velik je ^aobni slovenski mladinski knji- bil tako, da ni bilo videti nikjer vnosti najuspešnejša. Vrsta nje- meje. Bele stezice so se vile med m del je prevedenih v svetovne travo, a ko je malo bolje pogle-®zike, mnoga (naj naštejem sa- dala, je videla, da se premikajo. ?!0_ nekatera: Muca copatarica,. Mravlje so nosile drobne bele ka-°] dežnik je lahko balon. Prav- menčke in hitele z njimi vse v hce žive v velikem mestu ...) eno smer pod šipkov grm- Tam so osvojila otroka in postala nje- zidale hišico. Mravelj je bilo ve-5°va trajna last. Njene moderne liko in hišica je hitro rasla. Bele Pravljice doživljajo vedno nove stezice med travo so bile krajše nove ponatise in prevode. Ce in krajše in ko je bila hišica r^zi-7} hoteli primerjati, bi mogli re- dana, jih ni bilo več. Tudi mrav-2 Elo Peroci smo dobili Slo- ije So odšle: - ■§ : venoj svojega Andersena. . . , . '• ., Hišica ,ie stala na kolesih, ki kaj zvezd padlo: v travo. Ker pa je bila trava visoka, je morala po grablje,— a ker je grabila z levo namesto z desno roko, je pričelo sredi poletja snežiti.« Preprosto ih čudovito. Prav gotovo pa tudi dosti: več kot »zgodbica«, kot se je »zapisalo« v reklamnem prospektu. Ce bi se hoteli izraziti komercialno in »sodobno«: Ela Peroci je ponovno 'dokazala, da je prva dama slovenske moderne.:, pravljice. Zbornik Društva za pomoč nezadostno razvitim osebam (posebna izdaja) Društvo aa pomoč nezadostno doslej največje — manifestacije razvitim osebam in Stalna kon- družbene skrbi za duševno priza- ferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb SR Slovenije sta v dnevih 20. in 21. marca t. L organizirala pomembno dvodnevno posvetovanje, katerega so se udeležili najvidnejši slovenski teoretiki in -praktiki (vzgojitelji, defektologi, psihologi, zdravniki, prav- niki,: socialni delavci in poklicni - ... vV- . i svetovalci) ter veliko število Pravljico je založila . Mladin- predstavnikov samoupravnih or- ■odročju skrbi za duševno nerazvite osebe; deklarativnega pa zategadelj, ker' zdaj: že povsem določeno pove, s v: kakšni smeri mora potekati bodoče delo, da bo zagotovljeno čim zgodnejše odkrivanje mentalno prizadetih bilo sprva 'oseb ter iim nat° na podlagi ugotovljenega biopsihosocialnega statusa zagotovljena vsestranska pomoč na podlagi majn&v^jšiih iz. referati« in kot tako namenjeno giedkov sodobne medicinske, psi- dete člane naše skupnosti je bilo poleg štirih glavnih referatov še 39 glavna izvajanja dopolnjujočih koreferatov. Vse to gradivo je zbrano v dveh broširanih publikacijah s. skupnim naslovom »Ko- __ i jv- o L-CAJ.CV rvi - ua v 1 lirvV/v ci v lian v_jl - — Pravkar ^je izšla njena nova jih je včeraj Marjetica zgubila, s ska : knjiga, izšla: pa je v Cicfba- ganov, družbeni delavci in star-Pravljica Očala tete Bajavaje. ,V ■ svojega vozička« novi knjižni<& - * .- ši. "lej najdemo vse odlike pisanja , , : . , :• -. ... % - te pisateljice: do skrajnosti iz- ali: »Zazdelo se ji je, da je ne-. .- « r Velimir Batič V okviru te — na Slovenskem "štren posluh za nenadkriliivo • . ■ « , .' ' ' ; i « " & ‘1 . r; »■ « skrajnosti posluh za nenadkriljivo "trokovo fantazijo, tenko izrisane Podobe zunanjega sveta, ki obda- feiSSas?« A.Inkret: Esej o drarhah Dominika Smoleta Pred njegovimi očmi čudovite •- “ ... Perorisbe, ki niti ne potrebujejo Zbirka Znamenja, založba Obzorja, Maribor Popolnitve v ilustraciji, ne glede >. V “ . .; to, da SO ilustracije Lidije Esej govori o osmih ...dramah: Mo- same navzvgn -razlagati njeno bistvo.;1 tetična, emocionalna poetična ekspre-Osterc odlične in predvsem vela- stovi- Potovanja1 V; (Koromandijo, Ko- Inkret je1 namreb piepričan,‘da je šle- sija.-Poezija je za Heideggerja v tem X- t-7 » r* VV! rt /-) i -i o ni Tcfr*in£i An+irtnnn T 7 o V-itvr-nn tol—/-. 1, vv", -V ^ W/-»rf o i o n i ca pretežno za interno informacijo in uporabo. Zaradi tehtnosti gradiva. ki po svoji strokovni poglobljenosti in širini zajema .celotno zadevno problematiko ter označuje veliko prelomnico v nadaljnjih prizadevanjih naše družbe za čim popolnejšo habilitacijo in rehabilitacijo, duševno insuficientnih oseb, pa je Društvo za pomoč nezadostno razvitim osebam Slovenije sklenilo izdati smotrno skrajšan tekst s tega posvetovanja v posebnem zborniku z naslovom »GRADIVO S PO- hološke. pedagoške in drugih v poštev prihajajočih zhanosti. Lahkb rečemo, da je bil na omenjenem posvetovanju formuliran dolgoročen program 'načrtne pomoči duševno, nerazvitim osebam, kar kaže nadvse pozitiven premiji ter ugodno prognozo glede načrtnega ublaževanja motenj kot pbsledic večje.ali manjše duševne prizadetosti. Ker je zbornik prava enciklopedija celotne .-problematike na področju obravnavanja duševno nezadostno razvitih oseb v pogojih naše družbene stvarnosti, ga sala Sofoklej. in Jean Anouilh tej dr. nem nedostopnost; nobeno1 branje ne zofijo, proglasili poezijo za najgloblji France Prešeren. Deloma se Inkret !o- more v celoti izčrpati literarnega. in bistvu eksistencije najbližji izraz, teva tudi razmerja: med enimi in dru- teksta. S tem je tudi sleherna beseda Tako eksistencializem, ki je ostal raz- gimi besedili. Gre torej za čim: bolj o literaturi,: vsaka kritika in interpre- pet nekje med teologijo, metafiziko, - . — -- ,, , vsestransko raziskovanje enega 1 naj- tac: j a nujno poljubna, relativna ali poezijo in -apologijo posameznih sub- ptJC tudi to, da v pravljici,. ki večjih povojnih slovenskih dramati- vsaj izrazito parcialna, saj nikoli he . jektdv, negira celo filozofijo in pri ' ' kov. ' 'Z t , more izreči celotne resnice literarne- tejh; ko nec, verjame več, da se človek . ga, dela. Tako je torej vsako branje sploh lahko z mislimi in besedami za- poaobno kot ozu-oma 0pjS branja- le. izrekanje ..te: veda svojega bistva, ki mu odreja (lav je že naslov ki takoj prite- dela’ ki sta jih na ista motiva napi--deva svojovpopolho-odprtost in obe- lizerri, potem ko je zgubil vero-v filo- she otroka. Visoko stopnjo dognanosti in "hietniškega oblikovanja doka žuj '"la format velike slikanice, ni posebnega : zunanjega dogajanja, Inkret namerava 5*lub. temu pa pritegne mladega Kermal>ner slovensko povojno ppezijo „ Torej-je vsa literatura usodo, pristane v izživljanju v knji- "falca vrstica za vrstico, stran za dramauko3 Pr^olih ražfskavah0 se^ne "° ti"teraturi poljubna relativna subjek-. ževnosti in razpravljanju o privatnem Franjo.-Vsa zgodba je le plod Oyrokove domišljije, ki z lahkoto ne kritike i.n zgodovine. Njegov čil] eksistencialistični filozofiji, oziroma niti ne.samo umetnikov, temveč je to fliza naineverietneiše Drioetliaie lz J1 pnstavijenin ; lite-- na filozofiji, ki odstopa p’vo mesto li- možnost za vsakega človeka. To, kar najneverjemejse pripeujaje. rarn0 zgodovlnšklh norm m; kdtetn- tetaturii s^'atrajoei 3% pocaeno iz- vpija za filozofijo, velja tudi za lite- jev postavitr umetniško delo; to 3^ - raganje biige izražanju eksistencialne rarno kritiko, ki sedaj ni več stvar li- dramo v čas, raziskati njeno mesto v re^nice ^ot filozofija. Življenje, terarnega kritika, temveč privatna ostali slovenski dramatiki njen vpliv, eksistoncija predstavlja : skrivnost, stvar vsakega posameznika.. Sk!!6 l??lSe’™>Stb?*Ce-xin Je7,'ko™e pn~ skrivnosti in všaka: filozofij a) .vsaka sebnosti itd. Tore.i ničesar tega, kar je ideološka forma ie nezadostna:, da os--dosedaj zanimalo: literarno kritiko. SVETOVANJA O DUŠEVNO NE- šolam vsekakor, priporočamo v ZADOSTNO RAZVITIli V SLOVENIJI«. Gradivo, ki zajema .33 elabo- hakup. Posebno, izdajo' zbornika (263 strani) z naslovom GRADIVO S POSVETOVANJA O DU-ratov z zaključnimi ugotovitva- SEVNO NEZADOSTNO RAZVT- mi in priporočili s tega posvetom vanja, ima v glavnem informa- TIH V SLOVENIJI« lahko naročite pri- Društvu za- pomoč du- tiven in deklarativni pomen. In- gevno nerazvitim osebam ža Slo* formativnega zato, ker nas izčrpno seznanja z uspešnostjo dosedanjih prizVidevanj naše družbe na jnever j etne j še pripeti j aj e, avtorica, pa jih stopnjuje v misel-no lepo zaokroženo celoto. tičerf^a h^f/omCeni*enUH^r sebnosti itd. Torej ničesar tega. kar Je idčološlca formate‘nezadoSna da“6^ - Morda nam šele to izhodišče, ta mu sohi nampn^ ' n fosedaJ 7a"imalov. literarno kfltiko. vetll’ Skrivnos]t Za eksistencialiste ,fa.nvsfk mis,1.1 P» svoie ° »e« “u sebi namen, ampak-je organ- temveč skuša vsaki posamezni drami h„ii ariptvaten način nritnivania Umetnosti in te misli po svoje razlago zrasel V kompozicijo pravili- in celotni Smoletovi dramaturgiii naj- iesniCi umetnosti same noeziie 3 ga' da;ie bek)e kliuč tudi do vrste ce V Kompozicijo praviji ti njen »oatmpški fundamenU. Inkret še . resnice umetnosti same, poezije. razpravljanja,, o literaturi naših avant- boji VF^ievati v umetniški orgftnizem Tako pridemo do temeljnega In- gardistov, tudi Inkretovih esejev o Kot primer njene sočne Šega- svojo eksistencialno Izkustvo, ga oce- kretovega odnosa do literature, bdno dramah Dominika Smoleta. M. S. ve poetične in dinamične pripo- v ki jo p^imuie kot avtohton organi-- (leta 1936) piše: Človeška resničnost je »Kn ip MariPticn fflprlaln skn z6m,. v,(katerem veUaip sneeifične. sa- v svojem korenu poetična.; in ris os-- o je i idrjeiiLd gieudia mo umetnini znač^ne .zakonitosti, nai-: novi tega zaključuje, da je pravi ^račin 1 Očala, se je svet spremenil, ti te zakone in takorekoč iz umetnine izražanja eksistencije konkretna, pa- ter njenih strokovnih služb na venijp, Ljubljana. Parmova 41/IL Zbornik stane 13 N-cBn, VIATOF Z obiska v knjigami »Matijev rod« NOVE KNJIGE Lavo Čermelj — ►»Spomini na »hoja tržaška leta«. Memoarska literatura naših književnikov je sila skromna, poredko posejana, med bralci pa ne tako zaslužno sprejeta, kot bi lahko bila. Drugod, zlasti ha zahodu, je prav memoarska lite. Matura visoko cenjena, posebno Zadnjih 15 let bi se dalo ugotoviti, Ga tovrstna književnost po priljubljenosti včasih celo presega leposlovje. Slovenska matica le natisnila “Spomine na moja tržaška leta«. La-va Čermelja. Čermelja poznamo Predvsem kot posrednika in pisca ženitnih poljudnoznanstvenih knjig, tokrat pa je napisal spomine, kij se. Saj o do emigracije leta 1929. Pisatelja je vodilo dvoje nagi-Pov: subjektivne narave .ie 'želja. bi spominsko podal kos Življe-nia v preteklosti, gotovoda zanimivega in dogajajočega se v času družbenopolitičnih navzkrižij in izostrenih narodnostnih napetosti; po drugi strani pa je Čermelja vodica želja, da bi skozi projekcijo last. dega življem a podal objektivno po- : dobo tržaških let ne ie svoji gene-marveč tudi kasnejšim, ki ne ^znajo nadrobnosti usodnih zgodo- vinskih premikov na Tržaškem. Avtor je sicer sam poudaril, da se ni' poslužil ne zgodovinskih virov* ne dokumentacij, slediti je želel živemu spominskemu obnavljanju, kar utegne imeti svojo sončno, pa tudi senč. no stran. Prav zgodovinski čas, ki ga je Čermelj doživljal na Tržaškem, nudi obilo možnosti, ki so po svoji naravi več kot zanimive da . zaokroži osebnodoživljajski ton s splošnodružbenim ter osvetli boleče narodnostno vprašanje Slovencev in Hrvatov na ozemlju, ki je doživljalo potujčevanje d došlem memoarskem pisanju Čermelja pa gre avtorju očitek, da je svoje spomine podal tako po obsegu kot po širini obravnavanih vprašani dokaj skromno. Vendar bo knjiga pritegnila bralca in naletela na upra. vičeno zanimanje. Primož Kozak — ►►Sodobna trilogija«. tod naslovom »Sodobna trilogija« je slovenska matica natisnila troje dramskih del Primoža Kozaka: »Dialoge«, »Afero« in »Kongres«. Gre torej za znana dramska dela enega najvidnejših povdnih dramskih oblikovalcev. Ne glede na to. če dramska dela Primoža Koraka označujemo z oznako ontološkega nadrealizma (slednji naziv je. očitno neprikladen!), ali pa kot idejno dramatiko, v ospredju je ontološka funkcija dramskih del, ki živo posegajo v sodobno življenje; Kozakov koncept podajanja pa je tak, da v danih situacijah nastopajoče osebe opredeljujejo svoje odločitve, dejanja. Filozofsko obarvan tekst Terja' v zgoščenih dialogih idejna navzkrižja, iz katerih izvirajo konfliktne situacije in ustrezne razrešitve Spričo take narave Kozakovih 0ram tudi v uprizoritvi ni mogoče vključiti čustvenega sveta. bralec ali gledalec je miselno zavzet. sodelujoč. Izrazito .sodobna tematika odpira bistvena eksistenčna vprašanja, ki ,ne zadevajo le oseb v dramah, marveč zrcalijo družbeno strukturo ob-tipi ki posameznikov. Besedila • Primoža Kozaka so tudi v. knjižni izdaji ostala ista. če odmislimo širše nadaljevanje oseb pri »Aferi«. Dramski teksti slovenskih avtorjev so pravi pastorki pri knjižnih' izdajah, zato je tem boli 'vzpodr buden .in utemeljen natis Kozakove trilogije. Ovojni list te preprosto opremil Janez Bernik. , Glasilo pionirjev in mladincev psnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru »Matijev '•od«, ki ga izdaja literarni krožek r,a tej šoli, je vedno bogato po literarnih sestavkih in pa likovnih (Prilogah. Sestavki se odlikujejo po lepem poetičnem jeziku. Izhaja že osmo leto. Zadnja letošnja — druga številka ima kalf 67 strani velikega formata. H-i - lll>Wl|nillllllllillli!|lillinill!|llll!lll|l|llllllllllllllllllli!llll|ll||l|l|llinil||||l!l!l|||||||||l|ll|||«|!|||ii:»||l!lili Pri pregledovanju knjižnih polic v knjigarni »Mladinske knjige« v Ljubljani smo slučaj n j naleteli na nekaj knjig, s katerimi v nadaljnjem seznanjamo tudi bralce »Prosvetnega delavca«; »MAJKA I DUETE«, delo, ki ga je na podlagi dolgoletne pediatrične prakse napisala nemška otroška zdravnica dr. Hannah Uflacker, v hrvaščino pa prevedel Vlatko Sarič. Avtorica je svojo knjigo, poljuden toda s praktičnimi nasveti bogat priročnik za mlade matere, zasnovala v obliki leksikona, ki je zaradi boljše preglednosti razdeljen na sedem večjih poglavij. Prvo -je posvečeno kratkemu orisu družine kot temeljni celici človeške družbe, drugo vsebuje potrebne napotke mladim ženam za smotrno življenje in ravnanje v rozdobju od zanositve do porodne dobe. tretje opisuje nego zdravega, četrto bolnega dojenčka, peto in šesto neg/ zdravega in bolnega predšolskega otroka, nadnje — sedmo — pa govori o nekaterih najpomembnejših načelih pravilnega vzgajanja otroka od rolstva do zrelosti za vstop v šolo. Besedilo (495 strani — latinica!) ponazoruje 300 risb, 84 fotografij in 12 slik v barvah. Obžalujemo, da knji«a ni izšla tudi v slovenskem prevodu, saj bi po njej z veseljem segale številne matere, zlasti tiste brez potrebnih praktičnih ter strokovnih znanj. Tem pa je to delo izrecno namenjeno. Knjiga, ki jo je izdala zagrebška »Mladost« že leta 1966. stane 60 N-din. »obrazovanje za Život u PORODICI« izpod peresa dr. Dušana M. Savičeviča: avtor je s tem delom v knjižni obliki prikazal nujnost načrtne priprave mladih za življenje v zakonu ter potrebo, oblike ih načine nenehnega strokovnega izpopolnjevanja odraslih (tj. očetov in ma-*er) za živlienie ” družinski skupnosti kot n^membneGa prispevka za srečo posameznikov in zdrav razvoj družbe Knjigo zlasti priporočamo tistim pedagogom, ki se trudijo, da bi organizirali in imeli čim bolj bogate in uspešne roditeljske sestanke, saj jim bo posredovala marsikatero dragoceno.* ugotovitev. Vzpodbudila iih bo tudi k razmišljanju in večji previdnosti pri delu s starši učencev. obenem pa jim pripomogla k boljši poklicni uspešnosti, kar vodi k doživljanju prijetnega notranjega občutka dobro - opravljenega dela. Knjigo (245 strani Igtinica!), opremljeno z imenskim; registrom ter obsežnim. seznamom “ domače in tuje strokovne literature (168 enot) je izdal Zavod za izdajanje učbenikov SR Srbije v Beogradu že leta 1967. Stane 23 N-din. »TO ZMORE TUD! MOJ OTROK« Je delce, ki ga je človek resnično lahko vesel. Sestavljale! te* drobne knjižice (dr. I. Arko, F. Flerin, A. Gradišar in M. Stukl) so na nekaj deset straneh v besedi in sliki obdelali dejavnosti, primerne za duševno huje prizadete otroke od iger oziroma igrač, preko slikanic, pesmic in kratkih povesti«* ter koristnih zaposlitev z raznimi aktivnostmi do usposabljanja za opravljanje manj zahtevnih hišnih ter drugu*1 opravil. Kdor je kdajkoli imel priložnost spoznati štarše duševno huje prizadetih otrok ter opazovati, s kakšno ljubeznijo obdajajo svoje nebogljene otroke, ne bo niti za hip podvomil o koristnosti tovrstnih del* Zato je prav. da jih je — prepričani pa smo, da jih bo tudi v bodo«'1? — vedno več! Cena knjižice (62 strani) je 310 novih din. ; . Ob tej priložnosti nai opozorimo še na tri knjižice istega :društva, ki prav tako obravnavajo duševno nerazvite otroke To so: l; F2g. M.: Moj otrok je drugačen U965). 2. Koman. Ms. Duševno nerazvit otrok doma in v; šoli (1968). - 3. Buck. S. Pearl: Mf-ia* punčka ne bo nikoli odrasla (1969) VIATOR David Rimaš: H Umivanje zamorca P^go poglavje zaudarja po kriminalu, saj je v njem eden rtev mrlič, več ljudi pa je narejeno zaprepadenih. Okuženo je z reizmom »jeSredi so Ntnj. Ob čudnem videnju so kateri sneli' klobuke z glav in j« eli klicati druge. Mečkali so T v rokah — klobuke na.mreč. O,,0! klobuki so levi in desni, iti Vi,sno Je od navade pokrivanja L pokrivanja. Klobuki so različnih 1{Q v- Tudj lasje so različni. Lah-g0 ,So dolgi, kratki, :suhi, 'mastni, n-,11' redki, svetla, temni in (še l^tere možnosti so- Tudi. brez so. Mastni so,, če jih ne pere-Bre redno .,s šamponom. Ni dobro r>a , pogosto prati las.. Enkrat bj^den je dovolj. Šampon do* V je.V merkatorjevih trgovinah. Sarn*1 vse dobiste. Trgovine so IjJjepostrežne in drugipostrežne. Dot1SiPostrežne so zastarele. Sarn-b|j’. *majo povsod. Mesarji ga ‘‘azvP0 nimaio- Oni imajo meso lav'‘fdih kategorij, tako za de-Cf,,., e- za državne praznike. prijetno stehnizirane obraze. Treba je iti na pogreb! Človek drugače gleda na, življenje, če vsake toliko časa-sodeluje na pogrebu! : ‘. , ' i- Med prebivalce se je pomešal Organ. Takoj je dal poklicati mrliškega/oglednika. Ta je sedel doma v fotelju (n je imel bel telefon. Moral bi' imeti črnega,, saj se je vedno sukal okoli smrti.. Fotelji. sb različni. Manj od fotelja so stoli. Stoli imajo eno, dVe, tri ali štiri noge. Nisem še videl stola, s petimi nogami. Bil bi za< nrmi-v razstavni artikel. Najbolj-: ši muzeji stolov so šole na pode-„ . r • j- . r. - , .... zelju. A ?daj že manj, ker se bo- gastvu, Ljudje imajo cirkus ra- Razmere v šolstvu terneljito di. Življenjsko potreben'nam jš! spremenile. Za desetletje se še Cirkusi poživljajo družbeno ak- ne ve natančno. polja so prebivalci Sre- vah. Takrat: pa se je po Srenji našli mrtvo truplo. Zaježili vozil-z žabo, drugi dan pa z re-s« jim lasje, več ali manj lordom in trobil bogati program in presenečenja cirkusa. Gledali so ga in šepetali, o njegovem, bo- tivnost na vasi, so si rekli. Pa še vsd imajo mednarodno zasedbo, kar tudi ni od muh. Na svetu je veliko mednarodnih cirkusov, Arene so zidane: in platnene. Vsi imajo Veliko denarja. Mnogo denarja je moral imeti. klovn, se je govorilo, zdaj pa tako čudna smrt! Obrnili so ga na hrbet in; v hlačnem ..žepu videli debel Zavitek, ki, je bil v po-livi- Medtem ko., je mrliški oglednik prihajal, — do mrliča je potreboval toliko - časa, kolikor boste tale'odstavek brali, —Je Organ dal v radio, da se je našel tak in tak mrtvec. Opisal -je obleko, dimenzije in približno cifro let neznanca. Potem se je lotil pisaijja zapisnika. Najditelji šo dejali, da so nameravali pobrati btfče po koruzi pa so naleteli na že. nekoliko; zaudarjajoče truplo. za praznike in za birme, se je dobro meso. na polju je imel nena- raa,, ? nhl&ko- Dotično obleko pred: enimi volitvami marsikdo °bleče in zaleže. Bila je ža- barv in ^ kMvna, kj živalci Cirkuško krojena se takoj spomnili jih je pred. deseti- ‘UJ j # ’ 1 •>' « ---------- LŽGFii tem. G/, kifn s ^ navduševal pod cirkuš- glavi zelo boli in zahteva veliko m. Žalostni so bili, ker globokih žalostnih zarez na obra-®&rt našla na njihovih nji-, zu. Hvalabogu, da imamo tako > šotoroi ** Je nil zavit; Denar, J en ar, mnpgo 'Čudno jim je zdelo, da se ni premikalo, zafo so poklicali "še druge. Iz radovednosti so mrliča obrnili na'hrbet in pri tem videli zavitek- Mogoče se bo. na obleki našlo njihove - prstne odtise, a smrti niso prav nič bolj krivi kot drugi. Ljudje so se med seboj veliko, in glasbo pogovarjali in Organ se je jjri zapisovanju motil. Pisal je s svinčnikom TOZ. Med pisanjem se mu je nekajkrat obrabil,: zato je zaprosil za nož. Nekdo ga je imel." Nože uporabljamo -v različne namene. Ž njimi režeme meso, korenje, leš, papir, nerazrezane revije in časopise, hruške, predvsem pa pi- denarja, so rekli. V cirkusih- nekateri bogatijo, so dodali. Ko so to ugotovili, so naredili še bolj žalostne in’ zaprepaščene obraze. Srečni, smo lahko, sp si mislili, da zmoremo obraze tako prilagajati bogastvu ljudi. Žalosten obraz ob mrtvem revežu, to se vendar ne da! Redkokdaj se vidi zares žalosten obraz na pogrebu reveža! PERICAREŽERACIREP! Kako čudna smrt, če ji ga reže ob smrti. A smrt .pri repu vseeno ne boli tako, kot. oba pri glavi. Pri re krompir, kadar smo v finem lokalu in če imamo obisk. To se sika, pa naj bomo v Ljubljani, Mariboru ali Trbovljah. Pire krompir se. rad reže. Lahko ga režete tudi s topo stranjo. Pire krompir je lahko prebavljiva hrana: /nekako tako, kot stripi v Problemih, če jih berejo plehki ljudje, kf nikjer ne iščejo globlje vsebine- Kunštni to delajo. : zato so kunštni. Organ na pravopis ni pazil. Pravopis je včasih navlaka. Posebno določna in nedoločna oblika pridevnika je tečna. Mrliški oglednik se je pripe-Ijal z alfa romeo. Vsi so rekli: uh, spet nov avto! Pa na njivo gre z njim! Kako je prizadeven in human, čeprav je humanizem v krizi. Mene je neki šofer na cesti poškropil od nog do glave! Humanizem je res bela vrana! Vsi so se razmaknili. Nekateri na levo, drugi na desno in malo "vrtran, je zahteval Organ. Prisotni so ubogali, ker oblast je oblašt! Ogje(jnii{ se je krepko prijel za nos, nato je, potipal mrli-č% žilo/ Čudno, da ne bije več, je dejal, najbrž je že več dni mrtev.Mogoče že od nevihte sem. ker je njegova obleka mokra na trebuhu! Jaz sem opravil, je rekel in odšel- Mrtvo truplo mrliča je prepustil prisotnim v razpolaganje in ukrepanje. Organ je neznancu takoj izpraznil nabiti žep. Dal ga je v uradno torbo in rekel korpus delikti. Ljudje so zavitek z očmi požirali. Toliko denarja na kupu, so mrmrali. Denar bi morali dobiti najditelji, so dodali. Ali vsaj nagrado! Bogat pogreb bo! Vsaj nekaj bomo imeli od tega! Nato. je Organ odredil, naj se pripelje lep.a krsta, ker denarja je dovolj. Pripeljali so tako s steklenim pokrovom. Na bočnih straneh je roka v roko segala, zgoraj je bila velika palmova veja. Bila je iz trdega lesa in: se je zapirala z vijaki. Bogati sorodniki naj ne slišijo pred pogrebom strašnega razbijanja žebljev- To hudo pretrese! Že tako bodo morali imeti globoke zareze žalosti na obrazih! Žeblji so za revne ljudi, ki niso tako'rahločutni. (Krste učiteljev prav pogosto zabijamo z žeblji. Kolege to včasih boli in žalosti). Krsto z vsebino sp odpeljali v prostore občinske skupščine. Lepo so jo naparalt in okrasili z rožami. Vsa Srenja jih je dala in nekatere so bile zelo lepe. Človek bi jih kar vzel! Mrlič pa nikoli ni bil sam. Ni se vedelo, kdo je, vedelo se je samo za zavitek denarja To je zadostovalo, da ni bil osamljen. • Radio je večkrat povedal.,; da se je našel mrlič, in da se išče lastnik. Tudi v turističnih napotkih večkrat povejo, posebno če gre za Nemca, ki ga doma nujno poslovno potrebujejo,' ker . iz* raža tuja delovna sila nezadoi voljstvo, ali kaj podobnega. Ko se vrne, se sila pokaka. Sicer se pa pred šibo božjo radi pokaka-mo tudi doma, ker je tako. Za vse najbolje. Radijsko ponavljanje-, so slišali tudi v sosednji Sren j J Začeli so brskati po sren iskejpv. inventarju in ugotovili, da prosve* tar ja Boltežarja Revnlka že nej kaj dni pogrešajo. V njihovi šoli ie učil prirodopis in je bil malce hecen. Že nekajkrat se je v gorah izgubil. Javili so organom, da utegne biti truplo Boltežarje-vo. ker je nosil cirkuške obleke. Trdi 1 je, da mora biti v šoli pot doben klovnu, če hoče zadostiti vsem metodičnim predpisom. Ljudje so se ha to režali, keri se jim o metodiki pač' še sanjalo ni. Le redkim je -sanja, a še to v .knjigah. ; • Prvo srenjo jej pomota* zapre-pastila. Poiskali;1 so smček&vo krsto, na njej rpka ni v. roko'segala, pa' tudi patmbve Vfeje ni bilo. Samo diva angelčka in .nič' drugega. Zapirala/se jfe z žeblji./Zahtevali so -od sosedov,- ds vso stvar uradno. prevzamejo. T, Ruže sg> bdnesli domov in o.či$tilj. da še'ne*bi slučajno posušile. 'Di'ug pred drugim so potem opi povešali! Organi :_so pogledali (-v zavitek/in bili zaprepadeni ..j. / , rV drpgi'sreniji šo.;sp|a^ili svojega Boltežarja' v mrtvašnico in poklicali, komisi jo ..iz1 mesta-Komisija je po temeljitih raziskavah in poizvedovanji^ ugotovila,' da (je/v / prosvetnega delavca :BQltežafja Revhika udarila strela,-ko je po-njivah'iskal nazorna jučila za svoj/ljubi predmet. Strelo' so verjetno pritegnili nase Boftežarjevi železni živci. Premoženja.- nf zapUšfil. \J- zavitku je bil. star učbenik iz časov Marije Terezije... c . t ?. - Pokopalt sp 'ga; cerkveno in civilno. ^NeklleTi.-iz političnih razlogov "niso ŠIL v1 cerkev. Civilni govor je bil dtorabljetj, cerkveni pa/ precej tendenčen. Govori so takj in drugačni. -Pogrebi tudi- Jarha" pa je. hvalabogu. za vse enaka. Nisem še. vkiei zasflte jame;, v, kateri ;br -rasle. rože. Rože rasejo-po poljih' in VrtOvih. Vrtovi šo |ograjertf in neograjeni. Ograje so različne, -Nekatere so tako visoke, da/ioe, vidiš čez. Visoke ograje so navadno Židane. Zidaki; so različni.1: Sp jz jlovice in peska. Imajo' različno /število lukenj/ Nekateri šojudi /brez njih. - Dimenzije/bivanja šo različne. Bivanja1 ljudi' ip -stvgri.1 Bivanje stvari se nam zdi./.vpas.ih važnejše nd bivanja ljudi./- Rezanje pri repu ne boli. pri glaVj boli. Oboje ‘ne moriš" biti. ; ;; St. 1» N**'' Šolstvo na tujem Visoka pedagoška šola za Koroško Letošnjega junija je bilo sklenjeno, da bo dobila Koroška visoko šolo, kakršne v Avstriji še ni bilo. To bo visoka šola vzgojnih in izobraževalnih znanosti v Celovcu, zavod, ki bo vzgajal učitelje za višje šole, hkrati pa vodil znanstveno raziskovanje problemov vzgoje. Avstrijski prosvetni minister je posebej opozoril na pomen študija tujih — in posebej slovanskih jezikov, ki postajajo v znanosti vse pomembnejši. Ta izjava bo nedvomno koristila Uidi razvoju slovenščine na južnem Koroškem. Pomembna je tudi misel, da je pri učenju tujih jezikov treba upoštevati zemljepisno lego Avstrije. Strokovnjaki menijo, da ho mogoče zamisel o ustanovitvi koroške univerze uresničiti postopoma. Demokratizacija šole na Švedskem Na Švedskem vse bolj zahtevajo večjo demokratizacijo šolskega sistema. Kritiki obstoječega šolskega sistema opozarjajo, da se učenci v šolah sicer učijo demokracije, onemogočeno pa jim je doživeti tudi njeno vsebino. Sodijo namreč, da prav šola v pretežni večini oblikuje človekovo osebnost in določa smer njegove bodoče aktivnosti. Ce torej želimo omogočiti razvoj demokratične misli, pravijo v teh krogih, potem je nujno potrebno spremeniti sedanje hierarhične družbene odnose, v katerih prevladuje avtoriteta šolskih oblasti, še posebej direktorja. Šola in družba morata biti tesno povezani: demokratična misel, ki se razvija v šoli, naj bi se kasneje prenesla v. družbo, ki je to šolo ustvarila. Glede na to je sedanji šolski sistem po mnenju njegovih kritikov zaradi vodenja in strukture oblasti podoben fevdalni družbi; treba bi ga bilo spremeniti in preiti na resnično samoupravljanje. Tudi v širši švedski javnosti ne zanikajo upravičenost kritik na račun odnosov v šolah, vendar pa menijo, da bi bilo te stvari treba reševati z demokratičnim dogovarjanjem. Maturanti srednjih šol Trsta in Gorice Na slovenskem ozemlju v Italiji je bilo v šolskem letu 1968-69 vsega 93 maturantov. Le^ tos so v Trstu maturirali tudi kandidati iz Corice. Vseh jih je bilo na klasičnem liceju 12 i" iz Trsta in 5 iz Gorice), na znanstvenem liceju 24, na trgovski aka demiji v Trstu 35 in na učiteljišču 22 (15 iz Trsta in 7 iz Gorice). , Slovenski Izvršni svet je kakor že nekaj let doslej tudi letos pripravil za te naše zamejske maturante 8-dnevm izlet, do Jugoslaviji:. mladi ljudje, so obiskali Ljubljano, Zagreb, Beograd, Sarajevo in Split. Izlet je bil prav zabaven in poučen. Letošnji vpis na osnovne šole na Tržaškem kaže takšnole podobo: na rseh slovenskih šolah na Tržaškem bodpo neuradnih podatkih) letos 45 učencev več kot lani. Na osnovnih šolah je skupno vpisanih 1.114 otrok, v srednjih in višjih šolah pa 1026 dijakov. V prve razrede osnovnih šol je vpis nekoliko manjši. Podatkov glede vpisa v ošhovne šole na Goriškem š. nimamo. S. S. VELIKA BESEDA V ŠENTVIDU Dijaki šentviške gimnazije so ob proslavah stoletnice vižmarskega tabora uprizorili Veliko besedo, kot so bile pred sto leti Problematični domovi (Nadaljevanje z 2. strani) cije, namenjene domovom. Od 59 obstoječih domov jih le dini v domo5dh je'teebad 20 ustreza pedagoškim in zdrav- domovi učin- stvenim zahtevam, povsem nepri- |ako da b°do mernih pa je 28 Zgradb. Popreč- kovit instrument kadrovske P° oskrbovalnina v domovih je 280 din na mesec. Največ plačajo Domžalah (330 din), Predsedstvo se' zavzema tudi gojenci v najmanj pa v centru Litostroj »Dnevi, ki so minevali v vajah M. Vilharja: Detelja, Zupan in in diskusijah o vsem mogočem. Bob iz Kranja. .je !e po imenu V njena vrte f il- ^todkov "domo^^lo imafo me za tisto malo filmskega občin- doimovi lastnih dohodkov. . izleti, ki smo jih prirejah ob ne- Celotna režija »besede-je bila stva> kot ga ima Šentvid. Toda manj pa .je dotacij (13,50 %). dah (330 din), za ustrezna^merila _za sprejel izobraževalnem domove, zato da bi fmanci^ r n,ki lani vzg0)0 m izobraževanje v donoo 3 ' vih družba in za čimprejšnji eno' lela naj v domovih. Večjo pozornost, naj ‘ posveti domovom prosvetno P®' deljah in za dan vstaje, nam bodo doka;j p0srečena (Rado Jan in oder ostaja nem. Zaživi znabiti ob Odkrili^mH^svetr kfn^je Miroslav ^nar) in je temu pri- kaki proslavi, -redkem, gostova- Ijalo letos tudi predsedstvo re- £~ničiU normativ sbTčencev na i . ,, 1 mer n o nsiletelii hb. živ odziv od- bil doslej nepoznan ali znan le . dagoška služba, v njih naj bi za' O tej problematiki je razprav- pOS]ovaij najboljše vzgojitelje ni publiške konference ZMS. V svo- enega vzgojitelja. , (V prihodnosti jih stališčih se je zavzelo za: naj bi. to Število še zmanjševaiUJ nju in še bolj redkem kulturno-p . . . , , . činstva. ki je napolnilo dvorano, umetniškem doživetju. Zakaj ne s čitalnicami in društvi1 Kai se Prizadevnim dijakom šentviš- bi bil ta dom naš? Zais.aj mu ne čimprejšnjo ureditev statusa do- Zavzema se za spremembo polo' dogaja v klubih’ Ali ie'to zares ke gimnazije in njihovim mentor- bi vrnili njegovega prvotnega na- mov, za izdelavo potrebnega kon- žaja gojencev v domski samo- ustvarjalnost če noslušam nlošče lem-učjteljem želimo, da bi ures- mena in pomena? Koliko nas je, cepta dolgoročnega razvoja mre- upravj ln. podpira prizadevanja ustvarjalnost, ce poslušam plošče, ničm kar s0 napisali v gigdališ- ki sami ne vemo, kam bi s pro- že domov v okviru celotne mreže skumost domov SRS Potpoč pd i--•«-*....»t-----•—stim časom...« ----1--!—*—-—1-!'- --------1— •* ’ •- dh kem listu: »Nasproti naše gimnazije stoji kulturni dom. Kulturen namesto da bi sam pel? Ali je to kaka ustvarjalnost, če gledaš televizijo, namesto da bi sam filma! in igral. Namesto da bi izražal sam sebe, gledaš izražanje dru-gih ...« ■ • . Tako so napisali dijaki šentviške gimnazije, ciani Mladinskega gledališča, ki dela na tej šoli, ob predstavi/ ki - so jo prikazali 4. oktobra, na predvečer stoletnice velikega vižmarskega tabora: na oder so z veliko prizadevnostjo postavili eno izmed Velikih besed, kot so jih pred sto leti uprizarjali naši predniki. Program te velike besede v šentviškem prosvetnem domu je obsegal deklamacije takratnih modernih pesnikov (Jovana Vesela, Miroslava Vilharja idr.) ter treh enodejank O kulturnem življenju v Litiji Rred nedavnim so se sestali člani komisije za gostovanja pri Obč, zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Litija. Predsednik občinske zveze Boris Žužek je podal dveletno poročilo o gostovanju v Litiji in Šmartnem. Poleg pevskih zborov in folklorne skupine Tine Rožanc so gostovali še: Mladinsko gledališče . — trinajstkrat, Lutkovno gledališče Dravlje — osemkrat, Šentjakobsko gledališče — dvakrat, dvakrat pa je bil večer opernih arij. Predstave gostujočih ansamblov si je ogledalo 8131 gledalcev y lanskem šolskem letu je bilo na internat za te učence vsaj v Program za novo sezono obeta v radovliiški občini v l34 Jodde]_ zimskem času. dovolj pestrosti tudi najbolj iz- kih 33go učencev_ Pouk je bil or_ vzgojnoizobraževalnih zavodov v reševanju te problematike priča' Sloveniji in za ustrezne investi- huje ZMS tudi Od predstavniški organov?, družbenopolitičnih org3' nizacij ter strokovnih in upravnih organov. Gojenci domov so odgo' vorni za to, da v domovih in širših družbenopolitičnih skupnostih z aktivnim delom uveljavljajo^ stališča. M. K. Z uprizoritve Velike besede šentviških dijakov ob stoletnici vižmarskega tabora Učni uspehi osnovnih šol radovljiške občine birčnim gledalcem. Tako se bo začela nova sezona z večerom opernih arij. Nastopili bodo solisti ljubljanske Opere. Po tem večeru bo nastopil zbor Tone Tom- učencev ali 1,7 Vo. Število , učencev je še vedno v upadanju. Od leta 1964 se je število učencev in so v primerjavi z vozači v SC oa —•« —«*• kloi-na skupina, Šentjakobsko gle- »Ms W™cev je tu dališče. Učiteljski pevski, zbor in Boris Kovačič s svojim ansamblom. Velika želja je, da bi na- šolstvu v občini. Prostorske kapa- 86,5 Vo učencev. Od skupne vred- ... ... ... . ... citete so se v lanskem šolskem nosti šolske prehrane prispevajo s,T;nP tako je^ ouvian- stopiia ljubljanska Opera leno ^ povečale le na osnovni šoli starši 73,5 Vo sredstev. 20,2 °/o ' izmed popularnih oper. Seveda pa Upnica, ki je bila adaptirana ter prispeva družba iz skladov ter ie to odvisno od tega, kolikšne bo- Je soh dograjena nova telovad- TIS, 4,3 Vo sredstev pa zberejo do finančne zmogljivosti občinske n'ca- v Jetešnjem šolskem letu bo . sole iz različnih virov, zveze. To je za sedaj le predlog, adaptirana osnovna šola Lesce. Po socialni strukturi je naj- ki pa bo lahko v glavnem izve- Od vseh učencev, ki obiskujejo več učencev 64,9 Vo iz delavskih , . .. ,, den, če bodo omenjene skupine osnovno šolo. je 22,2 Vo vozačev, družin, le 7,8 Vo jih je iz kmečkih modernizacija pouka ter izvedba pripravljene gostovati v Litiji. za katere je preskrbljen preštoi družin. celodnevne« h,v»n« »oceino ,n Pri organizaciji predstav; zato Večje ovire pri prevozih učencev juše. V bodoče bo treba misliti vstopnice. Seveda pa; ob vsem tem ne gre zanemariti sodelovanja domačih ..............iAŠ&j;.------------- pevskih zborov Lipe in Zvona ter S , Odi-a mladih-in šolske mladine. ! OSNOVNA SOLA Oder mladih in učenci šole naj bi f SAVO KLADNIK SEVNICA pripravili vsaj dva literarna ve- ; čera, na katerih bi sodelovali knji- ; razpisuje ževniki in igralci. „ ■ delovno mesto Občinska zveza začenja z no- ; vlm programom novo Sezono v že- ■ — Iji. da bi poleg učencev osnovnih ! šol podprli njena prizadevanja tu- ! Ji J 1 i T i+iT «8 bi generacije. HINKO KLAVORA izobrazbo, tako da se bb v kratkem kadrovska struktura v obči- organiziranim ni še izbol'išala- Učni uspehi v lanskem šol-2 km 468 učencev. Ti učenci ver- skem letu sb zadovoljivi. V šol- jetno zamudijo precej časa s hojo skem letu 1964/65 je napredovalo v višji razred s pozitivno oceno in po 39. čl. ZOS 89,3 »/o, v lanskem Na vseh šolah imajo mlečno ku- Š0J&kem letu Pa s di v razvijajočem se posebnem hinjo za učence. Malico sprejema pi 1 *n po clena z;f , ..j,0- , ni ske kana- 86.5»/« učencev. Od skunne vred- usPeh se. v :2adnph let* kon- skem šolskem letu za 2,2 »/o boljši od učnega uspeha v šolskem letu 1967/68. Uspeh bi hitreje naraščal, če bi bile rešene prostorske kapacitete šol ter s tem omogočena celodnevnega bivanja socialno in moralno ogroženih učencev v gr uspeha na šoli le od 91,0 — 96,1»/«. K izboljšanju učnega uspeha so največ pripomogli učitelji, ki se z leta v leto bolj pedagoško usposabljajo. V šole prodirajo nove oblike dela, kot so Prosvetni delavec — učitelj z skupinski pouk. individualizacija 20-ietno prakso na vodilnem po- učencev, preverjanje znanja ložaju išče zaradi preselitve pri- učencev z nalogami objektivnega merno zaposlitev v Ljubljani ali tipa. medšolska tekmovanja v v neposredni okolici. Nastop služ- znanju matematike in slovenske-be po dogovoru. Ponudbe pošljite ga jezika itd. Z boljšanjem mana upravo Prosvetnega delavca, terialnega stanja šol so tudi šol- Ljubljana, Nazorjeva 1. ski kabineti postali bogatejši s sodobnimi učili. "*! Tudi razlike v učnem uspehu tr n 1 med rdzi° viš.io stopnjo niso j 5 « več tako očitne, kot so bile. Uspeh | ! Vse učitelje in vzgojitelje, ! na nižji stopnji od I. do IV. raz- ! “ k* -?° službovali v osnovni šo- | reda se giblje med 94 Vo in 95.6 »/o, S £ h Pclkr,,, rii-oan^ rla 5 o J na višji stopnji od V. do VIII. • * li Polhov Gradec prosimo, da s i nam takoj pošljejo svoje na-; 113 V‘SJJ a7, »J’ ""IT i ; .slove - zaradi otvoritve nove ; razreda pš med 92,1 »/„ m 97,3 Vo. ? : šole. ; Največje težave imajo učenci pri Kolektiv osnovne šole ; angleškem jeziku. 1-jer jih ima Polhov Gradec ■ negativno oceno 4,6 »A učencev, Š ! f temu pa sledi matematika s 4,5 »/o ..........jn slovenski jezik s 3,8 "/o negativno ocenjenih učencev. Tudi uspeh lanske generacije I je sicer v porastu, je pa še ob-5 čutno prenizek. Najboljši uspeh v ; generaciji je bil na osnovni šoli Bled. kjer je izdelalo T2.2 Vo učen-cev, najslabši pa na osnovni šoli A. Korene Dne-17. septembra t. I.- je Hinko Klavora. Še deset dni mu manjkalo pa_ bi dovršil 91 let. Č*-stitljiva starost, dolgo, z delom polnjeno življenje. Rojen v . Trstu* mladost j.e preživel v Čezsoči, osnovno šolo je obiskoval v Beljaku, r«* alko v Gorici, učiteljišče v Kopru* kjer je opravil;, zrelostni izpit let3 1898. Bil je učitelj v Kožbani v_ Br' dih, pri. Voglarjih'na Trnovski noti in dalj časa v Gorenjem polj^ pri Anhovem, kjer ga je zateKl3 prva -svetovna vojna. Namesto vojaško suknjo so ga takrat vtafc-niliv zapor, ker je javno kazal jug0' jo nacionalno, zavest, svojo slovansko politično usmerjenost i11 premalo navdušenja, da bi se boi®' val za Avstrijo proti Srbom in Ru' som. Na ljubljanskem gradu se ^ znašel v družbi mnogih somišljeO*' kov, med katerimi je bil tudi n*3 pisatelj Ivan Cankar. Ni bil obs^ jen, moral pa je obleči vojaško uui' formo in preživel vojno v zaledju* ob koncu vojne je bil sel pri ar madnem poveljniku Lvovu. Vas Gorenje polje je bila vojno uničena in Italijani so zasedb naše kraje ob Soči, zato se je 1aV^ za službovanje na Koroškem, k!«* so nujno potrebovali slovenske-u#' telje. Dobil je mesto .učitelja v Z? lezni Kaplji. Heimwehrovci so pr*' drli pozimi 1919 v Železno Kapti0 in izropali šolo in pokradli, uničil*’ izropali vse. kar je bilo v nadučitr Ijevem stanovanju. Po ponovni voboditvi Spodnje Koroške se ie v*' nil v Železno Kapljo in se z vnemo poprijel dela za slovensk0 šolo, zlasti pa za izvedbo plebiscit3' bil je član narodnega sveta v V®* likovcu. Ves trud je bil zam^ plebiscit smo izgubili in pokoju1 tovariš ie prišel v Železnike na..G°r renjskem za nadučitelja, kjer ie pj uče val štiri leta. delal v na pr«?® nih društvih, zlasti pri Sokolu. je tedaj po njegovi iniciativi zgraa1 svoj dom. Ker so čtroci dorasli zi šolo,. je prišel v Ljubljano na č6’ novno. šolo v, rSiški, tu je službov'3 do svoje upokojitve .leta 1940. Zav^ dal se je, da nobeno učiteljišče u( more dati vsega tistega zriania. j5 ga učitelj potrebuje za svoje del{ med ljudstvom zato je obiskoval čaj za delo na kmečkih nadaljeval nih šolah in tečaj za trgovsko/1 obrtne šole ter mnoge druge teč3 je; ne za sebe; da, bri lahko daj-3 drugim, še je učil in iz popolni e^3,1 Enajst" let je poučeval na tri ra zre® ni goistiriški strokovni • šoli do ie£ 1945.. Med zadnjo vojno se ie z6** aktivno udeleževal akcij za OF. sa se je vse svoje življenje boril -pravice zatiranih; budil je vero ; končno zmago, v našo osvobodit®; V tem duhu je vzgajal tudi sv oj otroke; njegov sin Milenko se odzval klicu domovine, se že let: 1941 javil med prostovoljce, bil zaporih in leta 1943 padel- v pa rti-? . nih. Po vojni smo na trimorsk®*-potrebovali mnogo učiteljev in variš Klavora se je. pri svojih 6 letih prostovoljno javni in šel v svo-domači kraj v Čezsočo za učitelj Tu je izpel svojo labodjo pesem, je za mladino, za odrasle, za • . za obnovo vasi 'vse, kar ie zmog in kar se je v tistih časih dajo n3 praviti. Po treh letih napornega ® la na Bovškem se je vrnil v Ll®^ Ijano in se spet vključil v društvf. no delo, zlasti pri ZB. V zadJU?. letih je pisal spomine »Cez drn ; strn skozi življenje«, opisal ie učitelja proletarca, ki je ostal ve®' no zvest svojim načelom. fcrd^J/ krepak značaj, pokonci mož, ® zadnjih dni čilega duha, čeprav mu telesne sile že pešale. Služil 3 mladini, narodu in domovini sto do zadnjih dni. Kaj pomeni tej na vasi. se je pokazalo ob n3 govem pogrebu, saj so se ga nili nekdanji njegova učenci iz^ z -leznikov, kjer je poučeval pred 4 leti, in se od njega poslovili z ^ ■ grobnim govorom. Tudi st*- _ tovariši ga ohranimo v lepem g®*7 minu. ^ - V. Copi<5 PR0SVETM1 DELAVEC tisi izdaj* republiški odbor dikata delavcev družbenih del3^ n osti SRS. Izide Stirinalstdne^®" med šolskim letom. Ureja uredniški odbor, vorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Liublla®*' Polianska 4*n telefon 815-585. Naslov uprave- Ljubljana« «»rjeva i telefon 22-*>84 t-oštni predal; 855-VIL Letna naročnina: 12 din za sameznlke. za Šole tn druge us«* nove 30 din Štev tek. računa: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. ^ ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbM®®***