IZ OČI V OČI INTERVJU. Dr. IVAN SEDEJ Ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Dr. I ru ti Se lie J fotoiAteS Gačuik, november l')')4 A.Ci Spoštovani gospod dr. Ivan Sedej, kateri stroki v vašem žtdjenju posvečate več pozornosti, umetnostni zgodovini ali etnologiji? I.S.: Nf hi ločeval tuli stvari. Pri umetnostni Zgodovini sem etnolog in pri etnologiji sem umetnostni zgodovinar. Seveda mi pri likovnih kritikah pogosto očitajo, da so preveč etnološke. Zakaj pa ne? To je pač moja legitimna pravica in uP;im, da prinaša nekaj novega R.M.: jge spremljamo ifizšopublicistično dejavnost, opaz-(/" v zadnjem obdobju objavljate več prispevkov, ki so vezani na umetnostno zgodovino kot na etnologijo. Ali gre za splet naključij ali pa Se lažje lotevate lihpvnokriiiških tem, vam zaposlitev v muzeju, posebej v zvezi z organizacijskimi napori, jemlje preveč energije? 1 -S. Gotovo, saj imam z organizacijo in tehničnimi birok-'-'Eskimi podrobnostmi toliko opravka, da mi ostaja malo 'asa. Dokler sem bil konzerva tor za etnološke spomenike n-i Zavodu, sem se bolj iz veselja ukvarjal tudi z likovno '"liko. Zdaj jt,- prišlo d o podobne situacije, saj sem v izrazito ^n°gratski službi Meti službovanjem; v Modemi galeriji pa * je veliko bolj vleklo k etnologiji, k pisanju etnoloških Kstov Seveda so to čisla naključja. V zadnjem času bil skoraj prisiljen pisati o dveh umetnostnih temah. Monografija oJanezu Ljubljanskem bo izšla v kratkem. Sicer pa so le stvari tako zelo povezane, da jih sploh ne kaže deliti, Se posebej če gledaš nanje malo bolj antropološko. To je pač problem, ne interdisciplinarnosti, ampak širšega pogleda na manifestacije, ki me zanimajo. A. (j.: Med Vašo plodno profesionalno kariero ste si gotovo ogledali veliko zanimivih muzejev, tako pri nas kol na tujem. Zanima me. kateri izmed njih so vam najljubši oz. po vašem mnenju najboljši''' l.s.: Ko sem še bil zaposlen kot konzervator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo; so me od vseli muzejev najbolj pritegnili muzeji na prostem na Norveškem. Zaradi spleta srečnih okoliščin sem bil tam mesec dni in sem si ogledal nekaj odličnih muzejev ha prostem, od centralnega v Oslu do pokrajinskih oz. krajevnih. Med njimi me je v tistih časih - okoli leta 1970 - najbolj navdušil muzej na prostem v Lillchamerju Predvsem zato, ker je za razliko od ostalih muzejev na prostem kazal malce drugačno podobo. Niso namreč predstavljali le kmečke arhitekture, ampak tudi plemiško in cerkveno. V Oslu recimo je šlo za Stari nos lovski pogled - od najstarejše do novejše, predvsem kmečke arhitekture, od arhaične napol jamske stavbe iz 12. stoletja do objektov iz 19. stoletja. V Lillchamerju pa so poskusili tudi s socialnimi prerezi. V drugačen kontekst sodi Musée de l'Homme v Parizu. Obnovljene postavitve pa žal še nisem videl. Odlične muzeje je imela bivša DDR. Zelo zanimiv se mi je zdel Etnološki muzej na Dunaju. Navsezadnje vse, kar hranimo pri nas. izhaja iz podobne oz. prav iste tradicije. Gre tudi za podobne probleme. Zanimivo je, da je bilo do srede sedemdesetih let izredno plodno sodelovanje med etnologi v Avstriji in pri nas, Vodila ga je starejša generacija iz narodopisnega inštituta pri SAZ(:. Kuret, Matičetov in drugi, v okviru združenja Alpes Orien tališ. Kasneje je vnema zamrla. Zanimivo je recimo, da nisem videl nobenega italijanskega etnografskega muzeja in še marsičesa drugega A.Ci.: Kaj pa v Sloveniji? Kateri muzej vam je - poleg vašega - najljubši oz. najbolj simpatičen, najboljši po vaših kriterijih? Monta zbirka. I.S.: To je pa težko reči. Zelo dober je Pokrajinski muzej v Mariboru, ki predstavlja kompleksen pregled dogajanja na Štajerskem - od umetnosti do etnologije; pa recimo muzej v Kranju s sijajno in lepo predstavljeno zbirko. Tudi večina teh muzejev ima premalo prostora. l'd svoje zanimiv je muzej v Skofji Loki - no, tam sem bil celo eno leto v službi. Posebno pozornost zasluži tudi koprski muzej, posebej lepo je urejen etnografski del. . No, težko je ocenjevali... A.G.: Kdaj pa ste bih prvič v Slovenskem etnografskem muzeju, kot obiskovalec'-' I.S.: Zdi se mi, da je to bilo leta 1942, morda leto ali dve kasneje. Takrat so nas šolarje peljali v muzej in v spominu so mi ostali - jasno, kot otroku - predvsem starinski lopovi, oklepi in seveda mamut! Na drugem obisku pa so me navdušili mostiščarji, kajti tam je bila krasna maketa mostišča - takrat sem seveda že braljalenove Bobre. V zvezi z etnografijo me v tistem Času ni nič posebej pritegnilo. Spomnim se vitrin z nošami, to je pa tudi vse. ČASNIK SED 34/1994, it. 3 15 A.C.: Ali nam lahko -predvsem za mlajša bralca Glasnika - na kratko predstavite vašo strokovno pot do ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja? I.S.: V prvi službi - to je bilo leta 1961 v Skofjj Loki - sem bil najprej šest mesecev kustos-etnolog, potem je prišlo do čudnih reorganizacij, tako da je muzej hkrati postal tudi /avod za spomeniško varstvo za občino Skofja Loka. Zato sem bil naslednjega pol leta kustos-etnolog in konzervalor za etnološke spomenike. Potem sem šel v službo v Zavod SRS za varstvo kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, kot se je takrat ta institucija imenovala. Tam sem bil 19 let. do leta 1980. Od tam sem šel v Moderno galerijo za nekakšnega v iced i rektorja', kjer sem preživel en mandat, potem pa sem eno leto vodil oddelek za raziskovanja. Nazadnje sem se prijavil na razpis za ravnatelja etnografskega muzeja in sedaj čakam, da se mi izteče drugi mandat in da počasi izprežem, A.G.: Zamina me, če je mogoče govoriti na eni strani o nekam zlatarn obdobju SEM-a in na drugi strani O krizi SEM-a? I.S.: Bojim se, da zlatega obdobja SEM-a ni bilo, že iz čisto preprostega razloga, ker nikoli ni imel toliko prostora, da bi lahko kaj pokazal in da bi tako svoje zbirke ali svojo dejavnost na kakršen koli način pozlatil. Zdi se mi pa, da je - tako kot vso muzealstvo - na nek način v permanentni krizi in da bodo navsezadnje - če boste vprašali starejše ali mlajše kolege - vsi govorili o krizi. Ko sem prišel v muzej, so starejši kolegi govorili o krizi, ki jo preživljajo muzeji; tudi sam sem - in ne samo jaz - govoril, da živimo v kriznem obdobju. Če boste vprašali mlajše, boste dobili isti odgovor. To je nekaj podobnega kot permanentna revolucija. R M : Ali mislita, da lahko govorimo le o krizi te ištitucija, ali pa gre za nekakšno permanentno marginalizacijo etnologije kot stroke? I.S.: Zdi se mi, da je to bistveno vprašanje, a ne gre samo za našo stroko, velja tudi za dmge stroke. Če vzamem muzejsko dejavnost in galerisliko, potem lahko rečem, da so si nekoliko boljši položaj vzpostavile edino galerije. Predvsem zato, ker so zelo zgodaj začele komunicirali s svetom in se odpirati v svet, vzemimo Moderno ali Narodno galerijo - slednja je v posebnem položaju. Stara umetnost je v splošnih predstavah umetnikov in v zavesti ljudi velika dragocenost, pogovarjati se je namreč mogoče tudi o vrednosti, o siotisočih markah, kar za druge zbirke ne velja, A .G.: Ali gre pri SEM-u res samo za krizo prostora ali pa morda tudi za krizo pomena in vloge vašega muzeja:' I.S.: Mislim, da gre za vse Res pa je, da bi lahko delali drugače, če ne bi bili v taki prostorski siiski, res je tudi, da je prostorska stiska vir obupa in angažmaja v smereh, ki so za stroko navidez ¡relevantne. Imel sem precej lepe načrte, kako bi v naši hiši še dvignili strokovnost, kako bi začeli, ne bom rekel, delati na novo, ampak da bi vsaj razčistili vrsto stvari. Vseh teh osem let pa ne počenjam drugega, kot da se ženem za novimi prostori, za denarjem, za plače in za tiste majhne naloge, ki bi jih radi izpeljali, za razstave, terensko delo... R.M.: Ali mislite, da državna kulturna politika ves čas ni imela posluha za ta stvari, ali pa lahko vendarle govorimo tudi 6 nesposobnosti in neznanju etnologov pri lobiranju v teh sferah? I.S.: Res je, da prav duhovito ne znamo lobirati. Nihče od etnologov ni nikoli imel kakšnih pretirano tesnih zvez z oblastjo in s politiki, tudi takrat ne, ko 'smo bili vsi politiki'. R.M.: Kako naj se stroka odziva na spremenjene politične razmere? I.S.: Obnašati bi se najbrž morali drugače. Toda politične razmere ne bi smele vplivati na stroko. Treba je delati pošteno in se spraševati o stroki in njenem mestu, če bi imeli prostor, bi lahko predstavili tisto, kar si predstavljamo pod besedo muzej. Ce pa hi imeli prostor in muzej bi lahko tudi lobirali in 'se tržno obnašali, kar niti ni ne vem kakšna umetnost. Če pa nimaš osnove, je to silno težko. A.G.: Ali se lahko strinjate z mnenjem, da se s dobro gostilno in dober muzej gre - metaforično rečeno - Čez sedem hribov in dolin? I.S.: Ne vem. Kulturna birokracija pozna in občuduje tuje muzeje, domačih ne. Čudi se, recimo, pedagoškim dejavnostim v tujih muzejih, ki so pri nas na isti ravni vendar lega uradništvo ne ve in nam ponuja že zdavnaj uresničene 'ideje', ker pač ne ve, da ludi v našili muzejih otroci rišejo, se pogovarjajo, poslušajo, da se gremo 'workshops' tudi pri nas itd. To pomeni, da uradniki ne hodijo v domače muzeje, ampak na ekskurzije v tujino. V Louvru seveda občudujejo slike, doma pa bi najbrž radi videli grafikone, diarame, makete, fotografije umetnin itd., ki bi kazale 'kompleksno podobo'? A.G.: Bolj ko se na nek način Evropa združuje in univerzalizmi, večji pomen se pripisuje prav etnografskim muzejem . Zdi se mi, da hi morali hiti etnografski muzeji že po svoji naravi zagovorniki regionalizma in lokalizmov. Zanima me, ali ste si kdaj prizadevali, da bi Slovenski etnografski muzej locirali nekje izven Ljubljane? LS.: Ne vem. kaj vprašanje pomeni' Ali mislite, da lahko loka! i zine in regionalizem lažje predstavljaš na Ptuju kot v Ljubljani? Gre za problem kritične mase, za problem Univerze, za komunikacije. Nimam nič proti, zaradi mene bi lahko dober etnografski muzej postavili tudi na madžarski meji, ne vem pa, zakaj bi se selili; in zakaj ne gre, recimo v bližino Kumrovca -v Podčetrtek Oddelek za etnologijo, ki ima prav tako k or SEM opravka z regionalizmi, lokalizmi itd.? A.G.. Sedaj bi se dotaknili zbirk, predmetov. Zanima me, ¡k> kakšnem sistemu pridobivate predmete za muzejske zbirke? I.S.: Jedro muzeja so, tako kot v večini muzejev po svetu, kolekcije. Glede na kolekcije imamo pregled nad tem, kar imamo in kaj manjka ter katera področja so slabše pokrita, tako da potem poskušamo zapolnjevati te kolekcije z novimi nakupi. Včasih seveda pride tudi do presenetljivih odkritij, pri katerih moraš reagirati takoj. Tako smo recimo na področju ljudske umetnosti pred nekaj leti pridobili pet originalnih in podpisanih grafičnih plošč za tiskanje jaslic iz začetka 19- stoletja. Poskušamo tudi ažuriraii zbirke, da se ne bi ustavili pri zatonu tradicionalne družbe in pri začetkih industrializacije Vendar pa je slediti sodobnosti na nek način nemogoče. AG.: Ali zbirate tudi predmete iz sedanjosti? I.S.: Nekaj gotovo tudi, toda vse to povezujemo predvsem z raziskovalnimi ali posebnimi nalogami. Zbiramo recimo noše iz polpreteklega časa, iz obdobja tik po vojni smo zelo pozno začeli zbirati material, kot so živilske karte UNNRA pakete ameriške pomoči, ki so bili prvi stik Slovencev z družbo izobilja! Zbiramo stvari, ki so relevantne za podobo življenja v nekem določenem času - ne samo na kmetih. Imamo zbirko, ki pokriva segmente polpreteklosti in preteklosti. Veliko stvari pa je nedodelanih Stvar našega sodelovanja z etnološko stroko je odpirati nova problemska polja. Tudi SEM naj bi izzvali k novim in zanimivim raziskavam. Zunanji raziskovalec lahko sodeluje z muzejem, tako da svojo raziskavo udejanji s predmeti, da pripravi razstavo. Če se tako odpre nov prostor, potem lahko predmete shranimo v muzeju. Sam vidim edino v tem možnost sledenja sodobnim pojavom. 16 GLASNIK SED 34/1994,'št. 3 f ■■tlfp.-. pil- A.G.: AH zbirate kakšne predmete, ki so povezani z množično oz. popularno kulturo in produkcijo? I.S.: Razmišljali smo recimo o pralnem stroju. Mogoče bi bilo smiselno dobiti prvi pralni stroj, ki je bil izdelan na našem terenu, pa recimo prvi pralni stroj, ki je prišel k na in. Vprašanje pa je, če kaze hraniti .samo tega ali sledili pralnim strojem Ali je to sivar Tehničnega muzeja ali našega? Pralni stroj je seveda vplival na špjfememboŽivljenja. Isto je recimo s pojavom pomivalnih strojev, ogrevanja na plin, kuhanja na plin... Kje imamo skladiščne prostore? Kompletna ljubljanska javna skladišča bi bila premalo, če bi hoteli slediti glavnim trendom v preobrazbi vsakdanjega življenja na Slovenskem skozi industrijo in industrijske predmete. R.M.: Enoje zbiranje, ¡¡.slo, kar pa je verjetno možno, je dokumentiranje vseh teh pojavov in procesov. Ali se na nivoju dokumentacije ukvarjate s tem? I.S.: Do določene mere prav gotovo, ampak seveda v okviru nalog in interesov. Ampak kaj izbrali, kaj zbirali? Najbolj preprosto je počakati slo let, da večino robe vzame hudič in potem zbereš tisto, kar je ostalo. R.M.: Govorimo o predmetih, o materialni dediščini. /Vas kol etnologe pa vendarle zanima življenje na nivoju vsakdanjosti, skratka vsebinska plat nekih kulturnih paradigem bivanja, I.S.: Da, se popolnoma strinjam, vendar muzej hrani materialno dediščino! A.G.: To pomeni, da se ves čas zastavlja vprašanje predmeta. Ali bi lahko podali definicijo, kaj je to etnološki predmet? R.M.: Ali je etnološki predmet zgolj predmet materialnega značaja? I.S.: Ne Vic je v tem, da je vsak predmet, ki ga vzameš v roke, etnološki predmet, /.a muzej je to predmet materialnega značaja, ki ga lahko primes v roke. Vzrok za nastanek muzejev in spomeniškega varstva je v varovanju dediščine, torej predmetov, ki naj bi bili nekako relevantni ali dragoceni za kulturo, zgodovino in tako naprej. Zato mi nismo muzej prihodnosti, nismo muzej sedanjosti, smo muzej preteklosti. Obrnjeni smo nazaj, v zgodovino. Že predmeti ki jih uporabljamo danes, so predmeti preteklega časa, Bojim se, da je muzej sedanjosti nekakšna Hkcija in da smrdi po muzeju prihodnosti. K ar pa zadeva razmišljanja o politizaciji prostorskih problemov SEM-a, sem iskreno prepričan, da jih ne bi bilo, če bi se zanj zavzela "levica". Kar me moti, je izjemna nesramnost pseudolevice, ki bruno v svojem očesu interpretira kot kontaktno lečo!____ R-M.: Kot umetnostni zgodovinar ste se na terenu -dobesedno na ulicah gotovo srečali zgrajiti, Zanima me, 411 ¿o grafiti pojav, ki naj bi zanimal SEM, Moderno galerijo f