g.fjubljaiisKis

Štev. 7.
Leposloven in znanstven. list:
V Ljubljani 1. julija 1888.
Leto VIII.
„Stara pravda."
Vcncc balKd. VI.
Kronanje v Zagrebu.
('573 )
2~vonovi zagrebški pojd, ** Pojd, da še nikdar takd:
»T.e vkup, le vkup, gospod, tlač&n! Oznanjamo slovesen dan.«
»Široko dri se naš glas V poslednjo tj?i slovensko vas!«
»Razlagaj se do daljnih dalj — Matija G u b e c naš je kralj!«
Ropdče bdben gor in d(51 Po ulicah ko še nikdl:
»Le vkup, le vkup, oj, Zagreb vis! Seljdkov kralj se krona dn&s!«
»Kjer cerkev Markova stoji, Tj h gledat kronanje zdaj vsi!«
Kjer Marka svetega je hram, Pred njim železen prčstol tam.
Pred stolom Gubec, kmet stoji . . . O srečen, slaven kralj pač ti!
Glej, krdnanje iz dken vseh, S pomdlov gledajo in strčh.
Ir khainer west umb «las endt.«
(I. p.)
Pondsno Gubec jim stoji.
Molči — Ne! On golčt z — očmf! .
Poglejte smčli mu klobtfk! Ni li posavski to hajdiik?
Zimzelen si za trak je d ti, Kok d1 ovo perd pripdl . . .
In Gubcu, glej, mo/.jd trijd Priklonijo se do zemljč;
Priklonijo se do zemlji V škrMt oddti vsi trijd.
Priklanja prvi se, veli: »Naš kralj Matija naj živf!«
»Bog spdlnil ti je željo, knez! Ves nrirod v tebi z d r u ž i 1 dnes!«
»T ii v Zagrebu, preslavni voj! Iltel prestol si imeti svoj.«
»Tii prčstol! Glej ga pred sebd: Nad ognjem ž6lt je ko zlatd!«
»Ndnj sdde veličanstvo nhj! Udano prosimo sedhj . . .«
»Rojiš se trona?! — Ti ječiš ? . .	»0 kralj slovanski, kmetov voj,
O vreden, da na njem sediš!«	Na stolu zlatem pred menrij!«
Priklanja drugi se, veli:	»Od nične vsprejmi pa v rokri
»Naš kralj Matija naj živi!«	Ognjeno-svctlo žezlo trt!«
»Ii rez krone kralja nočemo; —	»Krcpkri je drži! njim vojüj,
Mi kronati te hočemo!«	Podložnikom zapoveduj!« —
»Na tronu svetlem že sediš,	In vsi zvonövi zapojrt
A zdaj še krono tri dobiš.«	In böbnarji zabdbnajo:
»O rači jo, prejasni knez,	»Matija Gubcc — živel kralj!
Iz mojih rok vzprejeti dnes!«	Razlegaj se do daljnih dalj!«
»Zari se ko zlatrt ti vsä —	Na tronu Gubec kralj sedi,
Saj v živem — ognji je bilA . . .«	Z mrtvaškim glasom govori:
»Trcpččcš ?! . . . Dosti si krepsik,	»Kot kralj dnfcs prvič gledam vas,
Za krono rojen si junrfk!«	Vi zadnjič slišite moj glas.«
Priklanja tretji se, veli:	»Ves nrirod kronan si z menrij,
»NaŠ kralj Matija naj iivi!	S kraljčvoj venčan zdaj častjrtj.«
»0 kak te diči krone krhs!	»0 naš veliki petek sam! . . .
Kraljev pod njoj je tvoj obrhz!	Kddj vzkrsne stara pravda nam?«
»Za njd duh moj vas spremljaj v brdn,
In — pomnite denašnji ddn!«	Goräzd.
Pesence.
[gasili mi tu notri,
O Hog, žarčči plamen, Namesto mehkega sred Daj v prsi mi trd kamen.
O zdrava, ljuba deva! Vse sreče ti želim, A jaz med h rum in vihro Osamljen se potim.
O ne toldži me, brdtec, Ce žalosti me ter<S, Ostdvi mirno me s tirnega Z nesrečo in boljrf!
Da svet mi kd.\j osrčči, Močij ima premalo, No, oh, čemu li večno bi Zamrfn grenkd plakalo?
Hrumd in vihre trdi Mi duh se ne boji, A srce, mfchko srce Mi joče in trpi.
Načeli se nam rana, Polagoma nam zdravi, A če se zaddneš je količko, Na ntfvo zakrvavi.
Jos. Kržišnik.
Vanda.
Povest. Spisal Josip Stare.
IX.
občna stvar v Trstu ni Vande tako zanimala, kakor življenje ob mörji. Vsak čas je prosila Smaragde, da sta šli na morsko obrežje, zlasti na »ključ« svetega Karla, kadar so dohajali ali odhajali pärniki. Bilo je res mično in kratkočasilo gledati toliko raznovrstnih potnikov iz vseh krajev svetd, kako so se drug od dru-zega ločili po obrazu, po nošnji, po jeziku in celö po svojem kretanji. Človeku je bilo, kakor bi se bil za nekoliko trenutkov preselil v stari Babilon, ko so se tam jeziki zmedli. Če je pa ladja odplula, zrla je Vanda za njö, dokler ni izginila daleč na obzorji za tisto mejo, kjer se človeku zdi, da se nebö in mörje dotičeta.
»Nc včm, kaj mi je«, rekla je nekega dne Smaragda, »kadar tako gledam odhajajočo ladjo, vselej me silna želja vleče k nji. Kar zletčla bi za njö, če bi mogla.«
»Tudi meni je sprva bilo tako,« zavrne prijateljica. »Zdaj sem sc žc privadila, ali jedenkrat bi se le rada po mörji peljala, vsaj do Benetek.«
Vanda jo začujena pogleda, kakor bi hotela ugeniti, čc jc to njena istinita volja, potem jo vpraša:
»Ali bi sc res peljala v Benetke ?«
»Res; zakaj me tako neverno vprašuješ?«
»Zato, ker mi je nekaj prišlo na misel.«
»No, kaj takšnega?«
»Pelji'va sc skupaj v Benetke.«
»Dobro, jaz sem pripravljena,« odgovori ji Smaragda, in jedva izrečena misel je bila dognana stvar. —
Bilo je pozno zvečer, prodajälnice in hiše so bile že pozaprte, le po kavarnah in gostilriah je bilo še vse živo, ko sta se Vanda in Smaragda odpravili na pot. Ž njima je šla mati, Sieminski pa jih je spremil sam6 do ladje, kajti brez višjega dovoljenja ni smel iti iz Trsta. Vandi je bilo čudno prijetno pri srci, ko je prišedša na »ključ« svetega Karla že od daleč čula zvon, ki je potnike prvič vabil na ladjo. Le jedna misel ji je rojila po glavi, ta namreč, da bode videla deželo, v kateri proti volji svoji biva on, a morebiti, da bode videla celo njega samega. Pa to skoraj ni mogoče, in ko bi ga tudi videla, kaj li mu poreče? Ali jo bode on še hotel poznati? Kdo vč, če ni tudi on iz Ljubljane dobil kakšnega ležnivega pisma?
Takšna čustva so jo prešinjala, ko se ji je ravno imela izpolniti davna želja. Skoraj se je že kesala hitrega sklepa. V tem je tretjič zazvönilo, pärnikova piščalka je zabrlizgala, krepki mornarji so jednako-mčrno popevajc vlekli težke mačke iz mdrja, drugi so porivali mostfčc na kopno, široka kolesa pa so jela pluskati po penčči se vodi ter so ladjo hitro gonila na piano morje. Vanda je z uprtimi očmi gledala nazaj proti Trstu, ki se jc kmalu zavil v črno noč. Premikajoča se luč v svetilniku je še nekoliko časa kazala, kje stoji' bogato mesto, ali tudi ona je izginila v temnem obzorji in le migljajoče zvezde so Še svetile na nebu. Vanda se dolgo ni mogla ločiti od nočne krasote na mörji in kar genila se ni z vrha ladje, dokler jc mraz in zaspanec nista prcmtfgla. da jc šla počivat. Ležč na viseči postelji ni mogla spati, a ko je malo zadremala, mučile so jo hude sanje in bilo ji je lože, če je bedčla.
Scle proti jutru jc dobro zaspala, ali zdajci jo vzbudi Smaragda, kajti že so potniki vstajali in hiteli na krov ladje, od koder se je čulo živahno govorjenje. Vanda je kar poskočila kvišku in hitro sta s prijateljico stali na prednji krmi, kjer ji je mati že čakala. Prišli sta ravno, ko so na vzhodu zablestčli prvi žarki vzhajajočega solnca, na zapadu pa se pokazali najvišji vrhovi beneških zvonikov. Zdaj se jc po malem vse mesto vzdigalo iz mörja in človeku se je zdelo, kakor da posluša mično bajko o kakem začaranem grddu. Vozč se dalje pa so se potniki prepričali, da to ni nikaka bajka, ampak da je gola resnica, in da so od trdega kamena iztesäni ti spomeniki slavne minulosti, ki nalik čarobnim gradčm stojč drug poleg druzega. Ze je ladja zunanje otoke pustila za sabo in ostrmčlim potnikom se po malem odkriva najlepša podoba beneškega mesta. Na otoku ob desni strani stoji v ukusnem italijanskem zlogu zidana veličanska cerkev svetega Jurija, ob desni pa okroglo svetišče Bogorodfcc, pravi biser stavbinske
umetnosti. Ali vse to je le nekoliko krasote, katera se dalje kaže tvojim očem. Prav pred tdbo, med zgodovinsko in umetniško imenitno palačo dčževo ter nič menj slavno staro knjižnico in sedanjim kraljevim dvorom se razprostira mali trg ali »Piazetta«, ki ti zdaleč odpira pogled na najlepši trg vsega sveta, na trg svetega Marka z dragocčno cerkvijo, posvečeno istemu svetniku, varhu čudovitega morskega mesta. Ne včŠ, bi se li bolj čudil prekrasnim oblikam nakopičenih umetnin, ali svetlikajočim se barvam, ki se v luči vzhajajočega solnca lesketajo od cerkve svetega Marka, kateremu so stari Benečani od vsega lepega najlepše prinesli v dar. Ni ga peresa, ki bi umelo opisati čustva, kakeršnih človeku budi čarobni prizor, ki so ga veke in veke ustvarjale stotere in tisočere roke najslavnejših umetnikov in radodarnih domoljubov.
Kar je vsakdo drug čutil, čutila je v tem večji mčri Vanda. Pogled na Benetke je vzbudil živahno domišljijo njeno; čutila se je neznano srečno in čisto prerojeno. Ali nemogoče je bilo, da bi v tolikem blaženstvu pozabila tistega, ki ga je vedno imela v mislih, ki ga je vedno nosila v srci svojem. »Kaj ko bi se v tem začaranem gradu našel tudi začaran kraljevič, a jaz da bi bila tista izvoljena deklica, ki bi ga rešila zaklet ve,« mislila si je in zopet se je v srci njenem silno razvnela prva ljubezen. V tem zabrlizga parnikova piščalka, kolesa so čimdalje počasneje klopotäla in ladja je mirno plavala proti obrčžju, kjer je velika množica potrebnih in nepotrebnih ljudij čakala potnikov. Plašno se je Vanda ozirala po gnčči, toda njene oči niso našle, česar so iskale. Skoraj ji je prvi trenutek bilo ljubše tako, saj še ni imela zbranih mislij niti ne pravih besed, da bi mu takoj mogla razkriti hudobno kovarstvo ter izpričati nedolžnost in zvestobo svojo. Misli ndnj so jo bčgale, da ni mogla popolnoma uživati krasote benečanskega mesta, povsod se je ozirala, kje bi ugledala njega. Smaragda, zapazivša to njeno razmišljenost, vpraša jo sočutno:
»Kaj ti je, Vanda? Zdi se mi, kakor da te nič kaj ne mičejo benečanske imenitnosti ?«
»Mičejo me že, ali preobilo jih je zdme. Nisem vajena včlikemu svčtu, in to mi dela omötico.«
»Res je tako. Nič se nam ne mudi; stopimo torej še v cerkev svetega Marka, potem pa ostanimo domä do večera, ko se odpre gledališče. Kaj ne, mama, gotovo ste tudi Vi že trudni?«
»Sevčda sem, saj nimam vajinih lčt, hiti ne vdjinih nög, da bi vedno zlahka stopala čez mostove gori in doli,« nasmihajoč se zavrne dobro volj na gospä.
Svetišče svetega Marka je s sijajnostjo svojo Vando tako prevzelo, da je kar pokleknila ter'dolgo in goreče molila. Smaragda je ni hotela motiti v pobožnosti, temveč je čakala, da je säma vstala; tedaj pa je zapazila, da je Vanda bila mirna, potolažena, in na tihem se je veselila te njene izpremembe.
Popdludne so prijateljice počivale od truda in ponočnega potovanja, proti večeru pa so se pripravljale za gledališče. V tem pride gostilnični streždj povčdat, da je čas in da veslač že čaka s čolničem. Do dobra opravljena stopi Vanda zndva pred zrcalo in zopet in zopet se je od vseh stranij ogledovala ter si to in dno popravila, dasi uprav ni vedela, čemu ima toliko skrbi sdma s seboj. Ko so se vse tri namestile v ličnem čolnfči in se odpeljale po tihem mörji, pokazal se jim je nov čar, ki ga najspretnejši pisatelj ni zmožen včrno naslikati, kajti krasote beneške noči mora človek videti in čutiti sam. Jasno nebd se je lesketalo od nebröja zvezd in zvezdic, a proti njim so v razndlikih oblikah kakor sive sence kipeli kvišku vrhovi cerkva in palač. Čudno se je od teh mirnih in temnih podob ločil nerazumni Šum, ki ti je od blesteče razsvetljenega Markovega trga čez Piazctto bil na uho. Vanda, Smaragda in mati so vsaka po svoje bile srečne, in zdaj je jedna, zdaj druga zapazila kaj novega, kaj posebnega ter na to opozorila tovarišico svojo. Zdaj so poslušale ubrano petje, ki je z obrežja zvenčlo iz čistih italijanskih grl, zdaj gledale, kako se je pod pljuskanjem čolnarjevega vesla penilo morje in se zasvetilo, kakor bi kdo iskre kresal v njem. Stara gospä pa je najrajša zrla proti nebu in kazala na razne zvezde. V tem se utrne zvezda in dolga proga se zablisne na nebu. »Oj, kako lcpd!« vzkliknili sta Vanda in Smaragda zajedno, mati pa je mirno pripdmnila: »Česar si je kdo ta hip želel, to se mu izpolni.« Vanda je umolknila in premišljala preroške besede, če se bodo pač uresničile. Ona si je zmeraj in tudi ta trenutek želela le jedno — da bi še kdäj videla njega.
Molčč so se peljale dalje po »Včlikem kanalu« med čarobno-krasnimi palačami, ki so stale ob desni in levi strdni, kakor bi bile vzrasle iz morja. Tu so nekdaj bivali benečanski plemenitniki in bogatini v preobilem sijaji in veselji, in še dandanes je človeku čudno prijetno, kadar se o mčsečnem svitu v črnem čolniči ziblje med temi spomeniki propale slave. Človek niti ne misli, da je vse to resnica, ampak zdi se mu, da sladko sanja, in kakor bi sanjal, zamišlja se v davne čase ter si v mislih svojih nehotč snuje dogodbe, ki so se kdaj utegnile goditi za temi zidovi. Ko bi prelepe stavbe mogle govoriti, moči bi jim bilo pripovedovati resničnih zgddcb, groznih in ljubkih,
kakor nobenemu pesniku ni dano izumiti lepših. Tako sanjaje se je tudi Vanda zamislila in skoraj niti zapazila ni, ko je okretni vesldč s čolmčcm svojim kakor brza riba šinil v ozke postranske kanale, da je gospodo o pravem Času pripeljal pred gledališče.
» Teat ro Fenice« štejejo ne le v Benetkah, ampak po vsem Italijanskem med najlepša gledališča, odkar se je po požaru 1. 1837. kakor ptica Fenis pomlädilo v sedanji podobi svoji. Tu so zdaj v postranski loži sedčle spredaj Vanda in Smaragda, a poleg njiju nekoliko bolj notri stara gospä, ki je uprav le zato šla na pot, da je mladčnkama bila väruhinja. Prekrasna zunanja oprava tega gledališča pri blesteči svečavi človeka prvikrat tako osuplja, da ne vč, ali bi gledal na oder ali se oziral po ložah, v katerih so dražestno nališpane BeneČanke še bolj povzdigale skupni sijaj. Tudi Vandi in Smaragdi se jc tako godilo; zdaj sta oči imeli uprte na igralce, zdaj sta se ogledovali po poslušalcih. Ravno je mlada pevka s tenko-zvenččim glasom odpevala divno romanco, ko je po vsem gledališči zagrmelo ploskanje in se razlegalo pohvalno klicanje brez konca in kraja. Vanda se ozre po hrumeči množici in kar kri ji je zastala, da je obledela kakor smrt. Svojim očem ne more verjeti; zdi seji, da je med čdstniki zapazila njega. Rada bi še jedenkrat pogledala tja, pa si ne upa, kajti utegnila bi se prepričati, da se jc zmotila in odbežala bi lepa domišljija. Vrišč jc potihnil in zopet so vsi pogledi bili uprti na oder. Nastopil je pevec in tako milo-sladko sta s pevko pela o sladkosti ljubezni, da se je moralo otajati srce, če bi tudi bilo od kämena. Vandi so solzč zarösile oči; saj je tudi ona že ljubila in tudi zdaj še ljubi, akoprem ne vč, če tudi njo še kdo ljubi. Prvo dejanje se je doigralo. Zavčsa pade in zopet ni bilo konca ploskanju in kričanju.
V tem je nekdo že dvakrat potrkal na 16žina vrata, a šele tretjič ga čuje stara gospä in mu veli »noter!« Postrčšček vstopi, izroči gospč vizitnico in vpraša, če ta gospod sme priti v ložo. Gospä čita in ostrim: na vizitnici je bilo Borovskega ime. Dovöli mu, da pride, vizitnico pa izroči Vandi, ki se prvi hip ni čutila, da li še živi'. Rada bi bila gospč vprašala, kako in kaj, ali predno je mogla izpregovoriti besedo, bil je Borovski že v loži. Tudi njemu se je nekoliko videla zadrčga. Pokloni se ženski tröjici, uljudno pozdravi gospö, Vando pa pogleda tako milo in odkritosrčno, da bi ta pogled moral omečiti vsakoga, nikar nje. Ni bilo treba besed, oči njegove so jasno govorile in prosile odpuščanja, Če ga je sploh kaj trebal; a njene oči so pričale, da mu odpušča vse, bodisi karkoli. Podä mu tresočo se rokö, on pa jo hvaležno stisne in poljubi, in čutil jc toplo solzo-radostnico, ki se je po
točila iz blagega njenega očesa. Jedino vojaška suknja ga je zadrža-vala, da se je premagal'in da je pred svetom zatajil čustva, ki so mu potresala dušo; toda Vanda jih je le ugenila in bila je presrečna.
Smaragda je takoj zapazila, da ima Borovski na ovratniku tri zvezde, in je prva pretrgala molk:
»Gospod kapitan, sčdite in povejte nam, kateremu srečnemu slučaju se imamo zahvaliti, da ste zdaj med nami?«
»To vprašanje bi uprav jaz imel staviti Vam,« zavrne Borovski.
»Ali pa drug drugemu«, seže mu Vanda v besedo.
»Dobro!« reče Smaragda, »me smo prišle, da vidimo Benetke, a Vire
»Jaz pa sem na poti iz Benetek. Naš polk je premčščen v Trst. Vojaki so že na ladjah in kmalu po p61unoči odrinemo. Nisem včdel. kaj bi počel ves večer, pa sem šel v gledališče. To je srečni moj slučaj, sicer bi se ne bili sešli.«
»Če nam je usojeno, sešli bi se bili drugjč,« zavrne Vanda, ki se je bila že umirila od nepričakovanega veselja.
»Mogoče; ali kje?« popravlja nevčrno Borovski.
»V Trstu!« vzklikne Vanda.
»V Trstu!« čudi se Borovski radovčdno pogleduje zdaj jedno, zdaj drugo žčnsk.
»Prav v Trstu«, pritrdi mu z nasmehom Smaragda, »kajti ni bilo pol leta po Vašem odhodu iz Ljubljane, ko smo se za stalno preselili v Trst.«
Stara gospä od rädosti ni včdela, kaj bi. Molčč je Borovskega mčrila od nög do glave in videlo se je, da je bila zadovoljna ž njim. Zdaj tudi ona poprime besedo:
»Vsi skupaj stanujemo v Trstu; tudi oče moj je pri nas. Kako bode Sieminski vesel, kadar čuje, da bosta zopet skupaj v jednem mestu l«
»Jaz gotovo ne bodem menj vesel«, uljudno odgovori Borovski, akoprem je dobro včdel, da je prav zato moral iti iz Ljubljane, ker je prezaupno občeval s Sieminskim. Na to se obrne proti Vandi in je vpraša:
»Smem li včdeti, gospodičina, kako da sem tudi Vas našel v Benetkah ?«
»V Trstu pri dobri svoji prijateljici sem v gostčh, pa sva skupaj prišli le-sem.«
»Ali ste mogli mater samö pustiti doma?« vpraša zopet Borovski, ki ničesar ni včdel, kar se je po njegovem odhodu godilo v rodbini Glovackovi.
»Mati moja ne treba druščine, njo že davno krije hladna zemlja,« odgovorila je Vanda in zamračilo se ji je vedro čelo.
»Obžalujem, gospodičina, da Vam nisem prej mogel izraziti sočutja svojega in da Vas na tem mestu spominjam tolike izgube Vaše.«
»Pri vsaki priliki mi je prijetno, če me kdo spominja dragih mojih ljudij. Hvala Vam na Vašem sočutji.«
Borovski ji je hotel povčdati še nekoliko uljudnih besed, ali v tem se je zavesa vzdignila in igra nadaljevala. Vstal je torej, kakor da pojde iz lože, ali Smaragda in mati sta ga zajedno prosili, naj ostane, in tudi Vanda ga je tako pomenljivo pogledala, da je zopet sedel kraj nje ter nevztrpno čakal konca. Med igro se niso mogli pogovarjati, le časih je Smaragda rekla po kako besedo o pevcih in pevkah, kajti le ona se je še zanimala za igro, ostali trije družnfki so bili vsi zamišljeni in ni jim bilo do tega, kar se je godilo na odru. Vanda je ugibala, kaj storiti po gledališči; bode li še kaj prilike, da mu razodene, kar je töli težilo srce njeno ? Borovski pa je imel drugih skrbij. Rad bi bil marsikaj pozvedel, kako se je ta in ona stvar zasukala po smrti gospč Glovacke; vender kako naviraj pogovor in zastavljaj vprašanja, da nespodobno ne kažeš radovčdnosti svoje ? Stara gospä že prej ni pazno poslušala, zdaj pa je le Vando in kapitana imela v očeh in v mislih. Tako je uprav jedina Smaragda še bila v gledališči. Ko se je igra završila, ponudil -se je Borovski gospčm za izpremljalca, prosč jih, da bi smel v gostilni ž njimi večerjati. Rade so mu dovolile in vsi skupaj so se odpeljali nazaj po Včlikem kanalu.
Splošno govoričenje in šepetanje v gostilni je tudi našim znanccm razvezalo jezike; beseda je izprožila besedo in bili so zgovorni in dobre volje, kakor nekdaj v Ljubljani na Sieminskega domu v »Zvezdi«. Celö odkritosrčneje in slobodneje so se menili, negoli takrat, kajti bili so nekoliko starejši in so v tem marsikaj izkusili, kar jim je dajalo večjo samostalnost in vzbujalo večje zaupanje v samč sebe, da niso vsake besede tako preudarjali, kakor nekdaj. Tudi sta včliko mesto in tuja okolica podrli ozire, katerih človek v malem mestu med svojci nikakor ne more povsem puščati v nčmar.
Smaragda je takoj spoznala, kako imeniten je ta nepričakovani
i
sestanek za Vandino usodo in želela je, da se ne bi prehitro razšli. Ko je torej po večerji zapazila, da se materi dremlje, odvedla jo je v sobo, Borovskcga pa je prosila, da čuvaj Vande, dokler se ona ne
povrne. Dobro je včdela, da je obema ustregla, in zato se je delj mudila pri materi, negoli je'bilo treba. Takoj po njenem odhodu vzame Borovski listnico iz žepa, poišče listek in ga pokaže Vandi:
»Gospodičina, ali je to Vaša roka?«
»Moja«, kratko zavrne Vanda.
»A besede?«
»Besede?« ponavlja Vanda in ga začujeno pogleda. »Gospod kapitan, ne zamerite, ali jaz Vas res ne umejem, kaj mislite.«
»Rad bi včdel, če Vam je te besede kdo narekoval, ali če izražajo pristne misli Vaše?«
»Pero mi je pokojna mati moja posilila v r<5ko, ali kar sem napisala, bilo je prepričanje moje.«
»Tako!« reče Borovski z zategnenim glasom in žalostno se zamisli. Mölk njegov je Vando neprijetno presunil in hitro zopet poprime besedo:
»Gospod kapitan, ali sem Vas razžalila?«
»Razžalili me niste; to je vse premalo rečeno o tako rezkih besedah ; toda prekratke so, da bi bile jasne. Zatorej mi je ta Vaš listek ves čas bil zagonetka, katere ni danes ne rešim.«
»Danes Vam bom to zagonetko rešila säma; takrat pa mi ni bilo smeti jasno govoriti. Oj, to so bili grozni dnevi! Mati je hotela, da bi bila Mačku dala besedo; a ker tega po srci svojem nisem mogla storiti, tiščala je v mč, naj se odrečem Vas, kajti potem, nadejala se je, da se sčasom udam ter vzamem doktorja. Strašno sem se borila v duši svoji l Niti trenutek nisem preudarjala, ali naj se Vas odrečem ali ne; darovala sem Vam življenje svoje, in da Vi zavržete ta dar, drugemu bi ga potlej ne dala. To je bil trden sklep moj. Toda ljubila sem tudi mater svojo; čutila sem, da jc ne bodem imela dolgo, pa ji nisem hotela še bolj greniti zadnjih trenutkov življenja, ki je zdnjo brez tega bilo prežalostno. Zapisala sem torej tisti dvoumni besedi. Mati si jih je menda razlagala po svoje, kajti bila je potolažena. Kako jih boste Vi umeli, to sem prepustila usodi. Dve nejasni besedi ne bosta omajali zvestobe Vaše, tako sem sodila; če Vas je pa res lepa, mlada vdova ujela v zanjke svoje, potem nisem hotela biti na poti boljši sreči Vaši.«
»Mlada vdova!« začudi se Borovski. »Prosim Vas, gospodičina, kakšno vdovo imate v mislih?«
»Jaz je nisem poznala. Mačku je prijatelj iz Verone pisal, da Vi stanujete in se tolažite pri mladi vdovi in da se danes ali jutri utegnete poročiti ž njo.«
»Torej zopet Maček«, rekel je Borovski ves srdit, »a Vi ste verjeli, da je doktor res dobil takšno pismo?«
»Imela sem je v rokah. Ž njim me je mati prisilila, da sem Vam povrnila slobodo Vašo.«
Borovski Vando ljubeznivo pogleda in vpraša:
»GospodiČina, povčdite, kako ste Vi sodili o tem pismu?«
»Bila sem prvi hip prepričana, da je ležnfvo obrekovanje in tako še dandanes sodim o njem.«
»Ali ste potem še kdaj mislili näme?«
»Če sem mislila na Vas? Vsak dan, vsako uro sem v duhu bila pri Vas; upala sem tudi, da niti Vi niste zabili name . . . .«
»Da nisem zabil, priča tä le listek Vaš, ki sem ga vedno zvesto hranil v znamenje, da ne vzprejemam slobode, ki ste mi jo podelili.«
»Vi torej niste hoteli slobode; ali zdaj —?«
»Niti zdaj je nečem«, seže ji on hitro v besedo, »ampak Vaš hočem ostati do poslednjega dnč.«
Vanda od prevelike sreče ni vzmogla besede. Sramežljivo je povesila oči in se zardela. Borovski jo tedaj milo prosi:
»GospodiČina, smem li upati, da mi ne boste odrekli prošnje? Hočete li z menoj stopiti pred oltar in biti ljubljena ženka moja?«
Vanda je samö pokimala z glavo ter si z robcem otrla solze, ki so ji silile v oči. V tem se je Smaragda povrnila in nasmihajoč se sedla na prejšnji svoj prostor za mizo. Takoj je zapazila, da sta Vanda in Borovski imela imeniten pomčnek. Nič je ni presenetilo; celö uge-nila je, o ččm sta se pogovarjala, le tega ni vedela, če sta se sporazumela ali ne. Navidezno se je čudila, pogledovala zdaj Vando, zdaj Borovskega in ju prostodušno vprašala:
»Kaj se je godilo tu? Na väjinih obrazih vidim izpremembo; kaj li pomenja to?«
Vanda je nčma zrla pred sč, Borovski pa z resnim glasom poprime besedo:
»Milostiva, evo Vam neveste moje!«
»Nevesta Vaša?« poudarja Smaragda in zadovoljno se nasmehne; »ali, gospod kapitan, jaz sem huda na Vas.«
»Huda? Zakaj?«
»Zato, ker niste delali po mojem naročili. Rekla sem, da mi čuvajte prijateljice moje, Vi pa ste jo kar sailni vzeli.«
»Prijateljice Vam nisem vzel; tudi nevesto svojo izročam še nekoliko časa Vaši skrbi ter Vas prosim, da mi jo prav vestno čuvate.«
»Tega ne bo treba! Gospodičine Vande Vam doslej nihče ni mogel iznevčriti, kamo li v prihodnje!« Na to prime kozarec in pravi: »Vanda, na zdravje tvoje in ženina tvojega! Živela!«
Zdaj so zazvenčali kozarci, a ko je Vanda trčila s Smaragdo in pogledala v bistre njene oči, zasvetile so se tudi njene od neznane sreče. V veselem pogovoru so še dolgo sedčli združeni in le prehitro so potekale ure. Ljudje so se zvečine že razšli in točdji so brez dela postopali semtertja ali posedali in zevali v kakem kotu prostorne gostilne. V tem je bila ura pdlunoč. Borovski je moral iti na ladjo in se je poslövil z Vando in prijateljico njeno trdno upajoč, da se skoraj zopet vidijo v Trstu.
Znanke naše so ostale še tri dni v Benetkah, da so si ogledale znamenitosti tega starodavnega in čudovitega mesta, ki na svetu nima sebi podobnega. Ko so zadnji dan šle mimo »Teatra Fenice«, obstane Smaragda in ustavi tudi Vando rekoč: »Ni brez pomena, da si ravno v tem gledališči zopet našla sokola svojega. Kakor Fenis se je pomladila prva tvoja ljubezen in ž njo se prerodiš tudi ti v novo srečno Življenje.«	(Dalje prihodnjič.)
Misli.
✓e mesto so dali ti častno, Ne nosi se preveč oblastno In to si zapömni, ti brate, Da mesto je zdse — ne '/Ale! —
3-
Bolje služiti je brez priznanja Z zavestjo, da služiš pošteno, Nego če hvalo ti svet poklanja Z zaslugami ne pridobljeno. —
Kdor dobil le nizko je mesto, Upravlja naj tudi je zvesto, I njemu velja prav nič manj, Da mesto je zdse — ne zanj. —
Ce ne gre vse poleg volje, Druzih jezen ne sovraži; Ako Bog dd, vse bo bolje, S takim upom se tolaži! —
5-
Podložnikom samim je častno, Ce svoje glavarje častč, A lože častiti je take, Ki tudi k&j zdnje storč.
Y.
Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal Janez Trdina.
(Konce.)
o se jc razvčdelo, da ima Trampušev Jurij denarja kakor črepinj, jela je zahajati ali to seveda le po naključji v najljubšo mu krčmo »pri Ocvirku« svetlovlasa Klara, ki so jo zmatrali še pred desetimi leti vsi mladeniči za tretjo krasotico v mestu. Vzgled njen je posnemala stara naša znanka, jezična doktorica Cizara. Prihramala je k Ocvirku v višnjevi, čisto novi opravi, ki se ji je zdela pred zrcalom na vso moč pristala in premagovalna. Kmalu za njd se je oglasila mršava talmi-gospodičina Hana, tista, ki so ji rekali nekateri »ta pusta«, drugi pa pravilneje po slovensko »puščoba«. Tudi zelenodka gospd Fan i jc trdila, da se tako ljubko vino kakor »pri Ocvirku« ne toči nikjer v mestu in pred mestom. Prišumela je tja vsak pot v prastarem ali svilenem krili. Ponosna Fani se nekdaj ni ozirala po kmetskih samcih, toda se je brzo otresla te gosposke mržnje, odkar ni hotel radi pre-čestitih let njenih noben gospod ž njo plesati nI v kazini n) v čitalnici. Ali trdina Jurija niso genile ni peče ni tiste »kofrnfce«, ki jih gospoda ne vem zakaj imenujejo »klobuki«. Kadar ga je katera priljudno pozdravila, obrnil se je v stran, zakašljal, pljunil in zagodrnjal na pol glasno: »Ptice! — Skrb me je! — Fiii!« — Ženski spol mu se je zdel tako nevaren, da mu zakon ni prišel nikoli na misel. Da jc dalje živel, dal bi se bil v tej rčči morda kaj pogovoriti in omehčati. Ko se je že nekoliko naveličal jednoličnega življenja novomeškega, stisnil jc v roko popotno palico in mahnil čez Gorjance. Na hribu ga sreča dečko v zeleni suknjiči in rdeči kapici in pozdravi samopašno: »Dober dan, Trampušev strijc, kaj ne da jo režete proti Metliki?« Jurij se začudi, da ga fante pozna, pa ga vpraša, kdo je in kamo ide? Dečko hiti: »Jaz sem M al i če k, sin Kocančžin in torej tvoje žlahte. Namenil pa sem se v Podgorje k Šalčtu, da se bova kaj zabavljala in smijala.« Juriju stopijo vlasje po konci, šldepetaje z zobmi zajecljd: »Meni se zdi, da obtiči Šalčtu ta pot smeh v grlu. Ti greš gotovo zato k njemu, da ga zadaviš.« Paglavec veli: »Ti ne znaš dobro pogajati. Taka kazen bila bi zdnj preblaga. Bolelo bi ga samd jeden trenutek. Mati moja pa želi, da bi trpel ne le hude, ampak tudi dolge bolečine. NaroČila mi je torej, naj ga olupim.« Skoro vsak človek hoče, da bi ga imeli ljudje za boljšega, nego je. Da bi ga ne spoznali, zapredc si dušo v mrežo, da ji ne morejo videti pravih mislij. Ti mreži pravimo h in a v-
ščina. Veliki licemerci jo zavijajo v več tacih nevidnih pajčevin. Šalčtova, ki je prvak Vseh hinavcev, zadelana je v štiridesetih! Te mreže mislim jaz z nje odmotati in potem ugledajo znanci resnično podobo njeno in začn<S Šalčta ravno tako sovražiti in prezirati, kakor ga zdaj spoštujejo. Splošno zaničevanje peklo, žgalo in razjedalo bo slavohlepnega malopridneža noč in dan, kakor da mu leži žerjavica v osrčji. Te muke utegnejo trajati več mesecev in let. Kocančža si jc izmislila po takem jako primerno in izdatno maščevanje.« To rekši okrene Maliček na stransko pot, držečo v podgorsko bregovje, Jurij pa koraka dalje po veliki cesti. Ustavi se najprej v Metliki, kesneje je živel nekaj tednov tudi v Karlovci. Godilo se mu je vse prav po volji, in ljudje so se mu priljubili prčcej prve dni. V Belokranjcih in Hrvatih je našel več resnosti, moštva in istinitega prijateljstva nego v bližnjih rojakih svojih. Tujim krajem pa se vender nikakor ni mogel privaditi. Tožilo mu se jc čimdalje močneje po prelepi Krški dolini in prisojnem Podgorji. Vrnivši se na Dolenjsko je stanoval v predmestni, s krčmami blagoslovljeni Kandiji. Za življenje si je bil ustanovil že zdavnaj neka pravila, ki niso bila povse napačna. Jedel je dobro, ali nikoli preveč ali takih rečij, ki bi bile škodile želodcu. Ob delavnikih je izpil vsak dan po pet do šest mčric vina, v nedeljo si je jedno ali dve privrgel. O velikih praznikih in svečanostih pa se na svojo nesrečo ni držal nobene določene mere. Svojega godu dan privoščil si je pet bokalov jakega hrvata in pripetilo mu se je to, kar žc brez števila drugim pijanim in celö treznim ljudem. O mraku je zašel s ceste, prekopicnil se v Krko in utonil. V mošnji njegovi sc jc dobilo toliko denarja, da so ga zagrebli prav lepo in spodobno. Smijali pa so se grdemu mehurju, ki je bil prišit k malhi. Odpdravši ga so izvadili šestico, mehur pa vrgli na cesto. Ugleda ga breška mamka Capudrovka, ki je prišla Jurija kropit. Nekoliko zvedljiva pobrska po njem z nogo in zapazi šestico. Komaj jo pobere, zasveti se v mehurji mesto nje druga šestica, za njo pa tretja, četrta, peta itd. Tako se odkrije Ženi predragoceno svojstvo Jurijevega mehurja. Zavila ga je v robec in nesla domöv. Bila je tako razburjena, da se je tresla kakor šiba. Od neskončne radosti se ji zarodi v glavi cel roj lepih in prijetnih mislij. Dejala je sdma v sebi: »Najprej moram si nametati iz mehurja toliko šestič, da si kupim, kar se le dä krasen, gosposk klobuk. Ali mi bodo zavidale vse brčške tercijalke in dijaške matere! Pa naj mi le, saj me bodo imele za kaj. Dičnemu našemu gostaču, dijurnistu Cviklju dam narediti frak od najdražjega sukna, pa kaj samö frak, oblcČcm ga vsega od nög do glave, mari mi je sto ali dveh sto
goldinarjev! Hočem mu dokazati, da prijaznost moja ni dim nego zlata resnica. Zdaj, ko nisem več prazna, včm, da se ne bo branil žcnitve: prcdno preteče ta mesec, bova si mož in žena. Mlade mestne gizdavke bodo kar pokale od jeze, da dobim tako lepega gospoda. Cvikclj mora še danes odpovedati in pomoliti pod nos figo vražjemu doktorju, ki ga za beraško plačo mikästi, gnete in trpinči, kakor bi bil tovörna živina, ne pa olikan učenjak, ki ima več pameti v peti, nego doktor v glavi. Pona-gajati bo treba tudi tistemu ministru, ki Cviklju ni hotel podeliti službe, koja mu je šla bolj po pravici nego vsem pecirkom, šuftavtmanom, kan-tolorjem in presendentarjem. Prčcej po poroki oddrdrava se na Dunaj pa bova korakala mogočno ob ministrovi palači ali bajti gori pa doli, gori pa doli, da se uveri, če ni brljav, lehko na svoje oči, da midva živiva dobro in po gosposko tudi brez njegove milosti in blagonaklonjenosti, ha, ha, hal« To tiho govorjenje izpričuje, da je Kocančžin mehur prišel v vlast dvema človekoma, ki sta ga bila prav krvavo potrebna. Kako sta uživala šestice svoje bivši dijurnist Cvikelj in njega gospä, bivša Capu-drovka, ne morem povedati, ker že veliko let ne prebivata na Dolenjskem. Kmalu po prihodu svojem z Dunaja, kamor sta se šla kazat njega prevzvišenosti (ekscelenciji) ministru Herbstu, preselila sta se na Primorsko med vrle čdkavske Hrvate v toplo, brezveterno in rajsko Opatijo.
Šalč se je jako obveselil Malička, ker mu je naznanil, da jc trgovski pomočnik, ki skupljujc slive na drevji. Sla sta na vrt, na kojem so rasle same češplje, ki so bile to leto izredno polne. Pogodila sta se brez težave. Bodri dečko se je Šalčtu brzo priljubil. Slanim, dasi prccčj nespodobnim njegovim burkam ni se mogel nasmijati. Čuditi se je pa moral tudi neopisni urnosti njegovi. Pokušajc slive plezal in skakal je po drevji spretneje in predrzneje od vsake včvcrice. Ko je zazvönilo pöludne, začel je tekati okoli Šalčta opominjaje ga, naj gleda pozorno pa bo videl, da priteče okoli njega štiridesetkrat, predno še odzvoni. Radovčdni Salč šteje pazno. Da treba moliti, ni se niti domislil in ta nemarnost ga je pogubila. Maliček je tekal in tekal. Prišedši okoli Šalčta je odvil z njega vsak pot po jedno mrežo in predno je odzvönilo pöludne. odlupil je vseh štirideset pajčevin, ki so zakrivale duševno njegovo grdobo in zavrženost. Dogotovivši posel, radi kojega je prišel, zagrohotal se je zaničljivo in izginil, kakor bi se bil v zemljo vdrl. Osupli Šalč odide domöv. Spotoma sreča več dobrih znancev, ki so ga pa gledali vsi strašno pisano. Ko jih pozdravi, niso mu hoteli odzdraviti. Na kosilo' je bil povabil nekoliko prijateljev, ali pričakoval jih jc zaman. Bili so sc napotili k njemu in prišli, ko je pöludne zvonilo, že v vežo, tamo so se pa premislili in
obrnili. Šale se skoro uveri, da ga nihče več ne čisla in ne mara. Kjerkoli se je pokazal, pljuVali so in bežali od njega kakor od kužnega bolnika. Vprašal je nekatere bivše mu prijatelje, zakaj so se tako iz-premenili? Odgovorili so mu s srditim obrazom in mrkim pogledom: »Zato, ker smo te spoznali.« Dk, ljudje so ga zdaj poznali, pa so se kar prekriževali in sklepali roke in se čudili slepoti svoji, da so mu mogli toliko let verjeti in zaupati. Mesto nekdanjih prikupljivih svoj-stev so videli v srci njegovem peklensko zlobo, negnusno lažljivost, zvijačnost, napuh, sebičnost, zavist, lakomnost. Odkritosrčnost in dobrodušnost rabili sta mu za ličino, za kojo mu se je skrivala strupena potuhnenost, ki je prežala noč in dan, da bi škodila rojakom z besedo in dejanjem. Kakor bi trenil, razkadila se je zdaj vsa gostoljubnost njegova. On je vzprijemal rad samö velikaŠe in bogatine, od kojih se je nddejal mastnega povračila ali kake odlike; vse druge prihodnikc pa je imenoval lačne berače, ki dohajajo k njemu, da bi se zastonj nažrli in nalökali. Sladkal se je tudi njim, ker je bil lačen časti in hvale vsakega človeka, še bolj pa za to, ker se je bal, ko bi jim pokazal nejevoljo svojo, da ga bodo opravljali in raznašali. Salč je poznal prijateljstvo le po imeni. Ljubil je iskreno samö sebe, druzega pa nikoli nikogar, niti žene in otrök svojih. Uradniku Rogaču se je tako primilil s hinavsko svojo prijaznostjo, da bi bil dal zanj kri in življenje svoje, zdaj pa je zvedel novico, da je vabil neprenehoma k sebi njega in lepo gospö njegovo radi nje, da bi mu jo zmotil in iznevčrill Vsem znancem, ki so ga zmatrali za prijatelja, rogal se je za hrbtom in jih razglašal, če ne za kaj hujšega, vsaj za bedake in suŠmdrje, ako pa so popili le jedno kapljico njegovega vina, pa tudi za strašne pijance, čeprav nekaterih ni videl nikoli pijanih. Že od nekdaj se ga je držala navada, da je proti včerajšnjim gostom obrčkoval predvčerajšnje, proti denašnjim včerajšnje itd. Nobena reč na svetu ni Šalčta tako veselila, kakor to, če je mogel snesti komu poštenje. Brez vzroka in razloga je očital najvzornejšim poštenjakom sleparstvo, prešestovanje, kradljivost. Najboljšim rodoljubom je podtikal tajno zavezo z nasprotniki in nasprotnicami našimi, pobožni kristijani so mu bili liccmerci in skrivni grešniki, vsi dobrovoljci pa bogokletniki in razuzdanci. Šalč je spadal res da k närodni stranki, zapisal se je bil v razna slovenska društva, kričal je: »živio!«, prepeval: »S Črne gore, do Urala« itd. ali v närodni tabor ni ga privedlo srce in uverjenje nego sila javnega mnenja, lakomnost časti in še razni zunanji nagibi. Da je svoj nilrod izda), ne bi bil hotel občevati ž njim noben vrstnik, noben duhovnik, noben veljak, noben izobražen domačin tega okraja. Narodne zavode
podpiral je Šalč na videz jako darežljivo in požrtvovalno, skrivaj pa jim je umikal dohodke, kolikor je le mogel: marsikak goldinar, ki je bil njim namenjen, zastal je v nj eg o v e m žepu ! Kadar se je zamešal med odpadnike, obžaloval je usodo svojo, da živ/ v takih razmerah in prilikah, da mora tuliti s slovenskimi vo 1 k d v i. Šal* m imel sovražnikov radi brezznačajnosti svoje. Pogovarjaje se z nemšku tarji potrjal in odobraval je vse njih klevete, laži in krivice. Ce so bili o volitvah premagani, prišel jih je tolažit: »Danes smo zmagali mi, ali komaj, komaj! Čast komur gre čast, borili ste se hrabro. Jaz bi stavil glavo svojo, da bo drugi pot sreča na vaši strani. Pa saj jc to tudi naravno, kajti je v vašem taboru boljši ustroj, več razumnosti, več značaja, več poštenja« itd. Obleko in druge reči je kupoval Šale vedno od najstrastnejših sovražnikov naših in hčer svojo je dal učit nemškemu petju; slovenske pesmi so se mu zdele zdnjo nepotrebne. Slovenskih bukev ni niti sam prebiral, niti ni opominjal na to otrdk svojih. Kdo bi se čudil, da takovega »rodoljuba« ni črtil noben pro-tivnik narodnosti slovenske! Salčtovi dovtipi so prej izredno kratkočasili vsako domačo družbo, zdaj pa so se pristudili vsem ljudem in po pravici, kajti so žalili skoraj brez izimka dostojanstvo in poštenje bližnjiku. Oponašal je govorjenje in vedenje prijateljev svojih, rogal se njih duševnim in telesnim slabostim, izmišljal si o njih vsakovrstne smešne napake in posebnosti: to je bila vsa nekdaj toliko hvalisana šaljivost tega podlega človeka. Vsi so se sramovali zdaj samih sebe, da so mogli ploskati takovim brezdušnim zabavljicam. Salčtu ni ostal noben človek več dober, zvest in privržen, niti v svoji hiši ne. Ženi se jc primrzil, ker jo je varal, otroci pa se niso brigali zanj, ker jih je vzgajal brezumno in zanikamo, brez vere in strahu božjega. Maliček je ugenil, da ga bo žgalo splošno zaničevanje kakor žerjavica. Zavidal je zdaj poslednjemu beraču, kajti ni učakal več do smrti svoje nobenega prijetnega dnč, nobene vesele ure. Dišala ni mu niti najslajša jed, noč in spanje sta ga bolj utrudila nego okrepčala. Kakor marsikateri izgubljenec iskal si je tudi on razvedrila in tolažbe1 v vinu, ki ga je pa še silneje oslabilo in izbegalo. Često je divjal in besnil kakor gorska zver. Ker je dolžnosti svoje povse zanemarjal, odstavilo ga je glavarstvo in dalo službo njegovo sposobnejšemu m6žu. Ta udarec je Salčta popolnoma potrl: truplo mu je začelo brzo hirati, tresti se in sušiti, duh pa blesti in bebiti. Umrl jc neobžalovan, nihče se ga ni prijazno spominjal, nobena solza ni kanila na grob njegov. Stara Kocančža pa je v brlogu svojem ukala, pela in poskakovala od peklenskega veselja, da se je pogodila tako strašna in tako sladka osvčta.
Naturalizem.
Spisal Fr. Svetič (Konec.) V.
a bi dal tem nazorom meso in kri, začel je Zola spisa vati ve likanski ciklus »Rougon - Macquartovi ali prirodoslovna in družbena zgodovina neke rodbine za druzega cesarstva«*). Ze naslov ima do malega ves naturalistični nauk v sebi. Ta povestni venec bode po pisateljevem načrtu obsezal dvajset zvezkov, vsak zvezek bode roman zäse, da se lehko samostalno čita, vender »vse zgodbe z vi raj o 'z bolezni ene« (reklo bi se prosto po Preširnu) in so, vsaj kakor Zola misli, organična celota. Ves zdelek ima biti družbena zgodovina druzega cesarstva in se začenja v času, ko se je princ Louis Napoleon polastil državnega krmila. Prvi snopič je izšel leta 1871.; vsega skupaj je dozdaj štirinajst povestij danih na svetlo.
Pisatelj si ni namenil, tukaj vtopiti se v vse te romane, pripovedovati njih obsega, kazati prisojne in odsojne strani posameznih povestij, ocenjati njih skladbe in premišljat; značajev: bilo bi preobširno. Zadoščujejo naj samö naslednje kratke črticc o tej včliki epopeji.
V Plassansu (izmišljeno ime za Aix) živela je vrtnikova vdova Adclajida Rougon, drugič omožena z nekim Macquartom. Ta ženska, skupna mati Rougon-Macquartovih, bila se je telesno poškodovala, dobila krč in je sčasoma osiabčla na umu. Njeno nadlogo so podč-dovali otroci in otrok otroci. Vsa rodovina je določena zaradi te ded-šČine v počasno hiranje in za pregreho. Podedovana bolezen rodi pri Rougon-Macquartovih slaba svojstva, ki se najbolj kažejo v grdi sa-mopašnosti in mesenosti; vender se na drugi strani razodeva tudi v umetniški nadarjenosti. — Potomci Adelajidini se razkrope po francoski zemlji, največ jih seveda näse potegne središče, Pariz. Pisatelj hodi za njimi, stavi jih na različna tla, med razne stanove in »milieusc« ter »eksperimentuje« i njimi. Seznanijo nas z malomestnim življenjem, kaže nam gnezdo na kmetih s svojimi malostnimi spletkami. Potem nas postavi v Pariz, vodi nas od kraja do kraja, slika nam raznovrstne
*) Tudi Balzac je spisal podobno zbirko, katero je imenoval »La comčdie Im-mainc«, ki nam takisto pred oči sia\i v.o franco.-ko diužbo tedanjega časa.
prizore in popisuje življenje vseh krogov, od najvišjih do najnižjih, najubožnejših. Pelje nas v ministrov salon, v zbornico, h konjskim dirkam, na trg, kjer se proda živež; vse kar je tukaj videti, natančno popiše: sočivjc, klobase, sir, ribe, perutnino itd., pove nam ne sam6, kakšno je vse to po zunanje, marveč tudi, kakšen ukus ima, in zlasti, kako diši. Pelje nas v kovdčnico, kjer ima dovolj prilike za mojstcrsko popisovanje. Iti moramo dalje ž njim v rastlinjak, pregledavati cvetice, dihati mlačni, zaduhli, z mamččim vonjem napolnjeni zrak in poslušati pisatelja, ko nam razklada botaniške svoje znanosti. Vede nas dalje v velik bazar, kjer nam razkazuje blagö in razlaga, kako se izpečdva. Zopet potem nas postavi na deželo, sredi zarastlega parka in nam pripoveduje idilo, ki se ondu godi. Popisuje nam preprosto vaško življenje, riše rudnik in slika delavce, kako živč in trpč; vede nas nazaj v Pariz, v slikarnico, in potem zopet na kmete itd. Sploh: popisati hoče življenje sedanje dobe v vseh oblikah in seznaniti bralca z vsemi stanovi in družbenimi skupinami. Vse riše živo in natančno, res prav mikroskopično. Tudi to popisuje, kar se ne da prijeti n. pr. luč, duh. Vso veliko svojo nadarjenost uporablja, da silno vestno naslika svoj mikrokozem. Ce nam kaže osebe iz nižjih stanov, poslužuje se rad njihovega jezika. Najrajši se mudi, kjer mu je opisavati bolezni, in da bi to natanko pogodil, hodil je po bölnicah in opazoval bolnike.
Najznamenitejši roman v zbirki je »L' Assommoir«, ker najbolje kaže Zolovo smer in naturalistična načela. Junak v tej povesti je strehar Coupcau, oženjen z Gervazijo, vnukinjo Adelajidino. Coupeau je priden in reden delavec. Neka ženska se mu hoče maščevati in prereže vrv, s katero je Coupeau med delom privezan na strehi, Coupeau pade in se hudo pobije; vender ozdravi, ali zdaj je ves drug. Ko je moral v bolezni od dela počivati, navadil se je žganja in se ga ne more več odvaditi, naj se še toliko trudi in trdno sklepa. Nasledki se hitro pokažejo, Coupeau dobi »delirium tremens« in žalostno pogine. (Zola seveda to bolezen vestno opiše.) — Vdova Gervazija sc v obupu tudi pijači udä in kmalu revno umre.
Zola hoče veljavo dobiti nauku svojemu tudi v gledališči. Po njegovih nazorih bi se morala odpraviti žaloigra in igrokaz višje vrste. L. 1871, predelal je za oder svoj roman »Thčrčse Raquin«, in to igro stavi v vzgled novejši dramatični umetnosti. V predgovoru uči', da mora gledališče pojasniti, kako vpliva okolica na osebo; opustč naj se vse basni, vse neumno besedovanje in konvencijonalne neslanosti. Vender se Zola sam drži jednote v kraji, kar je tudi konvencijonalna
21,*
posebnost. Potem je spravil na oder dve veseli igri; jedna je tako podla, da je občinstvo ne* le sikalo, temveč na konci tudi klicalo ravnatelju, naj rajši zamolči pisateljevo ime. Zola pa se ni dal ostrašiti, še tisto leto jc izdal tri igre. Pravi, da je prepričan o končnem uspehu svojih igrokazov, da samö čaka in da je dovolj trdovraten v potrpljenji. »Saj so morali naposled vendcrle • čitati tudi moje romanc, in poslušali bodo tudi igre moje.« — Sicer pa Zola mčni, da je poskusno slovstvo še v povojih in da on ni še našel skrivnosti; trudi se samo, da bi omejil kolikor moči osebni živelj, osebno vmešavanje pisateljevo. »Grajajte me, kolikor vam drago. Morda res ne hodim po pravi poti, ali naturalizem je slovstvo prihodnjosti«.*)
Romane »L' Assommoir«, »Nana« in »Germinal« predelal jc neki Busnach v igre. (»L' Assommoira« so igrali pred nekaj leti tudi na Dunaji v mestnem gledališči.) Ko so v Parizu igrali »Assommoira« in »Nano«, poskusilo se je vse, da bi imelo občinstvo priroden, istinit vtisek o tem, kar se godi na odru, in da bi čutilo, kakor da se res godi. V »Assommoiru« se kaže prdlnica, zato diši z odra po mijlu; d v <j perici se prepirata in se polivata res z vodd. Delavci nastdpajo v pravi delavski obleki, in kadar ima Coupeau pasti raz streho, vržejo masko doli, da se stavi tudi padanje živo pred oči. Bolezni se slikajo posebno skrbno. V zadnjem dejanji se mora Coupeau po vsem životu tresti, da pokaže, kako se ga je prijel delirij. — Nana umre za osep-n i cam i; igralka, ki ima to vlogo, dvigne se v zadnjem dejanji v postelji in nje obraz jc videti ves črn osepnic. —
Zolov vpliv na novejše francosko romanopisje je velik, njegov nauk sc jc razširil in mu pridobil lčpo število učenccv, ki izkušajo učenika celo prekositi. (Učenci so pač zmeraj hujši nego uČenik sam.) Najimenitnejši pisatelji, ki stopajo za Zolo, so: Maupassant, Henniquc, Vast-Ricouard, Alexis, Huysmans, Cčard i. dr. Zola je izdal skupno s »prijatelji« — učencev, pravi, nima — zbirko novel z imenom »Večeri v Mčdanu«. Mčdan se imenuje Zolovo posestvo na kmčtih. Vsak je dal po jedno novelo, toda samd Zolova je nekaj vredna. Učenci so brez domišljije, njih spisi so goli prepisi brez pesniškega čustva, natančni pa v podlosti. Kakor uČenik se tudi učenci najrajši bavijo s patologiškimi prikazi. Jedna Henniqueovih novel ni druzega kot trpljenje necega beležnika, ki ima trakuljo in se je ne more iznebiti. Huysmans pa nam slika v neki povesti — grižo in njene nasledke.
Kako daleč je segel naturalistični evangelij v tuja slovstva in v koliki mčri jc to, kar se ondu naturalističnega nahaja, Zolov vpliv in *) Kdo sc ne spominja Wagnerjeve »Zukunftsmusik« ?	Pis.
koliko samostojen pojav, to je težko določiti. — Samö nekaj kratkih opazek o tem.
Na najrodovitnejša tla je padlo naturalistično seme, kakor se kaže, v Italiji, kjer se naturalizmu pravi »verismo«. Izmed veristov bi bil pred druzimi imenovati izvrstni novelist Giovanni Verga, ki se sam morda ne šteje med naturaliste, ki pa vender zelö na Zolo spominja s svojimi živimi popisi in s tem, da se rad much' s slikanjem patologičnih prikaznij. Težko bi bilo pa izreči, je li Verga naravnost pod Zolovim vplivom, ali se je samostalno razvil. Naravnost za Zolo pa pobira stopinje Luigi Capuana, toda ta ni posebnega pomena. — Na Nemce ne včm, da bi bil naturalizem močno vplival, dasitudi Zolova dela pridno preväjajo. Nemci so v slovstvenih rečeh povečem še stari idejalisti, četudi si v novejšem času nekateri realisti dobivajo veljavo n. pr. Hopfen, Wildenbruch, Stinde in drugi. Ali to so zmerni realisti, skrajnih, t. j. naturalistov Nemci nimajo. — V Angležih se tudi še ni prikazal realistični ukus, pri njih je ukoreninjen zmerni, zdravi realizem Dickensov. Sicer jc pa večina novejših angleških novelistov — ženskega spola, in da jc tem nežnočutnim »Blaustrumpfom« Zola nad vse »shocking«, to se ume samö po sebi. — Na slovanske književnosti Zola pač tudi še ni razprostrl vpliva svojega, četudi se ne pogreša pri nekaterih slovanskih pisateljih naturalistični vpliv in se nekateri ruski spisi skoraj Zolovim lehko stavijo na stran. Toda ruski, tudi skrajni realizem seje razvil na domačih tleh: Tolstoj, Dostojevskij i. dr. so neodvisni od Zole, kakor pač tudi Gogol ni pod Balzacovim vplivom, ker Balzacovi spisi so šele po smrti njegovi 1. 1850. bili obče znani in prišli do veljave. — Mimogrede bodi omenjeno, da se je, ni dolgo tega, Tolstega zelö naturalistični igrokaz »Moč teme« v Parizu spravil na oder in da ga je francosko občinstvo dovolj prijazno vsprejelo. —
VI.
Govorččim o zunanjem uspehu Zolovega pisanja, nam je potrditi, da se njegove knjige hitro širijo, da se ljudje »trgajo« zänje. »Nana« n. pr. je v prav kratkem času učakala nad sto natiskov. Razprodaja njegovih knjig je nesla Zoli toliko, da se sme danes šteti med bogatine. Vender pa ta uspeh ni »netto« in ni ga pripisa vati sdmi notranji vrednosti njegovih del in navdušenju občudovalcev. Da se Zolovc knjige tako hitro in v takem številu izpečavajo, pripomogel je največ, kakor bi se nemški reklo: »Skandalcrfolg« njegovih spisov. Ali vender
se mu dela krivica, ako se mu očita po novi nah in knjigah, da goji slovstvo, katero se zaznataenuje z ljubeznivim imenom »pornografija« s v in je pis — »Začeli smo z »Duhom kristijanstva« »), s »Premišljevanji« 2) iu z »Jesenskimi listi« s), in kam smo prišli? Do »Asommoira« in »svinjepisa!«, toži časopis »Figaro«. — Hudobna peresa celö nagajajo Zoli in Zolovcem, da se beseda naturalizem izvaja iz latinskega »naturalia«. — Pač mnogim Zola že zaradi tega ne ugaja, ker je realist. Nekaterim preobčutnim, preidejalnim dušam se realist sploh mrzi.4) — Naj imajo naturalistični proizvodi še toliko napak, naj je ves naturalizem zmota, vender Zola ne zaslužuje, da se šteje med pornografe. Sicer ne vidimo v njegovo srce, vender ni potrebno misliti, da hoče dobička iskati s tem, da bi pohujševal človeštvo, da bi pisal za raz-uzdance, šegetal jim otrplo polt ter jim oživljal usčhlo domišljijo. Njegovi spisi nimajo slabih, nenravnih namer, ker greh pregrdo slikajo, da bi vdbil in zapeljeval. Zola ima svoje leposlovno prepričanje in po njem se ravna.
Najprej mu je za resnico. Ker sc tako neustrašeno poteza zanjo, odpuščamo mu lože napake in grehe. Resničnost v njegovih spisih mu je tudi veliko pripomogla do uspeha; človek išče in hoče resnico, četudi ga neprijetno presune ali rani. — Kakor rečeno, hoče Zola samö istinitost, samö kar se v življenji res godi. Preveč po črki se pa drži Goethejevega nauka: »Greif nur ins volle Menschenleben«,
') Chateaubriand, »Le g«£nie du christianisme«.
Lamartine, »M&litations po&iques«.
3)	V. Hugo, »I.es feuilles d* automne«.
4)	To je čutil Gogol. Citaj krasni uvod 7. poglavju I. dela njegovih »Mrtvih duš«. »...Srečen pisatelj, ki se ne zmeni za dolgočasne, zoperne značaje, kateri nas osupnejo s svojo žalostno istinitostjo, marveč si voli sam<5 značaje, v katerih se blešči božja in človeška visokost! ... Z mamdčim kadilom je zagrnil ljudem oči; preprijetno se jim je laskal s tem, da je pokril življenja senco in odkril samö blesk. Ves svet je oduševljen zänj . . . Imenujejo ga velicega, slavnoznanega pevca . . .
Kako vse drugačna pa je usoda tistega pisatelja, ki se drzne upodabljati vsakdanje reči, za katere se komaj kdo zmeni, in strašno, gnusno blato, ki omadežuje življenja našega ubožnost; pisatelja, ki si upa s krepkim, neusmiljenim dletom obdelavati in ljudstvu jasno pred oči staviti mrzle, razkosane značaje, katerih mrgoli na trnjevi in dolgočasni poti življenja našega na tem svetu! On ne sliši množice ploskati mu, ne vidi hvaležnih solzS in jednoglasnega oduševljenja ginenih src; ne pribiti mu naproti Šestnajstletna krasotica s povčšeno glavico in junaško udanostjo; tudi ne odide ostri sodbi sovre-raenikov, hinavski, trdosrčni sodbi, ki pravi, da so njegove stvaritve podle in ubožne, ki ga slavi med zaničevane, človeštvo z nogami teptajoče pisatelje in mu odreka srce iu čut in božjo luč nadarjenosti . . .«
Zola pregloboko seza, prav do dna. Da ne zadoščuje sentimentalnost in idejalizem, ki nima nikakeršnih tal pod sabo, in da je tudi realizem potreben, to je obče priznano; ali säma gola realnost ni še poezija. Oboje naj se združuje, kakor n. pr. pri Turgenevu, to je pač jedino pravi pot. Turgenev podaje drugačne dušne hrane nego je Zolova! Vender je še dovolj francoskih romanopiscev, ki si jemljö Turgcneva in Dickensa v vzgled in ne Zole. Sicer pa Zola sam v boljših urah spominja na Dickensa in Daudeta.
Zola je jednostransk v istinitosti, ker vidi povsod samo mračno stran. Njegovi ljudje so v prozajični, v vsakdanji obleki, značaji njegovi skoraj vsi zaničljivi. Po pravici sc mu očita, da ne razločuje boj (»farbenblind«). Nikjer ni veselega življenja v njegovih povestih, nikjer blagodejnega humorja, nikjer duha in milote. Romantiki so bili na boljšem poti, ker so učili, da se v pesništvu vrsti grdo z lepim, žalostno z veselim, kakor se izpreminjajo v življenji sreča in nesreča, lepota in grdoba. Zoli je stvar božja samö snöv. Človekoljubu se milo stori čitajočemu njegove povesti in ima-jočemu pred sabo jedino zavržena ali vsaj slabotna človeška bitja. Ciklus »Rougon-Macquartovi« je prava Sodoma in Gomora: med blizu tisoč osebami, ki nastopijo, najti ni niti pet pravičnih ljudij 1 Zolove osebe imajo samö zunanje, ž i v d l j e življenje, samö živce, čute, meso in kri; popisuje nam jih le životopisno, dušeslovno ne. Volja, misli, strasti v pordjanji — vse to nam jc zakrito. Naturalistični romanopisci, kateri nam trosijo prav malenkostne popise, če grč za snovne stvari, in ki na dolgo in široko govorč o rečeh, katere nas malo zanimajo, mahoma so jako varčni, kadar bi jim bilo razlagati dušne pojave. »Naturalisti ne premišljajo splošnih značajev, temveč slikajo izjeme. Ne da nam bi kazali tipov, rišejo samö spake in ker se spake nahajajo v prirodi, pravijo: »To je resnica, to je človeško izpričalo! — To je nečloveško izpričalo, reklo bi se bolje prav, to je redek vzgled tega, kar je človeški prirodi nasprotnega.« (»Figaro«). Če se nameri Zola na osebo, katera bi bila prikupljiva, ustavi se nerad pri nji, popiše jo le površno; toda če ima grd značaj pod roko, kako dobro mu dč, kako natanko ga slika! — Obrazi in primere so navadno iz živalstva; čitatclju se zdi'-časih, kakor da je v hlevu ali zverinjaku, nekakšen živalsk duh mu puhti iz teh popisov nasproti. Zola se ne ustraši nobenega prizora, bodi še tako zopern. Najdrznejši njegovih romanov je »Nana« in s to povestjo je Zola res napravil gadno mlako v slovstvu. Sicer se ne zahteva od realističnega pisatelja, da se giblji jedino v višavah in da je biti njegovim osebam serafske či-
stosti, ali to, kar podaje Zola v »Nani«, to je vender preveč in pre-opolzlo. —
Zola je kolo ris t med pisatelji, moč njegova so slike. Ves roman »Unc page d amour « bistveno ni nič druzega nego popis pariškega mesta, katero nam kaže v petih raznih, velicih podobah, polnih življenja in barv in plastičnih obrazov. Krasen je n. pr. popis velikanskega danjenja, ki je uvod romanu »Pariški 'trebuh«. Slika, katera je na konci te povesti, napravi mogočen vtisek kakor veličasten finale. — Ali popisovanje preveč prevladuje v Zolinih povestih, njegove slike so čestokrat preobložene; oseba ni druzega nego stafaža, in stafaža p r e p 1 a v 1 j a d e j a n j e. Zola ne razločuje, kaj je zanimivo, kaj ne — kaj važno, kaj postransko. Pa to naj bi bilo, samö da bi ne popisaval s takim veseljem negnusnih rečij. O tej stvari se čita ta le dobra opazka:».... samö toliko rečem, da se nahaja umazan materijalizem in surova poltcnost, ki bi se morala gabiti nežnemu ukusu in sramežljivemu srcu; da nekatere grde in nesnažne reči na tem svetu niso vredne, da se kdo zmeni zanje, še menj, da se popi* savajo; da n. pr. podlost srca in smrad življenja nista predmeta višjemu premišljevanju.« (»Journal des Dčbats«.) Zola pa se grdih, vsakdanjih rečij najrajši lotčva in izkuša vso svojo spretnost nad njimi. To vse pa ni druzega nego preris, natančen, skrbno zdelan preris sicer, ali vender preris, ker se pogreša oživljajoča misel. Za popise rabijo Zoli žive, v okö bod0če barve. Najbolje se mu posrečujejo slike iz spomina n. pr. kadar piše o mestu Plassans (= Aix), katero je bil otrok zapustil. Ti popisi so seveda menj natančni, ali zato tudi menj vsakdanji in bolj poetični, dokaz, da se pisatelj predaleč izgublja, kadar popisuje reči, katere ima pred sabo.
Reklo se je, da Zola zametava domišljijo. S tem si sam zasiplje izvor, iz katerega je pesniku zajemati. Kdor si jemlje samö istinitost za predmet, bode kmalu jednoličen ter se napösled izpiše. Odkod dobivati nove snovi, če nc od neusčhle domišljije? Sicer pa se ji mora tudi Zola toliko ukloniti, da izumi načrt in zgodbo. Ali dejanje mu je majhne vrednosti. »Gibanja«, pravi, »so le zato, da se kaže oseba v logičnem razvoji«. Kar je pa dejanja v povestih njegovih, mora se priznati, da je jasno in dosledno. — Zola piše mirno, objektivno; svojih čustev ne razodeva, naj tudi govori o trpljenji in bolečinah, o revščini in ubožcih. Osebnega pomilovanja ne izraža. Vender se iz jednega novejših njegovih del, iz »Germinala«, sliši nekakšen klic: »Pomagajte ubogim delavcem v rudnikih!«
Kar uči Zola o podčdovanji, to je sicer utemeljeno, a za povest pač ni posebnega pomena, je li junak dobra in slaba svojstva podčdoval ali drugače si pridobil. — Zola v tej stvari tudi ni dosleden. Rodbina Rougon-Macquartova je po prämateri odločena za pregreho in hiranje ; toda lepa in cvetoča Nana, za katero se moški »trgajo«, ne napravlja vtiska, kakor da je že po rojstvu bolna. Dalje Zola pozablja, da se Rougon-Macquartovim tuja, zdrava kri primešava in da bi se imela rodovina zaradi tega sčasoma preroditi in izgubiti podčdovane bolezni. (Razven če si Zola misli, da so tudi drugi vsi bolni. Vsaj moralne hibe imajo vsi.)
Da bi se Zola samö oslanjal na znanost, ne bi bilo ničesa ugovarjati. Ali on zahteva, naj je roman znanost säma, tedaj zamenjava znanost in pesništvo. Ali je roman, četudi na istiniti podstavi, pesniški zdelek, izumljena zgodba, in torej ni znanost; ali pa je gola znanost in tedaj ni pesniški proizvod. — O Zoli se pravi, da ne piše romanov, temveč samö snovi romanom in da roman, kakcršnega hočejo naturalisti, ni roman, ampak poročilo. Bolezni popisavati vender ni leposlovčeva, temveč zdravnikova stvar.
Omenjalo se je že, kakšno vlogo ima pri naturalistih poskus. Ali pa smo upravičeni misliti si, da se z duhom in dušnim življenjem tako lehko poskuša kakor s telesi ? Niti životoslovna vprašanja niso rešena, tem menj so nam jasni dušeslovni pojavi. — Grč zato, ima li človek prosto voljo ali ne, tega vprašanja pa vender nima rešiti pesnik.
Zola se tako protivi vmešavanju pisateljevemu; ali v povestih njegovih odločuje tudi »naključje«. Primerov bi se lehko navedlo. Zola pride sicer s pripravljenim značajem, kateremu se je temu ali önemu dogodku nasproti tako in tako vesti. Dogodek pa vender izumi pisateljeva domišljija, pisatelj tedaj le z domišljijo svojo »poskuša«. Tudi Zola je izumljiv, tudi on ima domišljijo, živo, plo-dovito domišljijo, četudi se je brani. — Nekateri ga celö — to mu pač prav hudö dč — štejejo med romantike. (Primeri naj se o tem T. Zollingov podlistek v »Neue freie Presse«, 7. in 8. dnč okt. 1. 1881.) Res je, da' Zolov zlog, časih tudi celi prizori v njegovih romanih spominjajo na V. Hugona; pri njem se takisto nahaja marsikaj, kar jc »grotesque« in bi delalo čast najbolj romantičnemu zdelku; tudi to je romantično (če imajo sploh jedini romantiki svojsko pravico do tega), da devlje okolico in prirodo v soglasje s čustvi svojih oseb. Vender se mu godi krivica, čc ga bližajo kritiki njemu toliko zo-pernim romantikom. Preudäri naj se samö, kaj hočejo romantiki in kaj
zahteva naturalizem. Zola sam se brani najbolje, ker stvar obrne in odkrito priznava, da je žal! tudi pri njem marsikaj romantičnega, da se ni mogel še oprostiti vseh teh ukoreninjenih neslanostij, da pa bode sčasoma že drugdče. — S to izpövedjo govori pa tudi proti sebi, ker nehotč priznava, da marsikaj velja in se je marsičemu težko ogniti v leposlovji, čeprav je naturalizmu nasprotno.
Pripoznati je, da je Zola navzlic svojim čudnim leposlovnim nazorom venderle velik pesnik. Nekatere epizode v njegovih romanih so polne v resnici poetičnega duha, pravi biseri. Biser nam je pa drag, najdimo ga bodisi med listjem ali med slamo, v smeteh ali v gnoji. — V zlogu je Zola veščžik kakor malokdo. Kako natančne in primerne izraze umeje rabiti, kako plastično slikati, koliko menjave in bogastva ima beseda njegova! Zola sam se o pisavi izreka tako le: »Jezik je logika. Dobro pišeš, če daš misli ali čustvu pravo besedo. Vse drugo je nečimernost, nepotreben lišp. Ako hočeš dobro pisati, moraš si krepko vtisniti, o čemer pišeš, in ta vtisek ponavljaj z vso močjo, pa tudi z vso preprostostjo.«
VII.
H koncu še nekaj opazek. — Rekel sem, da je naturalizem samo dalje razvit, pretiran realizem; omenil sem, kako jc stopal realistični ukus od stopinje do stopinje, od Balzaca do Flauberta, od Flauberta do bratov Goncourtov in do Zolc. Naturalistična mčr je napredek, četudi retrograden napredek, zdi se mi priroden, neizogiben razvoj, kajti vsaka reč se do skrajnega konca pri tira in pretira in potem preživi. Večen krogotok je, ne le v prirodi, ampak tudi v človeškem življenji in gibanji. Ideje in družbe se rodč, razvijajo, starajo, zopet prenovč in preživč. Tako tudi v umetnosti: od prirode do umetnosti, od umetnosti do preumetnosti, potem zopet nazaj do prirode in zopet se začne kolobar. Konca se dotičeta, smelo bi se reči. — Francoski kritik P. Bourget pravi: »Po skrajnem realizmu, kateremu so se udali pisatelji od leta 1870. sem, prihaja že neizogibni upor (1* inevitable rčaction); po oboževanji vsakdanjega življenja začenjajo se gojiti zopet lepe sanje.« —Jednak razvoj se kaže tudi v glasbeni umetnosti. Wagner je hotel poravnati preveliko razliko med napevom in besedami; hotel je, naj bi bila godba samö izraz in opis besede, dejanja in čustva. Zašel je predaleč, njegova glasba se bolj in bolj bliža recitativu; »vzel je,« kakor piše o njem Saint-Sacns, »operi vse, kar ima mičnega, da bi dobil prostora za dejanje; zatrl jc pa s časom tudi dejanje in je namestil s čudnim besedovanjem in nekakim mo-
droslovjcm, o katerem mi ni jasno, kaj pomenja.« — Tudi o slikarstvu bi se dalo reči, da se razvija retrogradno. Kaj je tako zvanim imp resi j Onistom za misel, za lepoto v sliki! Čim vsakdanjejša, čim zrna-zanejša, tem boljša se jim zdi'. — Nekje sem čital, da je smeti Wag-nerja, Zolo in Vereščagina staviti drugega drugemu na stran kot zastopnike treh vej najnovejše umetnosti. Podobni med sdbo so si res. Večina Vereščaginovih slik so samo jako spretne ilustracije. O tem slikarji, ki je ravno v Parizu svoje slike izstavil na ogled, piše znani Albert Wolf: »Jaz menim, da je Vereščagin v svojih včlikih slikah »confčrencier« *) z oljem, ki je besedo nadomestil z govonlom (tube) v pisanih barvah.« —
Dovoljuj se mi, da se še jedenkrat povrnem k naturalizmu, predno končam. — Ali ga je povse obsoditi ? — Zakaj ? — Vzprejcti pa ga nam ni treba, če ne ugaja našemu ukusu. OdloČi naj notranje čustvo; vprašajmo se, če nam naturalistično berilo povzdiga duh in blaži srce, ali pa Če nam je zoper no, prepodi o. V vodilo nam bodi La Bruyerejev izrek: »Če ti berilo povzdiga dušo in te naudaje z blagimi čustvi, ne išči druzega merila, po katerim bi sodil zdelek; kajti dober in mojsterski je.« — Vodi nas dalje misel, ki je pač tako stara kakor civilizacija, in katero jc pesimistični modrijan Schopenhauer preprosto izrazil tako le: »Četudi vsakdanje življenje ni nikakor lepd, umeli so vender slikarji, pesniki, glasbeni umetniki kazati nam življenje v lepih podobah, vzbujati nam lepe misli, sladke sanje, in srečni smo, četudi samd za malo časa, in oproščeni grdob okrog sebe, ako premišljamo mojsterske zdelke. To begdče veselje je kakor cvetica, katero odtrgamo tik brezdna.«
Človek je že tako ustvarjen, da ga bolj osrečuje prijetna in lepa laž nego vzore podirajoča resnica. Tega človeškega svojstva tudi naturalizem ne bode mogel predrugačiti. Sicer pa se poslednje čase precčj glasno zagotavlja, da je naturalizem že preživel dobo svojo. Primeri naj se že navedena izjava Bourgetova in naslednja izjava »Figarova«, ki govori o prelagatelji ruskih romanov, grofu Vogiič: ». . . . sicer pa so nas ruske povesti genile do dnd srca. Njih vpliv se že čuti tu in tam v naših knjigah in morda se že začenja slovstveni preporod, katerega prerokuje gospod Melhior dc Vogiie. Zakaj ne? Završujmo s to zaupno besedo.«
'') Tisti, ki z javnimi predavanji širi kakšno idejo.
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago. Spisal J. Navratil.
/. Metliško kolo. (Dalje.)
se to je izvestno. — »Neizrečeno mi je pa žal (po starem) in »obžalujem« (po novem), da ti ne znam tako izvestno odgovoriti na 2. vprašanje: kedaj se je presadilo kolo na slovenski (belokranjski) svet?
Zapisano je, da so nemški križarji utcmclili svojo ,komendo' v Metliki že l. 1223 J); zapisano je, da je nekdanje tri slovenske (kaj-kavske) županije: Zagrebško, Križevsko in Varaždinsko Ferdinand I. po nesrečni bitki Mohački (1526) pridružil pravi svoji hrvatski deželi« ;2) zapisano je, da so takozvani »uskoki« (Vlahi, Žumberčani ali starovčrci) še za istega cesarja, samo štiri leta kesneje (1530) začeli seliti se od Senja (Zengg, na Hrvatskem) v odkazano jim Metliško okolico:3) — vse to je zapisano; kedaj se pa je preselilo ali presadilo »kolo« v Metliko in njeno okolico4) med druge Bele Kranjce, — tega nisem mogel dozdaj zaslediti v nikakem rokopisu, v nikaki knjigi. Ustno poročilo pa tudi molči povse o tčm.
Dasi pa Žumberčani, ki govorč »štokavski« in »čakavski«,ki igrajo kolo še dandanes — na sredi »sela« nc samo o vuzmu (»us-kersu«) in Kresu ali I vanju, nego i na vse tri božiče (»na sva tri dana Božiča«), in to »momci«, »snahe« in »djevojke« — Dasi so Žumberčani (v širjem pomenu) s časom po svoji naselitvi ob belokranjski meji kolikor toliko vplivali na nove svoje sosede, (kakor pozneje Kranjci nänje) pa vender nečem trditi s tem, da so baš oni tudi »kolo« zasejali na slovenski svet; kajti vse kaže, da se je igralo
') »Letop.« (Mat. slov.) 1887; 169.
'*) Engel: „Geschichte des ungar. Reiches u. seiner Nebenländer." II.
s) Prim. „Letop." Mat. sloven. 1879; 206.
') K njej račnamo tudi Vinico in Poljane z obližjem vred.
'") „Grško-katolici govore — premda i ne Čisto — ipak štokavskim jezikom; a rimo-katolici čakavskim, premda se i oni na mjestu po prvih povuči znadu. A šlo je kod obijuh jedno — jest to, da uzimlju i po koju kajkavsku, pa če i kranjsku riečicu." Gl. „Arkiv za povjestn. jugoslov." VII. 1863; 330.
*) Gl. ondi na str. 334—337. (Če se je ta ndrodni običaj po 1. 1863. tudi kje zatrl, povsod vem da ne.	J. N.
kolo že pred njihovim prihodom v naše kraje, ne samo pri Srbih oziroma po Srbiji, Bosni in Hercegovini, nego i po Hrvatskem, Slavonskem in Dalmatinskem, a sosebno po hrvatskem in dalmatinskem primorji in to: ne samo o naštetih svetkih i. dr., nego i na svatbah (tudi pod milim ali »vedrom« nebom t. j. pred hišo), kakor sc dan današnji.
Tudi Bolgari igrajo kolo, ki mu pravijo: »horo« ali »oro.« 2)
V Babini gredi (v Slavoniji), ki sluje najbolj po svojih ženskih »lepoticah«, igra vsako leto o posebnih prilikah od pamtiveka »kolo« po kakih 500ter0 ljudi. (Po ustnem poročilu.)
Vse to nam pa svedoči, da je »kolo« neizrečeno star ples, ki je — predno so se preselili Žumbcrčani v naše kraje, utegnil preseliti se na belokranjski svet, in to, gledč na jezikovne oblike — s hrvatske strani izmed tako zvanih ,čakavcev\ 3)
Vredno je morda veščake opozoriti na to, da jc Metliškemu (zdaj jako okršenemu) kolu ,štokavska' inačica (Vuk, I. 372—373 br. 517.) od Dubrovnika. Vuk pa piše v isti knjigi na VI. strani (»mjesto predgovora«) tako: »Kod kojijeh stoji: od Dubrovnika, od onijch sam gdekoje ja napisao u Dubrovniku, no od čeljadi, koja nijesu odande rodom (jer pravi Dubrovčani — starosjednici — nemaju danas nikakoijch narodnijeh pjesama), a najviše mi jih je napisao od svoje majke G. Jovo Lainovič, koji se rodio u Novome [Novij u Boki od roditelja iz Fočc u Ercegovini, a prije 23 godinc, kao dijete, došao u Dubrovnik, gde i sad [1841.J trgujuči živi. Tako se slobodno može reči, da su ono gotovo4) sve prave Ercegovačke pjesme, koje su gdje-što po »primorskome« načinu okrenute«.ft)
Z dodatkom: »od Dubrovnika« zaznamenoval je Vuk tudi 6no närodno pesem, ki nam dopolnjuje in razjasnuje 3. pesmico Metliško, in se Čita pri Vuku I. (1841); 294 (br. 400) pod napisom: »Stara neče, a mlada hoče,« to je: (»deklica starega neče, a mladega hoče.«) —
>) Vuk: „Srps. n. pj. 1.(1841); str. I; 61—66; ioS (174—177; 180—186 itd. 372; br. 517 imeli smo že v mislih). Čitaj tudi v Vukovcm „Kovčežicu" Rižanske običaje sir. 47—51 i. d.; v „Arkivu" pa na str. 287 in 293 zarad Lonje (v Posavini, a na str. 327; zarad „župc selačke" v .Primorju hrvatskem.'
*) Miki. „lex 1094 p. 1. chorus [od gršk fy/i*r, Rundtanz, Reihen, Reigen]. Tuje ime „horo" namesto domaČega rabi tudi nekim drugim Jugoslovanom. Prim. Vuk, pjes. I. (1841) str. 342 in .,rječn." 806.
3) Kod po Dalmaciji živi Ilrvati-čakavci in kako se razlikuje njihov jezik od srbskega, čita se v Vukovem „Kovčežiču" 16—27.
') Srbom ne znači „gotovo" (adv.) to kar nam, nego: skoraj (beinahe, fast'.
5) V primorji (dalmatinskem) živč poleg .štokavcev' tudi ,čakavci'. Prim. »Kovč.« 17.
Ker nimajo vsi čitatelji Vukove zbirke pri rokah, utegnemo večini izmed njih ugoditi z navedeno ,pesmo': »Tekla zvjezda danica, Da preteče mjeseca (sic) ; Ne more ga preteči, l)ok zajedno zadjoše Za visoku planinu, Za zelenu goricu, Za studenu vodiču; Na vodici djevojka, Črpa,2) Ijeva3) vodiču Sa zlacenom maštrafom1) 1 bijelom ručicom.
Tu dolazi star' na konju, stara delija:*) »Božja pomoč djevojčice, bjela rumena! 6) Hoču li ti dod pomoči črpat vodiču > — Idi s Bogom, star' na konju, stara delijo! Volim sama i do noči, nego *) s tvojom pomoči.«
Zdaj nam jasno, kdo je dni »star' na konju« tudi v naši pesmi, in da besede: »Bog ti plati!8) niso nikaka hvala (zahvala), nego pods m c h. — A če izpustiš v gorenji pesmi (»od Dubrovnika«) v zadnjih petih vrstah iz vsake vrste po dve zadnji besedi, (ki so po mojem mnenji novi dodatki iz turške dobe), ostane ti še dosti jasna misel s prvotno ndrodno mčro naše pcscmcc: »Bog ti plati star' na konju!«
Ta vrstica je po tem takem samo odlomek ali ostanek gorenje ali pa kake druge pesmi; kajti z vsebino 3. pesmi ni v nikaki zvezi.
Tako se menjajo in pozabljajo s časom närodne pesmi. — Očc-vidno je, da so 2., 3., 5. in 6. pesem slovenskega značaja, 1. in 4. pa čakavskega — z vplivom slovenskim. Opozärjamo samo na nsl. besedo »postavati«, ki ne rabi ni Hrvatom, ni Srbom; pogrešamo
') Tu menda samo „licentia poetica", a ne hrvatska kajkavščina, ki sklanja 4. sklon (acc. sing.) neživih stvari mošk. spola tako, kot da so žive.
-) Zajema. Po Vukovih mislih bi bilo „pravilnije crpe, nego črpa" —
aj Naliva.
*) Kupa (kupica) z ročo, ein (Mas mit Handhabe.
„Delija" turška beseda — junak itd., po Vuku mošk. spola (m.), a ti» vendar: star« (nm. star/) Tako se menja pravi (prirodnij spol s slovničnim tudi gledč besede „slüga". Prim. Vuk „rječn." 693.
*) T. j. rdeča.
Zbog tega „nego" (nm.: neg') 1 zlog preveč.
•M) Za „plsltiti" (v. pf.) rabi našim Belim Kr. že zdavna „plačati" (v. pf.), /.a srbo-hrvatski „plrfčati" (v impf pa „plačevati" (v. ,'mpf. oziroma freq.).
je tudi v staroslovanskem slovarji Miklošičevem. Cel6 v 2. množn. sklonu besede: »divojk« (nm. divojak) čutimo slovenski vpliv. V 4. pesmi je prva beseda (»odprite«) slovenska, poslednja (»dukät«) pa čaka v ska, kar svedoči bas ta skrajšana oblika 2. množn. sklona, (gen. plur.)
II. Poljansko kolo. a.
Kolo v Starem Trgu.
Vrli domorodec, pokojni Jurij Kobe, popisal je »kolo« v svojem mičnem spisu: »Beli Kranjci« v »Novicah« 1. 1847.) tako:l) »Kolo (narodni ples), pri katerem se dekleta, tudi mlade (žene)2), »vzajemno nasprotno' na suknjah za žepe držeče v podobi šestila okoli vrtč, dve stopinji naprej, eno nazaj gredč, — to se v nekaterih krajih v svoji stari svetačnosti še zmeraj vodi, v nekaterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena ,vodja', in sicer taka, ki je najbolj urna in največ pesem vč; zakaj kolo se prepevajoče vodi, dokler se ples nc začne, kedar se pa ples začne, odstopijo vse tiste, ki so slabe, ali pa ki nc znajo na las z vsemi drugimi dve stopinji naprej, eno nazaj po skočiti, zakaj v enem trenutji morajo noge vseh po zemlji poteptati in zopet odskočiti v zrak.
Stari Trg v Poljanah je bil njega dni velikonočni ponedeljek pred večcrnicami ves v takih igrah, in vse je od petja grmelo, ker vsaka vas iz cele župnije je ondi na svojem prostoru kolo praznovala. Kolo se začne vselej s pesmijo:
»Zbiraj se, zbiraj lepi zbor Prelepih vseh mladih devojak«-) itd.
(Iz vsega kola je razglasil Kobe samo te dve vrstici).
»Vsled tega se poj6« — pripoveduje Kobe na dalje — »razne pesmi v čisto »srbsko-hrovaškem« narečji, da se človek zares prečuditi nc more, ako pomisli, kako so se mogle te pesmi na kranjsko zemljišče zasaditi. Kolo se v naši dobi redko vodi, samo o večih praznikih in na piru (svatbi) drugi dan po poroki, ako nevesta ni vdova. 4)
Tu z nekaterimi pravopisnimi popravki po Janežičevcm „Cvetniku" 2. izdaje v Celovcu 1868; 331.
-') Mnogi Belokranjci, ~ Hrvati in Srbi pravijo „mlada" nevesti ali mladi ženi vse leto po svatbi. Prim. Vuk. „rječn." 362. Za isti pomen rabi Poljancem in nekaterim drugim Belim Kranjcem tudi „snaha".
:l) Uprav: „(1/vojak", kar zvemo malo kesneje.
4) Mctličani pravijo: „vdovica".
Po poročilih in naslednjih pesmih poljanskih in drugih dragocenih podatkih, ki nam Jih je blagovolil letos priobčiti vč. gospod Peter Režek, župnik v Starem Trgu pri Poljanah, razglašamo pa, da se igra zdaj »kolo« v njegovi župniji še v Trgu, v Predgradu in v Deskovi V asi, in to skoraj vse velike praznike, pa ne pred večernicami, ampak po večernicah. »Snahe« ne plešejo več, ampak le dekleta (»dekliči« ali »deklice«, tako pravijo tudi odraslim2) in dečaki, (pa ta beseda jim ne rabi, nego »fanti«, (a ne »fantje«).
Tako jim ne rabi — razven v pesmih in šalah — ni beseda »divojka« (kakor jo izgovarjajo čakavski, a ne »devojka«). V Pred gradu izgovarjajo tudi razločno: »lipo« nm.: »lčpi« ; v 2. množnem sklonu (gen. pl.) piše pa naš svedok iz istega Predgrada nedosledno: »lipih 3) djevojak« dočim je bil prvi svedok iz Trga — napisal še poprej: »lepi«, a vendar: »divojak«, dasi se je vč. gospodu župniku v prvi besedi nm. »c« čulo malo »i«, ko mu je namreč ta svedok Čital zapisano pesem.
Take pojave razjasnjujejo naslednje župnikove besede: »Zarad govora je pri nas velika kolobocija: kteri gredo krošnjarit na Hrvatsko, govorč bolj hrvatsko, kteri gredo med »Vlahe«, govore bolj srbsko, kteri gredo med Nemce, pa nemškutarijo, kakor nekdanji ,odsluženi' vojaki; vender pa pri vsem tem lepše govorč in bolj čisto, kakor (nego) »Kranjci«. 4)
»Resnične so Vrazove besede, da pravijo: zastanak, povratak, staža, lonac. Pišejo se: Bukovac. Barac, Mukavac . . ali vsaj izgo varjajo tako, akoravno mi pišemo -ec nm. ac.«
Na vprašanje, zakaj piše vč. g. župnik zdaj: »Stari Trg pri Poljanah, dočim je pisal Kobe 1. 1847. »Stari Trg v Poljanah«, rekši jc li se Kobe zmotil? — poslal nam je vč. gospod to razjasnilo: »Narisal sem Vam (kolikor znam), ,spregled' naše župnije. Ako pridete iz Črnomlja s pošto v Kočevje na postajo: Brezovica, in še nekaj časa greste po cesti v Kočevje, postojite in se obrnite proti jugu; tu se Vam med dvema gorama [Kožico in Žežljem] razprostira globoko dol Poljanska dolina — noter do Kolpe, od ktere se spet na hrvatsko stran hribje vzdigujejo in dolino zapirajo. Od tu se Vam vidi, da je dolina ravna, pa prav za prav ni nič ravnega v njej: polna je malih gričev in kotanj ali drdg (Mulden). Pod cesto noter do Kolpe pre-
') Pristojna javna hvala hodi vrlemu domorodcu na toliki ljubavi! — Pisatelj.
*) Nepoštene deklice ne smejo v kolo.
Uprav „lipeh".
4) Razumevaj: „Orni Kranjci", t. j. oni, kateri se ,čmo' nosijo.
bivajo Poljanci, toda prve tri vasi (Krälje, Vimolj in Čeplane) spadajo cerkveno pod Nemško Iš ko župnijo; druge doli1) pa vse pod Stari Trg (Starotrško župnijo). »Dolina pa .spušča' proti Kolpi po strmem bregu, kteri loči župnijo nekako na dva dela: vasi, ktere so pri Kolpi, kjer so pod bregom semtrtje lepe ravnine — imenujejo se »brežani«, a druge vasi, ki so nad bregom — »nabrežani«. Ako greste po cesti doli v Starotrško župnijo, pridete čez Jelenjo vas v Prcdgrad. Tukaj doli pod ,c£rkvo' na rtu je stal slavni poljanski grad (Pölland = Poljane), ki ga Valvasor popisuje; zdaj mu pa ni več sledu; ampak zdaj stoji onkraj ceste gradič, v kterem knežev logar prebiva. (Tukaj v tem grädu je bila do 1. 1848. .gosposka', kakor n. pr. na Krupi). Vdsi pravimo navadno Predgrad, pa tudi »pri Grddu«, ptujci: Poljane, Kočevarji: Pölland«.
»Zato menim, da je prav, če pravim . »Stari Trg pri Poljanah«,2) ker jc civilno imenitniši bil grad Poljane nego župnija: Stari Trg.« 3)
»Res, da zdaj inostranci, kedar gredo čez hribe k nam, pravijo: »Grem v Poljane«, naj gre potem pdtnik, v ktero vas hoče, tako, da je to ime postalo splošno za vso dolino, in po tem je tudi prav: *v Poljanah.«
Po tem ugodnem razjasnilu smemo tedaj i kolo, ki se igra v Starotrški župniji, imenovati »poljansko kolo«.
(Dalje prih.)
J) T. j. l>olj na jug: Podgora (gorenja in dolenja) Zagozdac, Jelenja vas, itd.
*) Tudi ,službeno' je Stari Trg pri Poljanah . „Altenmarkt l»ei Pölland". („L. R. BI." f. Krain 1857. II., str. 30). J. N.
:l) Po sedanji deželni razdelitvi spada ta Stari Trg pod okrajno poglavarstvo Črnomaljsko in k sodnemu okraju Črnomaljskemu.	J. N.
Popravki. Na 339. str. (4. vr. z. pred.) čitaj: I)a pojile z nami (namreč: izpro-šena hči); 340. str. (6, op.) čit »darežljiv« «si. beseda; 343. str. (6. vr.) čit. ni/;o; — v 22. vr. čit. //oda; — v 23 vr,: .fta /u; — v 3. op.: Trtko je bilo tudi Metliško kolo še preti tremi leti: — v zadnji vr. pa: ra/'i; 344. (4. op.): Zaveze tanka 7/es'oca — Pa podje s dragom itd. — Manjše tiskovne hibe, kakor: »agrinz« (337), »prag» = srh. ska-kavfic« in »preg« (340; 2. op.) — namesto: agrinz, praga, prgg itd. popravili so si strokovnjaki menda že sami; — v 4. op. Čitaj . . gospmla, a ne »gospoda«.
Spomini o Josipu Jurčiči.
Merilu Fr. Levca pri »Jurčičevem večeru« v Ljubljani <lnč 18. marcijn 1886. leta.
I.
adar je pokojni Jurčič za list svoj potreboval od mene kakega spisa, zlasti kakega listka, prilezel je proti večeru k meni na dom tiho kakor laško olje. To je znala tudi žena moja, katera je, ko je ugledala Jurčiča, navadno vzkliknila: »Ti, pisati bo treba; gospod Jurčič je tukaj!«
Jurčič, tako pozdravljen, nasmehnil se je navadno ter vprašal ženo, ima li kaj večerje pripravljene. A to vprašanje je bilo nepotrebno, kajti znali smo vsi trije, da, kadar je prišel on, ne bodemo večerjali dom d, ampak pri B6bničku na Glincah, kamor je pokrijni Jurčič tiste čase posebno rad zahajal.
Po poti ali pa še rajši poleg kupice vina jc potem Jurčič razodel željo svojo. »Vidiš, to-le mi spiši; par-vrst! Saj ni treba bogsigavedi kakö obširno in temeljito; da bo le! Pa kmalu mora biti. Za juteršnji list!« ...
In v takih slučajih je znal biti ljubezniv, da mu nisi mogel odreči prošnje! A časih sem mu jo vender poskušal odreči 1 Tako sva sedela dnč 18. majnika 1879.	P1' B0bničku pod krivo jdblano
na vrtu, ko me je obdelaval, naj spišem nekrolog slovenskemu pisatelju, skupnemu najinemu prijatelju, dnč 13. majnika tistega leta v Vin-kovcih umrlemu profesorju Jožefu O g r i n c u. Imel sem slučajno ravno tiste dni mnogo šolskega posla in nisem se hotel udati. A Jurčič je tako lepö pripovedoval o pokojnem Ogrinci, klical na pomoč vse tiste lepe trenutke, katere smo skupaj prebili z Ogrincem na Dunaji, in ko vse to ni izdalo, potegnil je dvakrat na vso moč viržfnko svojo, potem pa jo utrnil z mazincem desne roke ter rekel: »Le spiši! Kadar boš ti umrl, spišem tebi cel feljton, in jaz sam, kar je tudi nekaj vredno!«
Bila sva takrat še oba zdrava, mladä in vesela, vender sem ne-hotč odgovoril: »Kaj pa, če ti prej umrješ?«
»No, potem pa ti spišeš meni nekrolog, najmenj pet feljtonov dolg! In v testament te postavim in zapustim ti vso literarno ostalino svojo, vsa Tomšičeva, Vošnjakova in Razlagova pisma in pisma vseh ljubic svojih!«
Smijala sva se oba. Udati sem se moral in obljubiti mu, da za »Slovenski Narod« druzega dnč spišem Ogrinčev nekrolog. Naročal mi je še, da ne sme biti preobširen. »Piši kratko in krepko! Največ za dva lista! Vidiš, jaz imam za vsakega človeka v svojem listu svojo mero. Ogrinec ima dosti dva feljtona, ti pa samo jednega. Tvoj prijatelj X. na priliko (imenoval je imč nekega ljubljanskega profesorja) vreden je pet vrst, ljubljanski žurnalist Y. pa samö dve. . .«
Minila so tri leta po tem veselem razgovoru. In prišla je žalostna. prišla je strašna ura. da sem res pisal Jurčiču nekrolog. Ni ga bilo pet feljtonov. ker je moral biti spisan v jedni noči (od 3. do 4. dnč majnika 1881. 1.) in ker se mi je oko solzilo in roka tresla — tako, da se mi ni dalo pisati!
Dolžan sem mu še tistih pet feljtonov, ki sem mu jih takrat obljubil in da vsaj nekoliko poravnam ta svoj dolg, podajem vam neko liko črtic iz življenja njegovega.
Jurčičev rod izhaja iz Jäblanice v svetokriški fari poleg Kostanjevice na Dolenjskem. Tam je bil doma Marko Jurčič, porojen leta 1802. Ko je odrastel, služil je več let na Dolenjskem za postiljona in prišel potem za kočijaža k oskrbniku zatiškega samostana. Odtod se je priženil leta 1840. na Muljavo k Pajštbarju št. 19. ter z ženo svojo, Marijo Jankovičevo, rodil troje otrök: Marijo, Jožefa in Antona.
Drugi otrok, Jožef — naš Jurčič — bil je porojen ob 7. zjutraj dne 4. marcija 1844. leta. Oče mu je bil, kakor je večkrat Jurčič sam pravil, »boren kmet«. Razven male hiše je posedoval četrt ali maselc grunta in se pečal tudi z branjarijo. Z drobno kobilico svojo se jc vozil v Ljubljano po kolonijalno blagö. Večkrat sem ga videl stati v Ljubljani pred Plavcem na Starem trgu; korenjak, kakeršen je bil Krpan, zadel bi bil lehko Marka Jurčiča voz in kobilico na hrbet svoj in oboje odnesel po svetu.
»Jožek«, tako so domači imenovali Jurčiča do smrti njegove — bil je posebni ljubljenec deda svojega, materinega očeta, kateri je, branju včšč, vnuku svojemu pripovedoval razne dogodbe in pripovedke ter s temi budil domišljijo njegovo.
Življenje njegovo je bilo, kakor vsakega druzega kmetskega dečka.
Ko je imel šest let, moral je pasti domačo kravo. S sedmim letom začne
*
hoditi v šolo na Krko, debelo uro daleč od Muljave. A ker se prvo leto ni naučil niti brati — učitelj mu je bil neki Matija Šusteršič — obupal je ter ostal vse leto doma, in tu ga je naučila brati sta-
rejŠa od njega sestra Marija. Izpolnivši deveto leto, spet začne hoditi v šolo na Krko, pozneje p;i v slavno »majstu« višnjegorsko, da bi se naučil nemški in da bi lože izhajal potem v Ljubljani. Kajti ker je dečko vedno govoril o šoli in je v Ljubljani živela njegovega očeta sestra, ki je imela dijake na hrani, poslali so roditelji Jožka jeseni leta 1855. v ljubljansko normalko. Stanoval je na Poljanah nasproti Alojzijevišču. Tu sta mu bila učitelja prvo leto Blaž Praprot ni k, a drugo leto Fr. Zentrich. Z odliko dovršivši normalko. prestopi jeseni leta 1857. v gimnazijo, kjer mu je učiteljeval izvrstni odgo-jcvatelj in izborili latinec, stari Pogorelec. Ker je prvo šolo dovršil z odliko, bil je jeseni leta 1858. na posebno priporočilo krškega župnika Fr. Pevca vzprejet v Alojzijcvišče za brezplačnega gojenca. In to jc bila za našega Jurčiča, kakor za siromašne roditelje njegove velika sreča. Kajti s tem so bili najprej troški in skrbi za mladega študenta roditeljem njegovim izdatno olajšani, in potem je mladi, nadarjeni mladenič v Alojzijcvišči našel možd, katerega se je kmalu oklenil z globoko čutečim srcem svojim. Stari prefekt in poznejši direktor Jurij Grabnar, sam bivši pesnik »Kranjske Čebelice«, prijatelj in čestitelj Preširnov, spoznal je kmalu nenavadni talent Jurčičev ter ga učil: »beri to in to knjigo!« Poleg Grabnarja mu je bil moder vodnik in očetovski prijatelj tedanji prefekt gosp. prof. Janez Gnjczda, ki jc kmalu spoznal, da Jurčič potrebuje več leposlovne hrane, nego kdo drugi in je zatorej v tem oziru zadoščeval želji njegovi. Zlasti slastno jc takrat Jurčič prebiral nemško pisateljico Ido Hahn-Hahn, ki ima poleg vseh pijetističnih svojih marot v tendenci-joznih romanih svojih vender mnogo genijalno načrtanih, zlasti ženskih značajev. Imel je Grabnar toliko zaupanja v mladega, a že takrat resnega in značajnega gojenca svojega, da mu ni rekel ničesa, ako jc videl pri njem cel6 kako knjigo, ki jc bila sicer zapisana na alojzije-viškem indeksu »librorum prohibitorum«.
In tako Jurčič nekega dnč dobi v roke tudi Bleiwcisovih »Novic« letnik 1858. in tam najde v našem slovstvu zgodovinski znamenito razpravo Levstikovo: »Napake slovenskega pisanja«. Trikrat je bral ta spis, ki je takrat v Slovencih napravil toliko hrupa, a vselej mu je vroče prihajalo, tako ga je razvnel. Nauk Levstikov: Slovenskim pisateljem se je od priprostega näroda učiti, a ne po tujih vzgledih in svoji glavi pisati — ta zlati nauk si je Jurčič globoko vtisnil v svojo dušo, po tem nauku je pisal vse žive svoje dni. Ta spis, potem Levstikov »Martin Krpan« in njegovo »Potovanje od Litije do Čateža« vplivali so ogromno na mladega dovzetnega gimnazijca.
Četrtošolec Jurčič je začel 1. 1861. javno pisateljevati. Imel je domä zgovornega oscmdesetletnega deda (f 1. 1858.), ki je za pečj<5 sede mlademu vnuku pripovedoval strašne dogodbe iz turških vojska; o co pernicah in strahovih; o hrvaških tihotapcih, kako so nosili sol in tobak čez mejo na Kranjsko; o Bošnjakih, kako so hodili plčnit na Dolenjsko; o Francozih, kakö so fante v vojake pobirali, kakö so lopove v strah prijemali, kakö so se z graničarji bili in streljali okoli Višnje Gore itd. Te pripövedi so vnemalc živo fantazijo mlademu dečku in 1. 1861. je nekoliko teh stvarij opisal v »Novicah« pod naslovom »Spomini na deda« in pod izmišljenim pisateljskim imenom J. Zavojščak.
Sploh pa kažejo mnogi dnevniki, katere sem našel v zapuščini njegovi, kakö vestno je mladi Jurčič že na nižji gimnaziji bral in knjige izpisoval. Tudi to je spomina vredno, da se je domä na počitnicah ogibal vrstnikov svojih, govoril je malo, z mladimi celö nič, in najrajši občeval s starimi ljudmi, katere je vedno izpraševal o preteklih Časih. Mnogo je bral na vrtu pod hruško ali pa pisal v očetovem uljnaku. Vsako nedeljo je mladi, modri student obedoval pri župniku Pevci na Krki in ko je ta umrl leta 1864., pri nasledniku njegovem Fr. Pečarji. Večkrat je zahajal na bližnji grad Krävjak, nekdanji dom slavnih baronov Ravbarjev, kjer je bil takrat naseljen nemški graščdk 011 z Hessen-Darmstadt. Tam mu je bila na razpolaganje lepa biblijoteka in vselej je bil dobro došli gost prijaznim, omikanim ljudem. Učil je grajsko gospodičino, literarno omikano spretno slikarico, slo venščini in s časom se je med učenko in učiteljem vnela ljubezen, nam znamenita zlasti zategadelj, ker je Jurčič tej prijateljici svoji v »Desetem bratu« postavil stalen spomenik. Benjaminova M dni ca v tem romanu je Johanna Ottova s Krävjaka.') Dasiravno sta šla pozneje Jurčič in Johanna vsak svojo pot, vender sta si ostala prijatelja in si večkrat dopisavala tudi poznejša leta, dokler se ni, mislim, da 1. 1878. preselila spet v Hessen-Darmstadt. -) Grad Krävjak, kjer se godi povest
*) Jurčič je v ,,I)esetem bratu" (Zbrani spisi, I. zv. na 26. strani) M.-inico tako natanko opisal po Johanni, da ji je dal celo starost (triindvajset let) Ottove gospodičine ter s tem naredil kronološko napako, ki gotovo moli vsakega paznega bralca, da je Milnica namreč najmenj tri leta starejša nego grajski učitelj Kvas in da imata takrat, ko se poročita, Kvas štiriindvajset, Mrfoica pa sedemindvajset let.	Pis.
') Neko pomladansko nedeljo dopdludne sva se z Jurčičem izprehajala po Latter-man novem drevoredu, kar mi reče, da mora iti k »Slonu« nekoga obiskat in da naj ga počakam spodaj v kavarni. Čez dobre pol ure se povrne Jurčič iz hotela. Bil je čudno bledega in resnega obraza in delj časa ni izpregovoril nobene besede. Šele ko sva šla
v »Desetem bratu«, kupil je pred desetimi leti od Ottovih ljubljanski trgovec g. F. in ga do tal podrl.
A povrnimo se spet k dijaku Jurčiču. Bilo je 1. 1862., da Jurčič pri svojem sošolci Ferd. Ullrichu slučajno najde Wal t er j a Scot t a. Začel ga je brati in romani Scottovi so imeli ndnj takšen vpliv, da so takorekoč odločili usodo njegovo. Bral ga je noč in dan in zlasti Scottov »Starinar« mu je silno imponiral, tako da je celö v v Desetem bratu« znati več reminisccncij iz njega. Kar je bil Scott narodu svojemu, to bi bil Jurčič rad Slovencem svojim. Odločil se jc pisati samö prozo, povesti in romane. In da se je za ta poklic svoj včstno pri pravljal, priča nam prva izvrstna povest njegova »Jurij K ožja k«, za katero je sedmošolec Jurčič leta 1864. od družbe sv. Mohorja dobil častno nagrado 100 gld. in katera je narodu slovenskemu tako prijala, da se je morala natisniti dvakrat, vselej po 2500 izvodov. Živahno dejanje, postavljeno nazaj v strašne čase turških vojska, krepko in genijalno risani značaji in znameniti, zlasti Dolenjcem obče znani kraji kakor staroslavni grad Kozjak, velevažni samostan zatiški, sloveča božja pot na Krki in cerkev Matere Božje na Muljavi — vse to je vzbujalo zanimanje za izborno, s krepkim realističnim peresom pisano povest. Stari zatiški župnik Hinek je tri nedelje zaporedoma pri krščanskem nauku pridigoval samö o Juriji Kozjaku in iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev.
A najimenitneje je, da je ta povest seznanila Jurčiča s tedanjim tajnikom Mohorjeve družbe, z Antonom Janežičem, ki jc, spoznavni izredni epični talent Jurčičev, začel mu pridno dopisovati, vzpodbujati ga in prositi, naj še piše za Mohorjevo družbo in »Slovenski Glasnik«. To je mlademu sedmošolcu delalo pogum, sčdel je ter spisal »Jesensko noč med slovenskimi polharji« in izvrstno, poleg »Sosedovega sina« po moji misli najboljšo povest — »Domen«. Ves slovenski svet, kolikor se ga je takrat brigalo za beletristiko, čudil se je izrednemu novemu pripovednemu talentu, ki se je oglasil v Jancži-čevem »Glasniku«. Povesti »Tihotapec, »Vrban Smukova ženitev«, »Klošterski žolnir«, »Hči mestnega sodnika«, »Golida«, »Dva brata«, »Grad Rojinje«. »Nemški välpet« in mnogi drugi spisi, objavljeni v »Glasniku« in »Večernicah«, pričali so, da se je Slovencem nenadoma porodil izboren, pripoveden pisatelj.
Da bi prosteje dihal ter svet in življenje bolj spoznaval in neko liko tudi zategadelj, ker ni hotel iti v bogoslovje, ostavil je Jurčič sedmo
proti pošli, reče mi: „Ottova gospodičina mi jc pisala, naj jo obišČem. Grad so prodali in zdaj se vračajo nazaj na Nemško. Ti je ne poznaš; pametna ženska jc!" 1'is.
šolo dovršivši knezoškofijsko Alojzijevišče. Stal je popolnoma na svojih nogah in že takrat živel ob peresi svojem, kajti JaneŽič mu je za razne povesti in razprave, pisane »Slov. Glasniku? ali Mohorjeve družbe knjigam vsak mesec pošiljal po toliko novcev, daje mogel Jurčič skromno živeti.
A že je visel Damoklejev meč nad Jurčičevo glavo. V osmi šoli je namreč v družbi s Fr. Celestinom in Fr. Marnom dal na svetlo »Slovensko Vilo«, almanah, ki je obsezal povesti, novele, balade in romance. V tej knjižici že se Jurčič odlikuje s svojimi baladami in s povestjo »Dva prijatelja«, katera nam kaže, da jo je spisal mladenič po letih, a po nazorih in mislih svojih že dozorel mož. Objavil je pa v »Vili« tudi povest »Jurij Kobila« ter za glavnega junaka postavil znanega reformatorja slovenskega. To je bilo za tiste čase sila drzno 1 Učitelji so ga ostro grajali, dr. J. Bleiweis mu je očitno v »Novicah« in z osornimi besedami na domu pokazal nejevoljo svojo in celd JanežiČ jc v »Glasniku« Jurčiča posvaril! Učitelj včrstva jc zahteval, da se Jurčič strogo kaznuje, kar pa napösled ni obveljalo. Vender je Jurčiča kmalu potem zaradi nekega neznatnega pregreška zadela ostra kazen — carcer 8 ur in ne prelepo zrelostno izpričevalo.
V veliko tolažilo jc bilo Jurčiču o tem bridkem Času znanje in prijateljstvo z Levstikom, s katerim sem ga jaz seznanil 1. 1865. Dasi po značajih svojih jako različna, bila sta si v mnogih stvarčh sorodni naturi: oba slovanska realista, oba sovražnika parketa, a velika čislatelja slovenskega kmeta, beračev slovenskih in vseh kmetskih originalov. Jurčič je sam večkrat priznaval, da mu je idejo, pisati »Desetega brata«, dal Levstik s fragmentom svojim »Deseti brat«, katerega je objavil leta 1863. v Vilharjevcm »Napreji«. Levstik je sicer čislal veliki talent Jurčičev, a vender si ne moremo misliti ostrejšega kritika povestim njegovim, nego je bil Levstik. Že o »Desetem bratu« mu je napisal dolgo kritično razpravo, katero mu jc poslal na Dunaj. Vsako povest mu je takorekoč anatomiško razsekal, hvalil njene vrline, ali tudi odločno grajal, kar se mu je zdelo graje vrednega. In dasi sta se večkrat razprla, ostala sta si iskrena prijatelja do smrti.- Jurčič je tudi pozneje, ko jc určjal »Slovenski Narod« v Ljubljani, čutil pravo srčno potrebo, vsak mesec prebiti nekoliko večerov v Levstikovi družbi in spominjam se, da mi je od leta 1873. do 1880. večkrat rekel: »Ako utegneš, pridi zvečer, pojdeva v »närodni hlev« k Prmčtu Levstika obiskat. Res, grdb je, toda kakor pravi Mefisto v »Faustu«:
»Von Zeit zu Zeit seh* ich den Alten gern,
Und Iiiitc mich, mit ihm zu brechen . . .«
Levstik naju je vzprejel, kakeršne je bil ravno volje. Časih ga je bila sama prijaznost, beseda je dala besedo in v prijaznem razgovoru je minil dolgi zimski večer. Časih je bil pa slabovoljen in zarohnel je na Jurčiča: »No, kdaj bodeš že jenjal s »Slovenskim Narodom« germa-nizovati närod naš? Kaj še ni dovelj ponemčen, da ste ga začeli še s slovanskimi listi nemčiti? Ti si zdaj največji germanizator na Kranjskem. Nemški misliš, slovenski pišeš!« In usula se je na Jurčiča dolga vrsta germanizmov, katere je Levstik nabral iz »Slovenskega Naroda«. Jurčič ga je potrpežljivo poslušal ali pa ga je zavrnil: »Kaj ti veš, kak6 se piše in ureja dnevnik, kateremu moraš biti večkrat sam urednik, sam pisatelj, sam korektor! Potem pa tehtaj in premišljuj posamezne besede! Kakd si pa ti urejal tistega »Napreja« ? Po cele dolge dni si tičal v pisarni, da si s trudom skrpal na teden po dve ubogi Številki malega formata. Potem je bil list lehko dobro pisan! Na mojem mestu bi pa ti v jednem tednu omagal ali bi pa ne pisal nič bolje, nego pišem jaz!«
Nikoli ne pozabim naslednega prizora. Leta 1874., ko so po Ljubljani razsajale osepnice, pisal je Jurčič v kratki domači včsti, da se po Ljubljani vedno bolj širi — »közja bolezen«. Ves razjarjen je prišel Levstik tisti dan k obedu in še predno je sčdel, bruhne iz njega:
»No, ali si že bral?«
»»Kaj ?««
»Kaj! »Slovenski Narod«! »Közja bolezen« se širi po Ljubljani! In to piše Jurčič, Jurčič, ki pravi, da je slovenski pisatelj! Marko Pohlin redivivus je, a ne pisatelj! . . . .« in tako je šlo dalje med vsem obedom.
Ali nesreča je hotela, da je kmalu potem cesar naš, ako se ne motim, grofu Andrassyju podelil »den Orden des goldenen Vliesses«. Jurčič je rekel v dotičnem telegramu v »Slovenskem Narodu«, da je Andrassy dobil »red zlate kožuhovine* (namesto: »red zlatega runa«). Zdaj pa Levstikova jeza ni poznala nobene meje! Kar je bilo napak v Jurčičevih spisih, vse so dobro osoljene in zabeljcnc, še jeden pot ponavljaje prišle na vrsto. In ko tiste dni neki večer Jurčič stopi pri Prmčtu v sobo, odkritosrčno povem, da bi bil jaz najrajši nevidno izginil iz gostilne, kajti preverjen sem bil, da se grozna toča z bliskom in gromom usuje na ubozega Jurčiča. In tako je tudi res bilo. Jurčič nekoliko časa posluša Levstikov ukor — ne ukor, to je bilo že zmerjanje!— potem se pa ujezi in reče: »E, kaj boš tako ropotal zaradi jedne besede, katero danes beremo, jutri že pozabimo. Saj si še ti,
ki noč in dan tičiš v knjigah, ki imaš vsega Vuka v glavi in vsega Miklošiča v mazinci, ki si nam spisal slovensko slovnico in nam obetaš slovenski slovär, zapel in tiskat dal pesem — nota bene pes em 1 — katero si imenoval »Spijoča deklica«! Spijoč pa vender jaz še nikoli nisem pisal!«
»»Paperlapä! Takrat sem bil še dijak, ti si pa urednik in pisatelj, toda dandanes hočete pisatelji druge učiti, pa sami ničesar ne znate!««
Le počasi se je polegla nevihta in vsi smo nekako slabovoljni šli domöv. . .
Prebivši maturo 1. 1865. odide Jurčič na Dunaj, kjer je na vseučilišči poslušal klasično jezikoslovje. Poznejša leta je večkrat rekel, da, ko bi bil šel v bogoslovje, bil bi tudi zadovoljen z duhovenskim svojim stanom. »Duše bi pasel in za družbo sv. Mohorja pisal toliko, da bi napisal celo knjižnico samih povestij za närod!« In ako je ob času domačega prepira rekel kdo kako besedo zoper pisavo »Sloven-čevo«, opomnil jc Jurčič z dobrim humorjem: »E, kaj! Da sem se jaz poduhovnil, bil bi zdaj grozno strasten katoliški žurnalist, morebiti celö »Slovenčev« urednik, in perö moje bi huje čutili, nego čutimo zdaj Klunovo!«
Kakö je Jurčič živel na Dunaji, kako je stradal in prezčbal, po vlažnih luknjah prebival, o tem bi se dali pisati dolgi žalostni spomini. Ko sem dve leti pozneje prišel za njim na Dunaj, nisem ga skoraj spoznal; polotila se ga je bila nekaka čudna brezupnost, ki se po nekoliko da tolmačiti z žalostnim materijalnim stanjem tistih dnij. Omenjam naj samö to, da sva jedenkrat pet dnij, (od 19. do 23. dnč decembra 1.1867.), oba živela ob jednem samem goldinarji, in še tisti je bil na pösodo vzet. A poleg tega je vender neprenehoma delal ter se pripravljal za pisateljski poklic svoj. V tem času se je rodil njegov »Deseti brat«, ki je sedaj prava närodna knjiga, ki obseza nekatere tako klasične prizore in tako genijalno narisane značaje — omenjam samö Kerjavlja, strijca Dolfa in Obrščaka — da se svetijo kakor pravi biseri v leposlovni književnosti naši in bodo večno združeni s slavo Jurčičevega imena.
Mnogo je Jurčič na Dunaji občeval s Stritarjem. Ž njim v družbi je leta 1869. izdal »Mladiko«, v kateri je priobčil najlepšo, naj-dovršenejšo povest svojo, klasičnega »Sosedovega sina«. Tu je pod Stritarjevim vplivom začel pisati drugi svoj roman »Cvet in Sad«f katerega je pa dovršil šele deset let pozneje, leta 1878.
Kakor je bil Jurčič rojen realist, tako je Stritar idealist; a ne poznam človeka, ki bi si na mlade receptivne nature mogel pridobiti toliko vpliva kakor Stritar.
Stritar si v osebnem občevanji pridobiva mlade ljudi prvič s svojim velikim znanjem klasične, nemške in vse romanske literature; drugič z zdravo estetično svojo sodbo in tenkočutnim ukusom, ki ti na prvi hip s posebno spretnostjo in dvema ali tremi krepkimi besedami odkrije in pokaže vse vrline in vse napake tega ali önega pisatelja, in tretjič kar očara človeka z dovršeno, prav francosko konvcrzacijo svojo, tako da mu kar nehotč moraš pritegniti, četudi nisi vselej njegovih mislij. Duhovita je ta konverzacija posebno zaradi klasičnih dovtipov, nepričakovanih zavinkov in perččih sarkazmov, kateri človeka kar osupnejo. Stritar je v navadnem razgovoru rojen Francoz. Iz vsega se vidi, da je francoska literatura, francosko mišljenje največ vplivalo nanj. Mlad pesnik in pisatelj, ki se hoče in zna učiti, k Stritarju pojdi v šolo. Boljšega učenika ne poznam. Stritar je tudi Jurčiča očaral in bil je prej, nego je sam včdel, ves Stritarjev učenec. Res se je pri tem mnogo mnogo naučil, več nego je sam hotel priznati, zlasti kar se tiče tehnike pisateljske umetnosti; vender je bil večkrat ta vpliv, kakor je Jurčič pozneje časih trdil, proti realistični naturi njegovi. Da je to res, pozna se iz romana »Cvet in Sad«, katerega mu je Stritar takorekoč narekoval v pero.
Shajali smo se takrat vsako nedeljo in vsak praznik v Kornhu-berjevi kavarni pred Elizabetinim mostom na Dunaji in vrhu tega še večkrat ob nedeljah zvečer v Stritarjevem stanovanji, kjer smo pekli krompir, jedli svinino in sir, pili pivo —sevčda na Stritarjev račun! — in poleg tega imeli literarne pogovore. Jurčič se je tudi med tednom večkrat shajal s Stritarjem; Celestin, Kos, Simonetti in jaz smo bili njegovi gostje samö ob nedeljah. Jurčič se je s Stritarjem posvetoval o vsakem poglavji svojega romana. Profesor Vesel v tem romanu je ves Stritar. A sredi romana je Jurčič opešal. Realizem njegov se je uprl idealizmu Stritarjevemu, da ni mogel dalje. In ko je deset let pozneje zvršil »Cvet in Sad«, imel je roman vso drugačno obliko, ves drug konec. Ker mi je bila z Dunaja znana vsa osnova njegova, vprašal sem Jurčiča, kako je to, da je zdaj roman drugače dovršen, negoli je bil osnovan. Rekel je: »Kaj hočeš r Moral sem preboleti »dunajski« idealizem! Jaz imam drugo naravo!«
V osnovi je konec romanu nesrečen, v zvršitvi srečen. V osnovi se profesor Vesel ustreli tisti dan, ko se Pavlina, bivša ljubica njegova, poroči z Leonom, Vesclovim mladim prijateljem, v zvršitvi se vse
zmote in spletke srečno razpredejo in Vesel vzame Pavlino za ženo. Ko sem Jurčič« pripomnil, da ta srečni konec ni utemeljen, ker je proti Veselovemu značaju, rekel mi je: »Pametnih m6ž med Slovcnci je žc tako malo, čemu bi se še ti streljali 1 Profesor Vesel je pameten mož, naj živi I« —Velika škoda, da Jurčič tega romana ni zvršil po prvotni, recimo Stritarjevi osnovi; to bi bil »chef d'ocuvrc« povestij njegovih, zdaj pa se kaže v njem neka nedoslednost med začetkom in koncem, dasi jo je izkušal pisatelj v drugi predelatvi zakriti. —
V tem je dr. Vošnjak v Mariboru s štajerskimi rodoljubi osnoval »Slovenski Narod« in 1. 186S. preseli se Jurčič v Maribor k svojemu krajänu in prijatelju Ivanu Tomšiču ter začne sotrudnik novemu listu pisati uvodne članke in fcljtone. Toda 1. 1870. se spet povrne na Dunaj, kjer je pridno sodeloval pri prvem Stritarjevem »Zvonu«. Ker pa ni imel rednih dohodkov in ker je tudi upanju, da napravi učiteljsko preskušnjo, dal slov6, vzprejme ponudbo hrvaškega domoljuba Ivana Vonči'ne in odide v Sisek, kjer je hrvaška narodna opozicija zoper Raucha izdavala dva lista, »Zatočnik« in »Siidslavische Correspon-denz«. Zadnjemu listu je bil Jurčič 1. 1870. sotrudnik in potem o Praussovi bolezni faktični urednik.
Ko dnč 24. majnika 1871. leta umrje v Mariboru »Slovenskega Naroda« prvi urednik Ivan Tomšič, pokličejo ga štajerski rodoljubi spet v Maribor, od koder se s »Slovenskim Narodom« jeseni 1. 1872. preseli v Ljubljano. Od tega časa je bilo življenje in mišljenje njegovo neraz-rušno združeno in zvezano s tem listom in z vsakim pravim napredkom v našem političnem, socijalnem in literarnem delovanji. Kaj je bil Jurčič »Slovenskemu Narodu« zadnjih deset let življenja svojega, to je mnogim izmed nas dobro znano. Njemu je posvetil najboljše svoje moči, a nc vseh svojih močij. Kajti ko se je bil list v Ljubljani do dobra ukoreninil, takoj je začel Jurčič spet misliti na leposlovno pisateljevanje. Že 1. 1873. priobčil je v »Slov. Narodu« v naglici pisani roman »Ivan Erazem Tatenbah«. začel je izda vati »Listke«, osnoval je 1. 1876. »Slovensko knjižnico«, v kateri je objavil zaporedoma tri svoje romane: »Doktor Zober«, »Med dvema stoloma« in »Cvet in Sad« ter napösled tudi prekrasno svojo tragedijo »Tugomcr«. Fabulo tej tragediji je našel slučajno v Giesebrechtovi knjigi »Wendische Geschichten«, katero je nekega dn<5 videl pri znanci svojem stud. phil. Pega mu na Dunaji. Začel jo je pisati 1. 1870. v trohajih. Ko je imel zvršenih nekoliko nastopov, pokazal mi jih jc. Začnem mu dokazovati, da trohaji nikakor ne prijajo dramatiškim spisom v našem jeziku, zlasti v tragedijah ne; da je ta verz za jezik naš premalo
gibiČen, daje prejednostaven, tok govora prepočasen, dikcija brez vznosa. Nasvetujem mu petcrostopni jambiški verz namestu pcterostopnega trohaja. Jurčič mi je po daljšem razmišljanji pritegnil, da imam pravo; toda priznal mi je, da mu jambus dela preveč preglavice. Opustil je vse delo ter dramo spisal šele 1875. leta v prozi. Zdaj jo pokaže dr. Vošnjaku. A kakor jaz prej obliko, tako mu je ovrgel ta glavnega junaka. Jurčič apeluje zdaj na najvišjo stopinjo kriticizma, na Levstika, ki je pa tudi potrdil, kar sva že obsodila midva z dr. Vošnjakom. Lotil se je nato znova vsega dela in ga z Levstikovo pomočjo zvršil leta 1878. v jambih.
Poleg tega je snoval načrte in delal študije za veselo igro »Olikani Slovenec«, za tendencijozni roman »Nemški naseljenec«, za tragedijo »Veronika Dcseniška«; zbiral je gradivo za roman »Baron PdraviČ« ter pisal zgodovinsko povest »Slovenski svctec in učitelj«, katere jako obširno osnovane in na tri debele zvezke preračunjene, ostalo je dovršene dobra tretjina. Sploh jc Jurčič od 1. 1876. dalje neizmerno oživel; našel jc tisto zadovoljnost in tisti notranji mir, katerega potrebuje vsak človek, ki hoče kaj izbornega pisati. Bil je preverjen, da poklica svojega ni izgrešil, in da ni »izprijen študent«, kakor so mu večkrat očitali politični nasprotniki. Bil jc ponosen, da živi ob zaslužku svojega peresa, vesel, da se jc dokopal v človeški družbi do spoštovanega imena in večkrat jc rekel v veselem razgovoru, da ne gre menjat z nobenim profesorjem. Dasiravno je že šestnajst let delal na slovenskem literarnem polji, spisal petinštirideset romanov, novel in povestij in na stotine uvodnih člankov, dopisov in fcljtonov, dasi nam jc ustvaril toliko dovršenega in tako lepega na pripovednem polji, kakor pred njim ne noben pisatelj slovenski, vendor Jurčič pisateljskega svojega vrhunca ni še dospel. Vsak, kdor ga je osebno poznal ter ž njim prijateljski in zaupno občeval, prizna mi rad, da najkrasnejše osnove je pokojnik nesel nedovršene v grob s seboj, kajti v najlepšem in najplo-dovitejšem razvijanji pisateljskega delovanja svojega ga je jeseni 1. 1879. zgrabila zavratna bolezen, od katere je sicer nekoliko okreval, dokler se v novem letu 1881. ni povrnila s ponovljeno močjo. l) A tudi
') Bolezen si je pokojni Jurčič nakopal dn<š 8. septembra 1879. leta domä na Muljavi. Obiskal je bil namreč na Malega Šmririjina dan mater svojo in sorodnike ter je popöludne, vrnivši se z i/prehoda na Krdvjak, kjer pa Ottovih ni bilo več, delj časa ležal na vrtu v hladni travi, dasi ga je mati njegova svarila. Tam se je prchladil, da se mu je vnela rčberna mrena Po dolgi l>olezni je, prebivŠi pomlad v Gorici in v Benetkah, in poletje pri prijatelji Kersniku na Brdu, na videz popolnoma okreval. Drugo smrtno bolezen si je nakopal takd: Dnč 19. decembra 1880 1. zvečer okoli 6 ure srečam iz šole grede v Zvezdi", Jurčiča, zdaj tudi že pokojnega vojaškega kurata Pribošiča in prof. Ple-

v tej dobi žalosti, telesne bolezni in duševne pobitosti je pisal še neprenehoma, ustanovil je »Ljubljanski Zvon«, veselil se njegovega uspeha ter pravil prijateljem, kaj in kako vse bode delal za novi svoj list. In še zadnje dni, ko je bleda smrt že stala ob njegovem naslanjači, pisal je z veseljem in poln najlepše nade izvrstne svoje »Roko vnjače« in ko ga je bolezen položila že na smrtno posteljo ter je urc-dovanje »Slov. Naroda« prevzel že dr. Ivan Tavčar, brigal se je vestno še za ta list in oseminštirideset ur pred smrtjo spisal zanj poslednjo notico. Misli, da gre proti koncu, udal se je šele zadnji dan; vender je še zadnjo uro pred smrtjo zdravniku svojemu dr. Fr. Zupancu pravil, da je »sicer na vse pripravljen, ali da more baš zdaj umreti in v grob s seboj nesti toliko nedovršenih osnov in toliko nedodelanih načrtov, to jc hudo!« In kdor vč, kako globoko je čutil pokojnik, kako udano je ljubil narod svoj, kako sveta mu jc bila naloga pisatelja in urednika, ta tudi vč, da mu je moralo biti res neizrečeno hudo!
Dnč 3. majnika ob 1 4 na 10 zvečer je izdihnil dušo svojo.
Gospoda! Ne bodem opisoval njegovega blagega, odkritosrčnega, do skrajne meje požrtvovalnega značaja. Sin, brat in prijatelj je bil Jurčič vzoren človek. Ne bom obširneje govoril o literarnem njegovem delovanji; saj vsi prebridko čutimo izgubo, ki nas je v leposlovji zadela s smrtjo njegovo. Našel je mnogo posnemalcev, a nobenega vrstnika. Ne bom vam pravil, kaj sta žurnalistika, kaj politično delovanje naše izgubila s tem izrednim talentom. Zapustil je za seboj veliko praznino. In dasi je že mnogo Curtijev skočilo v tä prepad, brezdno vender še vedno zijä in se neče zapreti. Pravijo, da je vsakega človeka lehko nadomestiti. Mogoče! Toda Jurčič še ni našel na-domestnika. Telesno neznatnega sedemintridesetletnega moži, a duševnega velikana je položila neusmiljena smrt v hladno zemljo, na grob njegov pa bi mogli zapisati besede, ki se svetijo na spomeniku cesarja Jožefa II. na Dunaji: »Saluti publicae vixit, non diu, sed totus!«
teršnika. Rekd mi, da gredd k Bdbničku večerjat, kamor da pride tudi dr. Papež. Jurčič me sili, naj grem ž njimi, in napdsled mu obljubim priti pozneje za njimi. Ko pridem po 7. uri k Bdbničku, najdem vso družbo v prvem nadstropji v nezakurjeni sobi, češ, da je v navadni gostilniški sobi prezagatno. Ko vidi Jurčič, da jaz nečem sleči zimske suknje, reče mi: ,,Prav imaš, mene tudi zebe" ter obleče suknjo. A bilo je že prepozno. Nekoliko dnij pozneje je nevarno obolel.	•	Ris.
Spomini na okupacijo Bosne.
01» nje desetletnici spisal Anton Svetek.
inilo jc prvih deset let, odkar je Avstrija zasčla Bosno in Hercegovino.
Letos se bode slovesno praznovala desetletnica boscnskc okupacije zlasti v vojaških krogih. Čestila se bodo junaška dela hrabrih tovarišev, ki so s krutim sovražnikom bili smrtni boj ter krvaveli na tuji zemlji za dom in za cesarja.
Letos se bodo pa tudi zopet vroče solze utrinjale iz očij in obilo rosilc bledo velo lice nesrečne vdove, spominjajoče se blagega pokojnika, katerega truplo sedaj počiva v črni zemlji zlate Bosne. Krvavelo bode njeno srce, kakor je krvavelo dno ranjkega možd pred desetimi leti, ko je pri zadnjem vzdihljaji na bojišči tožno-resno v duhu se poslovil od drage svoje soproge na — večno. Zapuščene sirote bodo prosile v iskreni molitvi za pokoj duše svojega prezgodaj umrlega hranitelja.
Doba desetih let res nikakor še ne zaečli človeku vsekanih ran in bridkost srca se čuti z isto bolestjo kakor poprej.
Dovršena desetletna doba nam daje povod, da se posebno živo spominjamo zanimivih dogodeb in bodisi žalostnih, bodisi veselih nasledkov. Namen tem vrstam tudi ni zgodovinsko razpravljati bosenske okupacije ali celo opisati napredek, ki se je dosegel tekom desetih let v dveh deželah, katere zdaj Bošnjaki sami kaj radi nazivajo »Nova Avstrija«. Ozreti se hočemo temveč nazaj, da si še jedenpot živo ogledamo zanimive prikazni in dogodke dnikraj Save, zanimive zlasti onim, ki so bili 1. 1878. posredno ali neposredno udeleženi pri okupaciji ali ki so bili takrat priče burnih časov vojaške sile.
V okupacijski vojski je sodeloval velik broj tedanjih vojakov iz pokrajin slovenskih.
Dasi se je že. mnogo pisalo o zasedanji omenjenih dežel, često o zgodovini, o šegah in navadah tamošnjega prebivalstva, vender podrob-nostij, kakor so jih doživeli tam doli naši krajani in katerih navadno ne prinašajo uradna ali zgodovinska poročila, prijavil ni nam še nikdo. To daje meni tudi srčnosti, da izpregovorim o priliki desetlčtnice o bo-senski okupaciji besedo, resnično po svoji izkušnji, resnično po poroštvu zanesljivih tedanjih prijateljev in tovarišev svojih. Opisal ne bodem prav ničesa drugega, kakor izborcn del zgodovinskih mrvic iz svojega in
iz življenja naših rojakov, ki so takrat poslovali v vojaški službi, zlasti v domačem 17. pehotnem polku, pri katerem sem jaz bival rezervni Častnik ob vojaški operaciji v Bosni in Hercegovini.
Bilo je vzpomladi 1. 1875. V okrožji nevesinjskem na skalnatih tlčh nekdanjega mostarskega vezirlika je buknil vstanek zatirane »raje« proti kruti turški hijeni. Znano je, kako hitro se je upor razširil po vsi Hercegovini in čez njene meje v daljne kraje sosedne Bosne. Znano je, da sta se zbog tega naslednje leto Srbija in Črnagora vpletli v boj s Turki in da je 1. 1877. Rusija posegla v balkanske zmešnjave ter napovedala Sultanu vojsko. Zmagovite njene čete so po vročih krvavih bojih pridrle do vrat solnčnega Carigrada.
Prestrašeni Sultan Abdul Hamid se je udal po kratkem premirji zahtevam mogočnega carja Aleksandra II. v sv. Stepanski pogodbi dnč 3. marcija 1. 1878. Sv. Stcpanska pogodba pa po večini določeb svojih ni ugajala velcvlastim. Odredi se torej kongres v Berolinu, pri katerem se mimo miru med Rusijo in Turčijo sklene, tudi druge homatije na balkanskem polotoku kolikor mogoče uravnati. Izroči se Avstriji mandat za okupacijo Bosne. Hercegovine in sandžaka Novibazarskega.
Ker se je tam doli takrat orožje dčlo že v kot, ker jc po dolgotrajnem bratovskem klanji smrtonosna beda glasno trkala ne samö na neznatno okence pritlične »kuče* uboge raje. ampak tudi na .omrč-ženo haremsko okno turškega vlastelina. mislilo se je, da se zvrši posčdanje omenjenih dežel prav mirnim potem. Toda pokazal je, rekel bi, že prvi korak na bosensko zemljo, da ne zadoščujejo prvotne priprave avstrijanske vojske. Mobilizoval se je početkom XIII. armadni vöj. po zavratnem napadu pri Magljaji pa takoj še III.. IV. in V. vöj, potem 79. in 80. dalmatinski brambovski batalijon in jeden oddelek dalmatinskih brambovskih strčlcevkonjikov.
Bil je vroč poletni dan 7. dnč julija 1. 1878. Zjutraj po navadi grem poslovat v pisarno in na poti tja si prav pozorno ogledujem mobilizovane rezerviste ne sluteč, da je ista usoda dohitela že tudi mene. Vrnivši se opöludne domov zapazim bledo lice soproge svoje. »To ni dobro znamenje«, mislim si takoj. Zdajci soproga pokaže na majhen na obedni mizi tik krožnika ležeč listič.
»No, danes imaš kosilo,« pravi, »kakeršnega si midva pač nikdar nisva želela,« in solze se ji potočč po obrazu.
Vzamem listič in čitam poziv vojaškega* oblastva, da se moram v oseminštiridesetih urah pri 17. pehotnem polku v Trstu oglasiti ter nastopiti aktivno službo.
Reči moram, da se mi je čitajočemu ta poziv zelö zmračilo pred očmi in da sem bil jako nejevoljen, da moram iti v Trst, kajti včdel sem, da mobilizovani domači pehotni polk se bode peljal v Bosno skozi Ljubljano. Čemu torej hoditi v Trst in potem takoj nazaj ? Bi li ne mogel v Ljubljani počakati polka? In skromno odmerjeni čas, mi li dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno ? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno ? Posloviti se pri sorodnikih in znancih ? Ne, mislim si, tega ne! Primem žlico, zajmem juhe, a jed mi ne gre v slast. Vstanem zopet, grem nazaj v pisärno, potem domöv, zberem obitelj, odvedem jo k roditeljim svojim, da se poslovim.
Drugega dnč napoči jedva zora, že vstanem in si poiščem raznih kosov vojaške uniforme. »En pleine parade« hitim na Sv. Petra predmestje v pisarno rezervnega poveljništva 17. pehotnega polka. Ni mi
dolgo čakati. Kmalu pride podpolkovnik K11....... pri katerem se
obično oglasim ter ga prosim dovoljenja, da ostanem v Ljubljani,
dokler ne pride semkaj 17. pehotni polk. Dobrohotno mi g. Kn......
to dovoli in jaz se jako razveselim priličnega dopusta. A varal sem se. Že popöludne prejmem povelje, da mi je prevzeti nadzorstvo rezervistov 1. batalijona, ki se zbirajo v Ljubljani.
Tako me je milostivi g. Kn......navezal na nepretrgano vojaško službo. V sedmih dnčh nisem bil več nego trikrat še prišel domöv, dasi od vojašnice do stanovanja svojega nisem imel dalje nego četrtinko ure hodä.
V	službo uprežen sem pozabil na marsikatero vojno potrebo. Tako n. pr. na čutdrčico. Pogrešal sem jo ves čas okupacije in slugi svojemu sem moral dati dokaj nagrade, da mi jc prilično prepustil svojo čut£rčico v porabo.
V	petek 12. dnč julija pride 17. pehotni polk iz Trsta v Ljubljano. V soboto 13. dnč julija se oglasim pri polkovniku, zdaj že pokojnem Pri c-gerji in nastopim službo pri četrti stotniji.
Prerano napoči zora drugega dnč. Med rodbino svojo zadnjo noč nisem zatisnil očesa. Ob štirih zjutraj sem bil že na nogah. Pre gledam še jedenpot kovčeg svoj, poljubim drago mi deco, poslovim se od soproge in potem hajdi v vojašnico. Ob peti uri stopim v vrsto četrte stotnije in korakam ž njo na kolodvor.
Kako se začudim, ko tam zaslišim iz blestečega rogä bataljonskega trobarja prav melodiško sestavljeni signal, tako zvani »Regimentssignal«, katerega se nc spominjam, da bi ga kdaj bil čul poprej pri vojaških vajah, pač pa, da sem že večkrat pesemeo prepeval, katere glasovi so
Anton Svetck: Spomini na okupacijo Bosne.
433
podobni glasovom signala. Bil je resnično uveden nov signal, posnet po glasovih prvih dveh vrstic znane pesmi: »Popotnik pridem čez goro, od döma jemljem že slovd . . .« Iz narodne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu rodoljubu drju. J. R. Razlagu. Ta signal se je ohranil do denaš njega dnč v domačem polku.
Na kolodvoru srno čakali nad pol ure. predno smo sedli in sc z vlakom odpeljali. Torej »puško na zemljo!« veleva se nam in »po čijte!« Znanci, prijatelji, roditelji, bratje, sestrč, otroci svobodno občujejo »z vojaki stoječimi z levo nogo na prejšnjem mestu«. Prizorov, ki so bili pri slovesi nebrojnih rojakov, kako so plakale žene in deca, kako ljubice, kako sestre in bratje v zavesti, da odide roditelj, bodoči soprog ali brat, ne bom slikal, vsak si jih lehko živo predstavlja. Glasen »pozor!« batalijonskega trobarja opomni žalujoče na ločitve čas. Na povelje »naprej!« vzdigne se vojaška četa in posedc vozove.
Točno ob šestih odrinemo proti vzhodu. Bilo nas je pa skupaj le šest stotnij s polkovnim štabom. Drugih šest stotnij se je odpc ljalo iz Ljubljane stoprav zvečer ob šesti uri.
Na vseh železniških postajah, na slovenski in na hrvaški zemlji so nas pozdravljali oduševljeno tamošnji prebivalci.
Na Zidanem Mostu se ustavimo za tri četrtinke ure in potem se peljemo do videmsko krške postaje. Tu nas pozdravi zala deklica s primernim nagovorom in polkovniku Priegerju izroči krasen šopek. Krški župan g. Viljem Pfeifer nas pogosti z žlahtno kapljico-po potnico. Iz tisoč grl zaori: »Živel, Pfeifer! Živela domovina!« vlak zdrdrä in v kratkem smo na bratski hrvaški zemlji.
Peljemo se do Zagreba in od ondot do Siska. Na tja došle vlije se velika ploha z gromom in bliskom tako, da smo se mogli le počasi izkrcati iz natlačenih vagonov. V Sisku prenoč«vši napotimo se drugega dnč zarana dalje proti jugu in odslej smo morali vedno hoditi pčš. Solnce je kaj močno pripekalo, suša je bila velika, sence nič, vode nič. Povelje, da je disciplino pri pohodu strogo vzdržati, ni dopustilo nobenemu si na kakšen način olajšati mučnih težav. Sploh je moral sleharn vojak že sedaj pokazati, bode li zmožen prenašati breme vojnega poslovanja dnikraj Save v deželi, v kateri ni niti železnic niti dobrih cest. Vročina, žeja in trinajst ur trajajoče nepretrgano korakanje utrudilo nas jc kaj zelo. Šteli smo ivad stotino vojakov, ki so na poti popadali in zaostali. Zanimivo je, da so bili ti večinoma možje visoke rasti.
Pot nas pelje do Stružec, do Kutin, do Novske, do Okučan, do Bogučevec. V soteski okučanski in bogučevski odredi se nam kanto-novanje. Potrebovali smo do tjil sedem dnij hoda.
Kantonovanje smo porabili za vežbanje vojakov v streljanji in v drugih vojaških znanostih, kar pa nam je bilo zaradi jednoliČnosti kaj kmalu dolgočasno. Razgovarjali smo se pogostoma, gremo li v krvav boj ali ne. Odkar smo bili ostavili domačo zemljo, zvedeli smo le malo novega o političnem položaji. Nejasno je bilo prej kakor slej, bode li turška vlada pomagala nam pri okupaciji, ali vsaj potrebno ukrenila, da se ta čas ohrani mir v Bosni in Hercegovini.
Vedno prihajanje vsakovrstnih oddelkov vojinske sile, pogosti vojni ukazi o postopanji proti Bošnjakom z ozirom na njihove šege, navade in veroizpovedanja so bili dokaz, da nas gotovo čakajo resni časi. Vender smo se čudili povelju, da moramo po starodavni Šegi ponoviti vojaško prisego, kar se redoma zahteva le takrat, kadar gre vojak v boj z očitnim sovražnikom. A od önikraj Save so nam dohajala jedino mirna poročila potnikov, ki so prišli iz Bosne, in še zagotavljalo se nam je, da nas Bošnjaki hočejo vzprejeti kot »braču«, kot osvoboditelje. Rekel sem, da smo morali ponoviti vojaško prisego. Na bogučevskem polji sc jc vršilo 6no slovesno dejanje. Bil je to veličasten prizor. Zbralo se nas je več nego 8000 m6ž. S krepkim glasom smo končali prisego, »da se hočemo srčno boriti, vselej in pri vsaki priliki ter, ako treba, življenje dati za dom in za cesarja, v kar nam Bog pomozi! Amen!«
Po zadnji besedi je nastala grobna tišina, prisega je segla vsakemu nas globoko v srce.
Krepko in daleč odmevajoče povelje »Kappe auf!« predrami nas iz resnega premišljevanja in potem hajdi proti domu.
Dnč 27. julija dobim ukaz prihodnjega jutra zarana zbrati tovorne konje ter odriniti v Staro Gradiško, da se mi ondu izroči' živež za prvi batalijon. Rano zapustim posteljo in ko prekoračim hišni prag, zatrobi ba.š pred menoj stoječi trobär pomembno signal »alarm«. Hitim v stanovanje bataljonskega načelnika, kjer pozvem pomen danega signala. Prišlo je povelje od vojnega poveljnika Filipoviča iz Broda, da se morajo vse vojaške čete pomekniti na mejo in jo prekoračiti.
Pri bataljonskem načelniku majorju Kr . . . prosim pojasnila, kaj mi je storiti s tovornimi konji. Kratko mi odgovori gospod major, naj počakam poznejših povelj. Res čakam in čakam skoro dve uri. Naposled mi izroči bataljonski pobočnik ukaz, da mi je takoj odriniti in blizu vasi Okučone, kjer zavije od včlikc ceste okrajna cesta na*
vstran proti Stari Gradiški, pridružiti sc tovörni koloni drugega in tretjega bataljona.
Odrinem s konji ali dospevši tjä pozvem, da sta provijantni koloni drugega in tretjega bataljona že pred jedno uro odpotovali po cesti proti Stari Gradiški. Kaj mi jc drugega storiti, nego iti za njima? mislim si in grem. Jedva smo bili pol ure na poti, že pridirja bataljonski načelnik za mano in grozno za renči, ko ne vidi tovdrnih kolon ostalih bataljonov. Povedal sem mu, da sta odšli že pred jedno uro v Staro Gradiško in da ji nisem mogel doiti, ker sem zaradi alarma in njegovega povelja preveč časa potratil v Bogučcvcih, a zaradi pomanjkanja časa se še nisem mogel oglasiti pri polkovncm poveljništvu, da bi kaj več pozvedel. kako naj delim živež.
Lakonično odgovori gospod major: »Taki nedostatki se kaznujejo dnikraj Save s temi le sredstvi!« ter pokaže na svoj revolver.
Dobro, mislim si, a ne tako hitro in v tem osobitem slučaji pač le ti zaslužiš jednakega ukora, ker sem baš zaradi tebe potratil čas. Odslej mi je bil ta gospod največji in najostrejši trn v peti. Nisem ga maral in često sem se jezil, ako sem moral pri menaži drugega pol bataljona poleg njega obedovati. Takrat mi gotovo jed ni šla v slast. Dospcm v Staro Gradiško, kjer prevzamem živež, da ga popeljem v tabor, v katerem se jc zbralo že na tisoče vojakov.
(Dalje prihodnjič.)
V.»
Prilogi k Preširnovemu životopisu.
Priobčuje Fr. Leveč.
IV.
Dr Fr. Preširen, praktikant pri c. kr. kamorni prokuraturi v Ljubljani.
(Dalje.)
Nr. 1352.
[: Gubernium:]
Mit Bericht vom 7. August v. J. Z. 1801 hat die gehorsamste Kammerprokuratur nicht den mindesten Anstand genommen, dem hohen k. k. Gubernio ihren unentgeltlichen Concepts-Praktikanten Dr. Franz Preschern zur Verleihung der bei dem k. k. Klagenfurier Fiskalamte erledigt gewesenen mit dem ad juto von 300 tl verbundenen Concepts-Praktikanten-Stelle
28*
nachdrücklichst zu empfehlen. Da nun diese wieder in Erledigung gekommen ist, und derselbe sich von seinen misslichen Vermögens- und l'nterstützungs-verhältnissen aufgefordert genöthiget sieht, um deren gnädige Verleihung wiederholt zu bitten, so nimmt man um so minder Anstand sein diesfalliges mit 5 Beilagen instruirtes Bittgesuch in '/• ^ur hochgeneigten vorzüglichen Bedachtnahme zu unterlegen, als er seither die Erwartungen, zu welchen seine rühmlichen Studien-Zeugnisse, das auf der Wiener Universität erlangte Doktorat, Sprach- und sonstige Fähigkeiten berechtigten, und wegen welchen man unter 27. April 1. J. Z. 942 um seine Aufnahms-Bewilligung batt, verbunden mit einem anständigen Betragen und entsprechender Verwendung dergestalt gerechtfertiget hat, dass man nur bedauern muss, seine Bitte um Uebersetzung wegen des so sehr benöthigenden adjuti unterstützen zu müssen, besonders als er sich dem Fiskalamtsdienste fortan widmen zu können wünschet, für welchen er als graduirter Dr. mit Berücksichtigung seiner Fähigkeiten und bisherigen und anzutrettenden ferneren Leistungen alle Erfordernisse hat.
L. den 8. Mai 1830.	Die k. k. Kammerprokuratur:
Scribatur!
Schau hens tuel m. p.
[: Gubcrnium :] die k. k. Kammerprokuratur
unterlegt das Bittgesuch ihres Concepts-Praktikanten Dors. Franz Preschern um Verleihung der bei dem k. k. Klagen-Furter Eiskaiamte mit 300 11. adjutirten Concepts-Praktikantenstelle.
»4-
Nr. 2934.
Hochlöbliches k. k. I.andes-Präsidium! Nachdem die gehorsamste Kammerprokuratur ihrem unentgeltlichen Koncepts-Praktikanten Dr. Preschen auf sein mündliches Ansuchen einen i4tägigen Urlaub bewilliget hat, um sich für die vorhabende Appellationsprüfung vorbereiten zu können, überbrachte er nach Auslauf desselben das in /. ehrfurchtsvoll anverwahrte Gesuch, in welchem er um die Bewilligung eines öwochigen Urlaubes bittet, welchen er zur Ablegung der Richteramtsund Advokaten-Priifung bey dem k. k. Appellationsgerichte benöthiget.
Dass er zur Zurücklegung dieser beyden theoretischen und praktischen Prüfungen des gebetenen Urlaubes von 6 Wochen l>edürfe, ist nicht zti verkennen, und obgleich die Kammerprokuratur l>edauern muss, dass er solchen zur ungelegenen Zeit l>ey herannahendem Jahrcsschluss ansuchet,
findet sie sich dennoch, von der Ansicht geleitet, dass sein allfalligcr gänzlicher Austritt empfindlicher fallen würde, v.u der ehrfurchtsvollen Bitte veranlasst, dass das hohe k. k. Landespräsidium sie unter hochgeneigtem Rück-schluss seines Bittgesuches zur Krtheilung der Bewilligung zu ermächtigen geruhen wolle.
Raibach den 14. November 1831.
Die k. k. Kammerprokuratur: Scribatur:
Scheitehens tu el m. p.
25591	am 15. Nov. 1831.
4145
Landespräsidium.
Bericht
der k. k. Kammerprocuratur
mit Unterlegung des Gesuches ihres unentgeltlichen Konccpts-Praktikanten Dors. Franz Preschern um Bewilligung eines 6 wochigen Urlaubes zur Ablegung der Richteramts- und Advokaten-Prüfung l)ey dem k. k. Appellationsgerichte.
15-
Nr. 25591.
(Kolek za 15 kr.)	Original.
Wird der k. k. Kammerprokuratur mit dem Bedeuten zurückgestellt, dass kein Anstand obwalte, dem dortigen Conceptspraktikanten Dor. Franz Preschern den angesuchten Urlaub von 6 Wochen zu bewilligen, dessen derselbe bedarf, um die Richteramts- und die Advokaten Prüfung bei dem k. k. Appellations - Gerichte in Klagenfurt abzulegen, nachdem die begehrte Urlaubszeit für das bezielte Geschäft wirklich erforderlich ist, und von Seite der Amtsvorstehung selbst auf die Bewilligung eingerathen wird. — Hiernach wird das Beurlaubungs - Dekret an den Gesuchsteller mit Berufung auf die hierortige Genehmigung auszufertigen seyn.
Vom k. k. illyrischen Gubernio
Imbach den 24. November 1831.
v. Fradeneck m. p.
16
Nr. 3089.
[: Gubernium :j
Der dicsämtliche unentgeltliche Concepts-Praktikant Dor. Franz
Preschern, dessen Aufnahme nach bestandener 6 wöchigen Probezeit mit
hohem Dekrete vom 7. Juli 1829 Z. 15014 bewilliget wurde, hat nach Ablauf des ihm für die Vorbereitung zur vorhabenden Appellationsprüfung bewilligten Urlaubes von 14 'lagen am 12. d. M. ein Gesuch um Bewilligung eines öwochigen Urlaubes zum Behuf der Ablegung der Richteramts- und Advokaten-Prüfung bei dem k. k. Appellationsgerichte hier Amts eingelegt, welches man dem hohen k. k. Landespräsidio mit der Bitte um Ermächtigung zur Ertheilung des gebettenen Urlaubes pflichtschuldigst unterlegt hat.
Während die gehorsamste Kammerprokuratur dieser hohen Erle-•..'. digung entgegensah, überreichte er das in • . anliegende Gesuch, um clies-ämtliche Verwendung, dass er von seiner unentgeltlichen Praxis und Dienstleistung entlassen werde.
Fiel dem Amte schon sein zur ungelegensten Zeit bei dem herannahenden Jahresabschlüsse eingebrachtes Urlaubsgesuch unangenehm, so musste solchem sein obiges Entlassungsgesuch um so unangenehmer kommen, als seine geleistete Aushilfe nicht verkannt werden kann, und das Amt sich von seiner erworbenen Ausbildung für die Zukunft immer eine mehrere versprechen konnte. In dieser Rücksicht, und um ihn, dessen vorhabenden Austritt man ahndete, für das Amt zu erhalten, sah man sich für die Bewilligung des von ihm angeführten i4tägigcn, und für die Einschreitung bei dem hohen Landespräsidio für die Bewilligung des öwochigen Urlaubes bewogen, da er jedoch nun um seine gänzliche Entlassung einschreitet, so erübriget nichts als die Bitte, geruhe das hochlöbl. k. k. Gubernium seinen Austritt zu bewilligen, und die Kammerprokuratur unter hochgcneigtem Rückbug seines Gesuches zur Annahme seiner Entlassung zu ermächtigen.
L. den 29. November 1831.
Die k. k. Kammerprokuratur: Scribatur!
Gubernium	Scheiichenstiiel m. p.
Bericht
der k. k. Kammerprokuratur
mit Unterlegung des Gesuches ihres unentgeltlichen Concepts-Praktikanten Dors. Franz Preschern um Entlassung aus der Praxis.
Nr. 3089.	17'
[:I .andespräsidium:] Heute hat der diesämtlichc unentgeltliche Concepts-Praktikant Dor. Preschern, für welchen die gehorsamste Kammerprokuratur unter 14. d. M-
l>ci dem hohen k. k. Präsidio um die Bewilligung eines öwochigen Urlaubs zum Behuf der Ablegung der Appellationsprüfungen eingeschritten ist, sein Entlassungsgesuch hieher überreicht, und indem sie solches unter einem dem hohen k. k. Gubernio unterlegt, halt sie sich verpflichtet, hievon die ehrfurchtsvolle Anzeige im Nachhange zu ihrem vorerwähnten Einschreiten von welchem es nunmehr abzukommen hat, zu machen. L. den 29. November 1831.
Die k. k. Kammerprokuratur:
Scribatur!
ScJieuchetislnel m. p.
Präsidium Bericht
der k. k. Kammerprokuratur
mit der Anzeige, dass der unentgeltliche Concepts-Praktikant Dor. Franz Prcschern sein Dienstentlassungsgesuch eingereicht habe.
18.
Nr. 3160.
Gubernium: Dckretation vom 24. 9. v. M. Z. 25591 womit dem vorgewiesenen und ausgetretenen Concepts-Praktikanten Dor. Kranz Preschern der angesuchte Urlaub von 6 Wochen bewilliget wird.
Bescheid ad Xrum. 2934. Dieses dem k. k. Gubernium mit diesämtlichem Berichte vom 14. d. M. unterstützend vorgelegte, und von demselben mit Decretation vom 24. v. M. Z. 25591 rückgelangte Gesuch wird dem Herrn Bittsteller mit dem Bedeuten rückgestellt, dass das k. k. Gubernium den gebettenen Urlaub mit 7. Anschluss der in •/• beiliegenden Taxnote bewilliget hal>e. L. den 15. December 1831.
Die k. k. Kammerprokuratur: Scribatur'
Scheuchcnstuel m. p.
19.
Nr. 26955.	Original.
Wenn man gleich, so wie die k. k. Kammerprokuratur den Austritt des obigen Konzepts-Praktikanten Dr. Franz Preschern, welchen die Amts-Vorstehung als ein fähiges und brauchbares Individuum schildert, aus dem Grunde bedauern muss, weil der- unverkennbar mit Geschäften stark Ix:-
ladenen Kammerprokuratur eine erwünschliche Aushilfe entgeht, so kann der vom Dr. Presehern, 4 welcher sich auf andere Weise zu behelfen gedenkt, bestimmt verlangte Austritt aus seiner bisherigen freywilligen und unentgeltlichen Geschäfts-Praxis doch nicht beanständet werden.
Diesemnach erhält die k. k. Kammerprokuratur in Erledigung ihres Berichtes vom 29. des vorigen, Erhalten am i. des gegenwärtigen Monats • . zur Zahl 3089 unter Rückschluss der Berichts-Beilage anmit die Ermächtigung, die Resignation des Konzepts - Praktikanten Dr. Preschern anzunehmen, und demselben die angesuchte Entlassung aus dem Dienste im diesseitigen Namen zu ertheilen.
Imbach am 9. Dezember 1831. Schmidburg m. p.	F. Gf. Aichelberg m. p.
An die k. k. Kammerprokuratur Exoflb. Nr. 26955.	m Imbach.
Landes-Gubernium.
An
die k. k. Kammerprokuratur
zu Laibach.
Nr. 3216/1069. a.
Ad acta, et fiat Bescheid ad Nrum. 3089.
20.
[: Gubernium :]
Das k. k. Gul>ernium hat mit Dekret vom 9. 16. d. M. Z. 26955 die Kammerprokuratur zur Annahme der Dienstesresignation des Herrn Bittstellers ermächtiget, daher demselben die Entlassung aus dem zur Zufriedenheit freywillig und unentgeltlich geleisteten Dienste mit der Versicherung ertheilet wird, dass man dessen Dienstaustritt zu bedauern Ursache habe. L. den 17. December 1831.
Die k. k. Kammerprokuratur: Sc ribat ur!
Scheuchenstitel m. p.
Nr. 2183.
Der ausgetretene Concepts - Praktikant Dor. Franz Preschern bittet sich auszusprechen, wie lang und mit welchem Erfolge er der Kammerprokuratur gedient habe.
Dem Herrn Bittsteller 'mit dem Hedeuten rückzustellen, dass man keinen Anstand nehme, die diesämtliche Zufriedenheit über das klaglose und gute
Verhalten sowohl als über die entsprechenden Dienste, die dersell>e dem Amte als unentgeldlicher Concepts-Praktikant und zwar nach vorläufig zur Zufriedenheit bestandener 6wöchentlicher Probezeit seit 24. Juli 1829 als dem Tage des abgelegten Eides bis 17. December 1831 als dem Tage der intimirten Bewilligung des gebettenen Austrittes durch zweckmässige Bear-l>eitung der vorgefallenen Geschäfte besonders aber in Ausarbeitung mehrerer und verschiedener civilgerichtlicher Klags- und Satzschriften, dann in Geschäften des adelichen Richteramtes und politischen Gegenständen geleistet, und in welchen er Beweise seiner vielen theoretischen nnd praktischen Kenntnisse an den Tag gelegt hat, auszusprechen, und zugleich" das Bedauren zu wiederhollen, dass seine Verhältnisse eine längere unentgeltliche Dienstleistung nicht gestattet hal>en.
L. den 23. August 1832.
Die k. k. Kammerprokuratur: Scribatur!
Scheucheustuel m. p.
K zgodovini »Popotnika«.*)
Po zimi leta 1846./7. so dunajski Slovani ukrenili prirediti slovansko besedo. Za Cehe to podjetje ni bilo težavno, ker so imeli obilo domačih umetnikov; Jugoslovani pa so bili v precej trdi zadregi. Mčni se je dal nalog, da preskrbim slovenskega umetnika. Dolgo nisem mogel najti med Kranjci in Štajerci nobenega, ki bi si upal javno nastopiti poleg prvega tenorista cesarske opere, rodom Čeha. Konečno zvem, da je tajnik moškega pevskega društva dunajskega neki Kranjec, F. I^egat, (brat ranjcemu kanoniku novomeškemu, Karlu I^egatu) uradnik dvornega knjigovodstva. Po dolgem iskanji ga najdem in prosim, naj pri besedi reši čast Kranjcev. Ker ni imel slovenskih pesmij, izročim mu svojo zbirko študentovskih pesmij. Pre-gledavši to zbirko, obljubi mi, da bode pel »Popotnika«, a ne s starim, nemškim nape vom, ki je rabil Kranjcem dotlej za to, iz nemščine poslovenjeno pesem, nego z drugim naj>evom, katerega si l>ode stoprav izbral.
K besedi smo povabili vse na Dunaji bivajoče slovenske ob i tel j i; pa tudi druge osel>e, n. pr. slučajno na Dunaj prišedšega Anastazija Grüna. Občinstva je mnogobrojno prišlo k besedi; prostori gledališča v Josefstadtu
____________1
*) Poročilo visoko čislanega veterana med sloveoskimi rodoljubi; po nekoliko odlomek h zgodovine 1848. 1. z ozirom na Slovence, katero izd d z.i 1888. 1. »Matici Slo« venska«.
so bili natlačeni; živahno odobravanje je nasledovalo sleharni točki vzporeda — najbolj i>a je naša pesen! oduševljevala občinstvo. Legat je imel lep bariton in bil je umeteljniški izobražen peVec. Za »Popotnika* je izbral melodijo neke normanske romance, ki se je čudovito lepo prilčgala besedam; burno se je zahtevala ponovitev in Legat se je zahtevi udal, a vselej z novimi varijaci-jami, ki so delale močan efekt. To vam je bil lep, nepozabljiv večer! Kaka sreča nam je polnila dušo, ko smo v pozni uri se vračali čez „glacis« na našo »Kostanjevico« !
Drugi dan smo čitali v vseh dunajskih novinah hvalo krasne kranjske ndrodne pesmi in izbornega njenega pevca. Tudi »Novice* so nemudoma čitateljem svojim objavile veselo vest in obljubile za prihodnjo številko melodijo kot prilogo. Ta beležka je mene hudo prestrašila: bati se je bilo, da se bode tem načinom zvedelo, da se je »Popotnik« pel z napevom, na Kranjskem popolnoma neznanim. To sem moral preprečiti; hitro grem k Legatu, dobim prepis nove melodije in jo pošljem takoj dr. Bleiweisu. Odpisal mi je, da je bila stara melodija že tiskana, a da so jo uničili, ker je novi napev Še pravočasno prišel. Ker so tudi na Dunaji zelö povpraševali po melodiji, dali smo jo tiskat in jo razdelili med mnogobrojne družine, ki so se zanimale zänjo.
Vsa dogodba pa je imela neko nepovoljno posledico. »Novice* so v prvi beležki rekle, da je župnik Potočnik zložil pesem, morale so pa potem priobčiti popravek, da ni zložil pesmi Potočnik, temveč župnik Strel; pa tudi to ni istina: Strel je pač |>oslovenil pesem, a Potočnik je prevod popravil; torej sta si oba pridobila zasluge za to pesem. Navzlic Onemu popravku je pa Potočnik pojasnil zgodovino 6ne prestave v pesniški obliki; za javnost ta pesem ni bila namenjena, ker je pa do zdaj minilo že štirideset let, ne more se zmatrati za indiskrecijo, ako podajemo bralcem to šaljivo pesem.
i.
Iz gosposke nemške suknje Kerpar kranjsko naredi, Ki dozdaj s šivanko luknje, Da b' jo šival, storil ni.
Da bi jo bil sam popravil, Je šivanko v roke vzel, Je predšival, je predstavil In nositi jo začel.
2.
4-
S suknjo, ko je b'la zmasena, Kaj počet', Sloven'c ne vč, Skoz in skoz je b'la skažena, V nji še med ljudi ne sme.
Vender pa neumni z'jali, Kar je že navadna reč, So se revežu smijali, Ker jim suknja ni b'la všeč.
5-
Krojar tega v hali najde In prijazno prosi ga, Da mu suknjo, kolikor zajde, Sparat in popravit da.
6.
Krojar čudno halo vzame, Jo razpara in gredoč Jo po kranjsko mal' posname In popravi, kar je moč.
7-
V	suknji mož prenarejeni Je na Dunaj se podal.
V	družbi znancev zaželeni Je precej ošabno stal.
8.
»Kdo Ti suknjo je naredil?« Prašajo »Popotnika *. Kaj bi rekel, sam ni vedel, Imenuje kröjarja.
9-
i
Ko nazaj v Ljubljano pride, Spet mu suknjo hvalijo; Drugič mu beseda uide, K' ga |x> šivcu prašajo.
i o.
»Da te strela!« ta poskoči, Ki jo pervi je skerpal, In za uho Kranjca*) poči, 9 Kaj boš plumbec se lagal/
11.
Mojo suknjo nazaj čem 'meti, Jez imam moje delo najrajši, Vsak svojo čast mora želeti, Ki je ko med najslajši.
12.
Kranj'c naj lx> vsem udan in veren, Naj mu dopade ali ne, Kaj Potočnik, kaj Prešeren, Vsak naj šiva, katir če!
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali:
— Poezije. Zložil Simon Gregorčič. II. zvezek. Založil J Gorup. Natisnila „Narodna Tiskarna v Ljubljani 1888, m. 8., 158 str. — C ena nevezanemu zvezku I gld.; krasno vezanemu 1 gld. 60 kr., s pošto po 5, oziroma po 10 kr. več.
Znani goriški slavec je zbral pesmi svoje, kar jih je zadnja leta priobčil v „Ljublj. Zvonu", v ,,Slovanu" in po nekoliko tudi že v Stritarjevem „Zvonu" leta 1870. ter jih v lepem zvezku poklanja närodu slovenskemu. Pesniško to darilo pozdravljamo tem pre-srčneje, ker nam je v veselo poroštvo, da vsi raznovrstni neosnovani strastni napadi, s katerimi so pesnika obsipali zadnja leta nekateri literarni, Ilerostrati novoslovenski, niso mu vzeli veselja do vztrajnega književnega delovanja na polji slovenskega pesništva. O vsebini „Poezij" izpregovorimo prihodnjič. Vez v raznih 12 barvah ji je oskrbel g. knji-
♦) Dr. Bleiweis.
go vez Fr. Dežman v Ljubljani (na Sv. Petra cesti h. št 8.), pri katerem jediuem so Gregorčičeve „Poezije" na pi/xlaj'i.
—	Pripovedke za mladino Spisal Fr. Hubad. I. in II. zvezek Založil in natisnil W. Blanke v Ptuji i8S8, m. 8. 72. oziroma 81 stranij. Cena zvezku po 20 kr. — Gospod profesor Ilubad je že pred šestimi leti izdal prvi zvezek „Pripovedek za mladino", obsezajoč sedem lepih slovenskih, srbskih in čeških pravljic in pripovedek. Lična ta knjižica je jako dobro došla vsem našim šolskim knjižnicam in v kratkem času se je razprodala popolnoma, da jo je gospod pisatelj zdaj priredil že v drugem natiska.
Drugemu natisku I. zvezka je pa g. pisatelj dodal še II. zvezek, v katerem objavlja trinajst v resnici krasnih narodnih pravljic in pripovedek, za mladino prirejenih po slovenskih, nemških, srbskih, čeških in ruskih ndroduih pripovedkah. Naravnost povemo, da med vsemi pisatelji našimi, ki pišejo knjige za mladino, ugaja nam najbolj g. profesor Hubad, ki z dobrim ukusom snov spisom svojim zajema iz večnolepega zlatega n&rodnega pesništva. Zatorej ponavljamo željo, izrečeno že leta 1882 , ko je prišel na svetlo I zvezek, da bi g. pisatelj pridno nadaljeval zbirko svojo in da bi ga krepkö podpirali z obiliin naročevanjem vsi, kateri se vestno brigajo za to, da mladina naša dobf čimdalje več dobrih knjig v rokč
—	Jos. Stritarja zbrani spisi. — Peti zvezek: Pou6ii spisi. Ig. pl. Klein-mayr & Fedor Bamberg v Ljubljani 1888, m. 8, 451 stranij. Cena nevezanemu zvezku po 2 gld. 50 kr., po pošti 2 gld. 60 kr., vezanemu v platnu 3 gld. 10 kr., po pošti 3 gld. 25 kr., vezanemu v poluusnje 3 gld. 49 kr., po poŠti 3 gld. 55 kr. —
Ta zvezek nam prinaša «Kritična pisma«, katera je bil Stritar prvič priobčil 1 1867. in i8t»8. v Jauežičevcm »Glasniku«, dalje epohalno njegovo razpravo o Pre-širuu, natisnem» v »Klasji z domačega polja«, in napösled »Pogovore« iz raznih letnikov »Zvonovih«. Znano je, da so ravno ti spisi Stritarjevi v slovstvu našem eminentnega pomena. Poleg živega vzgleda, katerega je Stritar dajal pesnikom in pisateljem slovenskim z vzornimi svojimi pesniškimi proizvodi, nobena stvar na razvoj novejše literature naše ni vplivala takd, kakor raznovrstni kritični spisi Stritarjevi, v katerih se nam kaže široko duševno obzorje, bister razum, bogato /.nanje krasoslovnih zakonov in vsa divna moč Stritarjevega peresa.
—	Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Po naročilu visokega c. kr. kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in popotni učitelj. S 180 podobami Založila c. kr. kmetijska družba kranjska. natisn»li Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1888, v. 8, 147 stranij. — Cena vezani knjigi za učitelje in šole po 75 kr , za vse druge po i gld. —
Po ljudskih šolah naših nobena stvar v obče ni takö zanemarjena, kakor šolske knjižnice in zlasti šolski vrti. Učitelji prineso že iz učiteljišča premalo praktične iz-obražbe v življenje in da bi se po'.em sami izurili v šolskem vrtnarstvu, za to jim je doslej pomanjkovalo vsakega domačega učnega pripomočka Da se odpravi ta nedostatek, naročilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo kmetijske družbe tajniku g. Gustavu Pirat, spisati učno knjigo o Šolskem vrtnarstvu. G. Pire je v vsakem oziru izvrstno ustregel temu naročilu. Podal nam je knjigo pregledno osnovano, popularno pisano, na mnoge svoje izkušnje oprto, skratka knjigo, katero so šolski vrtnarji naši krvavo potrebovali in katera jim bode odslej navod v tej prekoristni stroki šolstva našega. Knjiga je razdeljena na pet poglavij:
I.	Splošni del, kjer pisatelj razpravlja o razdelitvi Šolskega vrta, o vrtni ograji in vrtnih potih, o izboljšanji zemlje, o orodji in gradivu, potrebnem za obdelovanje šolskega vrta;
II.	sadjarstvo, III. vinarstvo, IV. zelenjadarstvo in V. lepotično vrtnarstvo. Vsa poglavja
so s primernimi podobami bogato ilustrovana. Tudi vnanja oprava je taka, da dela čast Blaznikovi tiskarni: papir je lep, ilustracije dobre, tisek čist in razločen. Knjiga je vrhu tega lepo vezana, nevezani izvodi se niti ne prodajajo. Izpolnujemo samo svojo dolžnost, ako to izborno knjigo priporočamo vsemu učitcljstvu našemu in vsem našim šolskim oblastvom.
Zarnikovi zbrani spisi. »Narodna Tiskarna« bode izdala izbrane spise pokojnega doktorja V. Zamika. Spise pripovedne in humoristične vsebine bode uredil g. Ivan Že-leznikar, politične spise g. dr. Jos. Vošnjak.
Društvo tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev na Kranjskem bode dnč i. julija 1888. praznovalo trojni praznik, namreč: obletnico Gutenbergovo, dvajsetletnico svojega obstanka in petdesetletnico gospoda Antona Pleška, strojevodja v „Narodni Tiskarni". Da se dostojno proslavi ta trojni praznik, priredi društvo več svečanost i j Najprej bode društvo dnč r. julija ob li. uri dopdludne v društveni dvorani pozdravilo slavljenca Pleška ter mu izročilo častno darilo; potem bode slavnostni banket v Ferlinčevi gostilni „pri Zvezdi" in napdsled popöludne ob 4. uri slavnostni koncert na Koslerjevem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala pevsko društvo „Slavec" in vojaška godba. — Dobro urejene tiskarne so v kulturnem življenji vsakega nrfroda posebnega pomena. Zlasti v Slovencih je z ustanovitvijo vsake nove tiskarne združen znaten napredek in slovenske učence Gutenbergove nahajamo povsod v prvih vrstah pri narodnem delu. Zatorej želimo od vsega srca, da bi tudi nadalje srečno napredovalo in uspevalo društvo, katero so si osnovali v svojo podporo pred dvajsetimi leti A tudi slavilcem, ki se danes zbirajo okoli Čestitdka Antona Pleška, pridružuje se „Ljubljanski Zvon" s hvaležnim srcem. Petdeset let je v življenji vsakega človeka važna doba, zlasti pa, če teh petdeset let prebije kdo na takem težkem in odgovornem mestu, kakor jih jc prebil gosp. strojevodja Pleško. Leta 1838. se je mlad deček v Miličevi tiskarni v Ljubljani zapisal „črni umetnosti" tipografiji in kot vesten in točen delavec je, izvzeniši kratko dobo, katero je preživel v Lloydovi tiskarni v Trstu, ves čas življenja svojega najboljše moči posvetil domačim tiskarnam, najprej Blaznikovi, pozneje nad dvajset let Bambergovi in zdaj služi že šestnajsto leto „Narodni Tiskarni". Tistim bralcem, ki ne vedd, kakšen opravek ima v tiskarn: strojevodja, moramo povedati, da jc poleg spretnega slavca razumen strojevodja v tiskarni najvažnejša oseba. Od njega je zavisno, da jc tisek lep, čist in razločen, kar zlasti po noči ni tako lehko pogoditi, kakor bi kdo mislil. G. Pleška si moral opazovati, kako natančno je zvrševal posel svoj. Kakor pokojni stavec Bonač, tako jc bil tudi g. Pleško zvesto-udan ves čas tudi „Ljubljanskemu Zvonu" in je posebno pazil na to, da je naš list v dostojni zunanji obliki prihajal na svet. Navzlic svojim letom nikdar ni bil nejevoljen, ako je moral zaradi „Ljubljanskega Zvona" do 10. ure zvečer ali do polunoči ostajati v tiskdmi. „Če je treba, pa bo!" rekel jc mimo in brez vsega nepotrebnega besedovanja pazil na delo svoje. Zatorej se o petdesetletnici njegovi tudi naš list hvaležno spominja vrlega moža ter mu kliče: „Bog te živi še mnogo mnogo let!"
„Narodna Tiskarna" je o PleŠkovi petdesetletnici izdala spominski list, ki je brez dvojbe v tipografskem oziru najlepše delo, kar ga je doslej prišlo iz tega zavoda in nam je jasen doka/, o lepem njegovem napredku.
Nekoliko črtic o Jakopu Gallusu. V 5. zvezku »Ljubljanskega Zvona» leta 1886. na 318. in 319. strdni je objavil gospod J. Leban životopisne črtice o slavnem skladatelji in rojaku slovenskem Jakopu Gallusu ter pozval rojake svoje, da bi se bolj zanimali za tega imenitnega moža, da bi bilo možno natančneje sestaviti popis njegovega življenja in delovanja, posebno pa, da bi se zvedelo, v katerem kraji na Kranjskem je bil porojen ta slavni glasbeni umetnik.
Na ta poziv jc priobčil v 8. zvezku »Zvona« istega leta gospod L. Ž. v raznih knjigah nahajajoče se podatke © Gallusu. Tudi v 4. številki letošnjega »Zvona« objavil je gospod J. Lcban. kako težavno je zvedeti kij več o Gallusu.
Ker se res premalo brigamo za domače umetnike svoje in s tem pomagamo, da jih tujci radi reklamujcjo za svojce, treba da se vzdramimo in kolikor je možno Še po» pravimo in rešimo, kar smo zamudili. Dolžnost vsacega domoljuba je objaviti, vsako drobtinico, katero bi našel o tacem slavnem skladatelji. To me je tudi napotilo, da priobčujem to, kar sem našel v knjigah, katerih nista navedla niti J. Leban niti L. Ž.
Najprej sem našel v knjižnici svoji »Neues Univcrsal-Lexikon der Tonkunst« von Eduard Gernsdorf. Zweiter Band. Dresden, Verlag von Robert Sehaefer 1857.« naslednje podatke: »Gallus Jakob hatte seinen Namen nach der Sitte seiner Zeit latinisirt und heisst eigentlich Hänel (von Hahn abgeleitet) oder in der Volksmuudart llandl. Er war um 1550 in Krain geboren, wurde Kapellmeister des Bischofs zu Olmütz Stanislaus Pavlovski, darauf kaiserlicher Kapellmeister und starb sehr berühmt am 4. Juli 159 t zu Prag. Auf seinen Tod wurden so viel Gedichte verfasst, dass eine ganze Sammlung davon veranstaltet wurde, welche die Strahover Bibliothek zu Prag aufbewahrt. - Er war einer der bedeutendsten Contrapunk-tisten seinerzeit und seine Compositionen werden von Manchen denen gleichzeitiger berühmter Italiener an die Seite gestellt. Vom Kaiser erhielt er 1588 zur Herausgabe seiner Werke ein Privilegium auf to Jahre, und diese sind: Musicum opus quinque, sex et octo vocum, 4 Theile, Prag in den Jahren 1586, 1587 und 1590; (in Frankfurt und Nürnberg 158S und 1591 nachgedruckt; in dem 4. Theile befindet sich ein Stück für 24 Stimmen, in 4 sechsstimmige Chöre getheilt; Moralia quinque, sex et octo voeibus concinuata, atque tam seriis quam festivis cantibus voluptati humanae accommodata, Nürnberg 1586 (Gerber führt auch eine Ausgabe aus dem Jahre 159b an), enthält 47 Stücke verschiedener Art: Ilarmoniac variac quatuor vocum, Prag 1591; Lib. III. Ilarmoniarum moraliuin 4 vocum, Prag 1591 ; Sacrac cantiones de praecipuis festis per totum annum, 4, 5, 0, 8 et plur. voe., Nürn-berg 1597; Motcttac quae prostant omnes, Frankfurt 1510. (To jc tiskovna pomota ker se je Gallus šele štirideset let pozneje rodil. V Mendljevem slovniku jc ta skladba zaznamenovana z letnico 16 to). Ferner befinden sich noch in Bod en sc h atz' s »Flori-leginm Portensc« 33 Sätze von Gallus, unter denen auch das berühmte, öfter auch anderweitig publicirte „Ecce, quomodo moritur justus" ist. (Po g. L. /. navedene črtice iz Mendljevcga „Musikalisches Conversations-Lexicon" IV. Band. Berlin 1874 so torej skoraj od besede do besede povzete iz „Bernsdorfovega" slovnika).
Naročil sem si knjigo: „lllustrirte Musikgeschichte" von Emil Naumann, k. Professor und Hofkirchcn-Musikdirector, katero je založil W. Spemann v Stuttgart u 1883. V tej knjigi sem našel o našem rojaku Gallusu naslednje podatke, izmed katerih so nekatere podrobnosti pri nas do zdaj še neznane. Na sträni 500. te zgodovine bšreš:
.Jedenfalls sehen wir die Deutschen in der zweiten Hälfte der grossen Epoche, in welcher die Italiener die musikalische Führung in Europa hatten, eine ganz andere Stellung einnehmen, wie in deren erster Hälfte. In dieser verhalten sie sich im Allgemeinen, wie Leo Hasler, Meiland, Gallus, Praetorius, Aichinger und Anderere beweisen, ihren italienischen Meistern gegenüber mehr recept i v, als selbstständig produetiv, obwohl damit nicht ausgeschlossen ist, dass die Genannten häufig schon, sowie, noch über sie hinaus, Männer wie Melchior Frank und Gumpeltzheimer, vielverhcissende Anfänge eines nationalen deutschen Stils zeigen."
Dalje sc čita v navedeni knjigi na straneh 540. in 541 • naslednje o Gallusu: „Die venetianisehe Schule war es denn auch vor allen anderen, welche begabte Schüler aus Deutschland anlangen und in die Reihen ihrer Jünger eintreten sah. Einer
der frühesten unter diesen nordischen Wallfahrern nach Venedig dürfte Gallus, 1550 bis 1591 (auch Handl, Händl und Hähne! genannt) gewesen sein. Hierfür spricht, abgesehen von seinem Venedig so benachbarten Geburtsort Krain (in der österreichischen Provinz gleichen Namens, (tu misli avtor, da jc beseda Krain krajno ime kake vasi ali mesta, ali pa jc izpuščen zlog ,,burg", da bi se moralo glasiti Krainburg (Kranj), kar se mi pa ne zdi verjetno. Pis.), ein grosser Tlieil seiner kirchlichen Compositioncn; darunter namentlich drei 8stimmige Motetten (cantatc Domino; Dominus Jesus; Ilodie complcti), welche — ganz in der Weise Willacrt's, des Stifters der Venetianischen Schule und dieses ihres Stils, — getrennte Chore zeigen, die einander in kurzen Absatzen antworten. Auch an den vcnetianischen Meister I«eone Leoni mahnen die genannten, sowie auch andere Kirchcncompositionen des Gallus. Sein Lehrer dürfte, der Zeit nach, Andrea Gabricli gewesen sein, der, als Gallus, wie anzunehmen ist, als ein zwanzigjähriger Jüngling nach Venedig pilgerte, auf der Höhe seines Ruhmes stand. Gewisse harmonische, aber mitunter nicht uninteressante Harten unterscheiden immerhin Gallus von den gleichzeitigen, auf vollkommenen Wohllaut hinarbeitenden Venezianern, sowie nicht weniger den Deutschen (to še ni dokazano, da bi bil Gallus Nemec, morda jc bil ravno od čiste slovenske rodbine, nemara se je celd po domače imenoval Petelin, kar omenja že Kamilo Mašek v „Vodnikovem spomeniku". — Po tem, kar nam je gospod Danilo Fajgelj v 5. zvezku letošnjega »Zvona« objavil, smeti nam je trditi, da se je porodil Jakop Gallus v Idriji in da je slovenskega rodu. Pis.), von seinen italienischen Meistern. Auch gewisse Erinnerungen an Mouton und andere Niederländer, sowie an den vorpalestrina-sehen Stil können zu den, ihn von den Venezianern unterscheidenden Merkmalen gezählt werden. Er lebte um 1587 zu Prag am Hofe Kaiser Rudolfs II. und starb schon in seinem einundvierzigsten Jahre. (V „Brockhausovem slovniku" sem našel: Gallus Jakob eigentlich Hähnel, hochangesehener Componist: geboren um 1550 in Krain, gestorben am 4. Juli 1591 als Kapellmeister in Prag. Pis.) Als Süddeutscher (sie!) und Katholik blieb er von den, durch Luther auf die deutsche Tonkunst erfolgten Einwirkungen ganz unberührt. Um so interessanter ist es, dass sich in dem von dem protestantischen Meister Erhard Bodenschatz herausgegebenen Florilegium Portense (so genannt nach Schulpforta, wo Bodenschatz um 1600 Cantor war) nicht weuiger als 19 l>edeutende Tonsätze von Gallus belinden Dieser Umstand kann uns beweisen, wie weit sich des Meisters Ruhm schon kurz nach seinem Tode verbreitet hatte; dass derselbe ein verdienter war, wird Jeder empfinden, der nur einmal eine seiner beiden herrlichen Motetten „Vespere autem Sabbati" und „Ecce, quomodo moritur justus" gehört hat
Toliko za zdaj, poskusiti pa hočem še kij zvedeti 'o tem izredno imenitnem skladatelji in rojaku našem.	Vojteh Vakntu.
O kraljedvorskem rokopisu. V sedauji pravdi o pristnosti kraljedvorikega rokopisa jc preiskala jedna komisija, sestavljena iz Šafarika, profesorja kemije na češkem vseučilišči, Bclohoubka, profesorja kemije na tehniki, in še nekaterih drugih učenjakov, ta rokopis kemično in mikroskopijo A. Bfclohoubek je poročal o tem prav obširno v 0 Č. M. 18S7, 328-418 in tudi politični listi so pripovedovali o sijajnem kemičnem dokazu pristnosti. Pri vseh lakih vprašanjih pa velja, kakor sploh v znanosti, iu to vprašanje najbrž ni patrijotično — audiatur et altera pars; ostati pa moramo pri tem seveda vedno „kühl bis an's Herz hinan". Ker utegne to vpraianje zanimati širše kroge, saj jih je mnogo čitalo dotična kratka poročila v časnikih, objavljam 's prijaznim dovoljenjem prof« J. Gebaucrja mnenje objektivnega strokovnjaka, vseučilišnega profesorja kemije na Lip-skem, Wislfccnusa, katero je čitati v „Athcneumu", 1887, 111. 75, 76.
Prof. Wislicenus piSc med ostalim: „Ich muss zunächst betonen, dass ich der Kritik des Prof Dr. J. Gebauer gegen Prof. ßelohoubek in allen Punkten vollkommen beipflichte und nicht begreife, wie Letzterer sich überhaupt dazu verstehen konnte, ein chemisches Gutachten in der streitigen Frage nach der Echtheit des Küniginhofer Handschrift abzugeben, namentlich da demselben die zur Verglcichung unbedingt notwendigen Objecte fehlten. Indessen auch wenn solche vorgelegen hatten, so würde eine chemische Prüfung wahrscheinlich kein Ergebnis geliefert haben. Ich hahe mich nämlich selbst überzeugt, dass man einer neuen, mit Galläpfeltinte auf Pergament geschriebenen Schrift auf mancherlei Wegen das „rostfarbige" Aussehen sehr alter Schriften geben kann und dass dieselben weder mit Wasser, noch mit concentr Essigsäure weggewaschen oder auch nur wesentlich blasser gemacht werden können. . . . Die Schlüsse, welche Prof. BSloboubek aus seinen Prüfungen für die Echtheit der fraglichen Handschrift zieht, sind daher sammt und sonders falsche und ungerechtfertigte.
In der Streitfrage zwischen Professor Gebauet und Professor BČlohoubek liegt zweifellos die Wahrheit, und auf diese kommt es dabei doch allein an, auf Prof. Gebauers Seite.«
V drugem pismu piše: „Wenn nun danach eine mit Galläpfeltinte hergestellte etwa 35 Jahre alte Schrift sich von einer ebensolchen fasst 200 Jahre alten nicht chemisch unterscheiden lässt, so kann gewiss eine solche Schrift aus dem Anfange unseres Jahrhunderts auf chemischem Wege auch nicht von einer solchen aus dem 14. Jahrhundertc unterschieden werden, da die letztere nach Prof. Bfclohoubek genau dasselbe Verhalten zeigt, wie die erst etwa 35 Jahre alte Schrift.
Ich habe schon in meinem früheren Briefe mein Erstaunen ausgesprochen, wie ein Chemiker im Stande sein kann, ein Gutachten abzugeben, wie es Prof. Bflohoubck abgegeben hat. Dass dieses Erstaunen bei mir jetzt nicht geringer geworden ist, erscheint nach Vorstehendem jedenfalls gerechtfertigt."
Ko sem že hotel te vrstice odposlati, dobim zadnji zvezek (V.i „Osv&te", kjer je prof. Belohoubek v sestavku. „O chemiekč a mikroskopickd zkoušce rukopisu Kralo-dvorskčho" (str. 466—475) dodal komentar k svojemu zgoraj omenjenemu poročilu Na str. 418. tega poročila čitamo: „Rukopis Kralodvorsky se chovd po strdnee mikrosko-pickč a mikrochemickč v podstatč tak, jako nepoehvbe rukopisy z v£ku, do nfchož se klade." Iz teh besed se je sklepalo, da je mikroskopična in mikrokemična analiza dokazala pristnost RKega, zato pravi prof. Bčlohoubek v „Osvßti", str. 473 izrecno, da ni 01» nikjer v poročilu svojem opiraje se na svojo preiskavo sklepal o pristnosti ali nepristno ti („Že jsem . . . nevvvozoval žddnvch posudküv ani pro pravost' an i pro nc-pravost rukupisu Kralodvorskdho") in: ,,že jsem ani v tčto stati, ani v kterčkoli jiuß z predchdzejicich stati, ani v posudku svdm otdzkv pravosti RKdho se ani ucdotkl — a to proto, ponfcvadž se jako lučebnik nepovažuji za oprdvnčna na zdkladČ pouhvch zkoušek chemiskych a mikroskopickych ktervkoli rukopis prohlašovati /a nepochybnß pravy".
V. O.
,,Ljubljanski Zvon"
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta i gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik : Fr. Leveč.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.