Domoljub
v dubltani 26. marca 1941	^	------ ' —
Ceto 54 » Siev.13
Izpolnimo oporoko
Ko Je ui blagopokojnl kralj Aleksander t Marseillu padel na smrt ladet od sločinske roke, jo pred smrtjo isročil Jugoslovanom sveto in svlšeno naroČilo: »Čuvajte Jugoslavijo!« Bile so to njegove «adnje besede, njegov zadnji nkai, bila je to njegova oporoka. Smrt ga je iadela sredi velikega dela, ko si je na vso mot prizadeval, da ohrani in utrdi na Balkanu mir. Kakor da bi vnaprej videl ves razvoj sovraštva, zavisti in gospostva ielj-nosti evropskih dršav, je botel trdno skupnost narodov, ki bi mogla nuditi dovoljna jamstva sa mir v Evropi. Hotel je tlasti, da dobi njegova Jugoslavija trdno podlago, da se bo mogla uspešno razvijati in napredovati v mirni soseščini dragih narodov.
Toda pri tem delu mu je pretrgalo nit iivljenja smrtonosno orožje plačanega morilca. Dobro je vedel blagopokojni kralj, m kaj in «a koga je umrl. Predobro se je laredal, da je postal žrtev ia mir, da so ga spravili b življenje tisti, M bode ie nekaj let nato sejali razdor in sovraštvo med nàrodL V sad-jih trenutkih je gledal t duhu bodoče dogodke in v svoji vladarski skrbi, ki ni ponehala niti v smrtnem bojn, vikliknil in dal vsem Jugoslovanom brei razlike, ali so doma ii neuklonljive Srbije ali is svobodoljubne Hrvatske ali pa is marljivo in napredne Slo. venije, svoj poslednji ukaa: »Čuvajte Jugoslavi jo l<
Mi smo s to oporoko v duši preživeli od takrat še polnih šest let. Globoko v srce smo si jo zapisali ter jo tam čuvali kot kakšno svetinjo. Nismo si upali s njo niti na dan, ker smo tte bali onečaščenja tako velike besede. Ce jo je kdo isgovoril, smo nekako celo zardeli, kakor če bi isgovorili ime nam drage in nad vse ljube osebe, ki jo imamo skrito v najbolj varnem kotičku našega srca in je ne maramo vlačiti pred ljudsko radovednost.
Prišel pa je čas, ko je treba to nad vse drago svetinjo spoštljivo dvigniti ii naše notranjosti, J» povzdignili visoko nad glave kakor prapor ter iti za njo kot za bojnim geslom, ob katerem samem se ie sovražne vrste smedejo in se napolnijo s strahom in spoštovanjem pred našo močjo. Ni več «daj čas iato, da še dalje nosimo to drago besedo le v srcu. Ni več zdaj čas sa to, da je ta beseda samo nekaka napačna saslomba, na katero skušamo nasloniti svojo državljansko in narodno lagodnost ter si s njo sakrivamo lastno omahljivost Zdaj je čas, da seiemo r najglobljo vsebino, t najbolj notranje bistvo vzvišenega naročila ter ga uresničimo. Zdaj je prišel, tisti čas, ki ga je v duhu gledal ob svoji smrti; Pokojni naš kralj in zaklical ves v skrbeh sa 8»°jo državo: »Čuvajte Jugoslavijo I«	;
Kako je sedaj z nami?
Zadnje dni je segel val mednarodne napetosti tudi na našo zemljo. Kljub temu, da je naše ljudstvo ostalo popolnoma ravnodušno do raznih verjetnih ln neverjetnih govoric, ki so po večini izhajale iz virov tuje propagande, ter bilo vedno v mirni pripravljenosti, da doprinese kakršno koli žrtev, če bo domovina to zahtevala, se je vendarle v očeh mnogih zrcalila neka upravičena zaskrbljenost, kaj nam bo bodočnost prinesla. Danes je položaj že precej razčiščen. K temu so pripomogle razne izjave, ki so jih dali naši državniki in ki so jih v teku tedna prinesli naši časopisi. Osrednja točka, v luči katere je treba motriti ves položaj, je triurna seja naše vlade, ki je i
bila v Belgradu dne 20. marca ponoči od devetih do dvanajstih. Vsa seja je bila posvečena razmotrivanju sodobnih vprašanj v zvezi t zunanjepolitičnim položajem. Drugih obvestil o poteku seje nismo dobili, le »Hrvatski dnevnik« je v soboto prinesel poročilo, da bo javnost v najkrajšem času obveščena o važnih odločitvah zunanjepolitičnega značaja. —• Prav tako je prinesel isti list obvestilo iz najbolj zanesljive strani, da ostaneta državna neodvisnost in zemeljska neokrnjenost driavt temeljni kamen zunanje politike Jugoslavije. To je torej osnova, na kateri se bo naie razmerje do Nemtije v kratkem razčistilo. Pričakuje se, da bo to čez nekaj dni.
V Grčiji bo v kratkem odločitev
Položaj na Balkanu dozoreva z dneva v dan tudi kar se tiče nemško-grških odnoša-jev. Do nedavnega je vladalo v političnih krogih prepričanje, da bo Nemčija skušala grško italijansko vprašanje rešiti s svojim diplomatskim vplivom, ne da bi ji bilo treba seči- za pas in z orožjem v roki prisiliti Grke, da se pobotajo z Italijani, seveda v onem smislu, ki odgovarja nemško-italijanskim koristim na Balk«"" 7ndnie dni pa «e ie položaj na Bal-
kanu temeljito spremenil. Kakor poročajo madžarski listi, ni pričakovati glede Grčije več nobenih diplomatičnih korakov in bodo vojaški dogodki kmalu nadomestili diplomatske. Kaj je povzročilo tako nagel preobrat ▼ razmerju med Nemčijo in Grčijo? Dosedaj so bili odnošaji med Grčijo in Nemčijo zadovoljivi, kljub temu, da so Grčija z orožjem v roki upira zahtevam nemške zaveznice Itati-
fNffdftli#v*ni* n* nrihnrfn'i «mm
Smrtonosni pohod puščavskih tankov proti sovražnim četam
Obratne nezgode
»Nesreča nikoli ne počiva!«
Resničnost tega reka doživljajo naši delavci vsak dan. Povsod nanje preži nesreča, pa naj k rampa jo na cesti, naj se pote pod težo tovorov, naj poslušajo divjo pesem strojev ali pa votle udarce plenkače v širnih gozdovih. S težo dela je združena tudi velika nevarnost za delavčevo življenje in zdravje. To je presenetljiva in grozna resnica, katero najbolj osvetljujejo številke socialnega zavarovanja. V letu 1940 se je ponesrečilo 3813 delavcev. Ta številka pa ni še popolna, ker semkaj nismo prišteli številnih ponesrečencev iz rudniških jam, {opilničarjev in plavžarjev, številnih železničarjev in kmečkih poslov.
Po značaju in obsegu seveda niso vse poškodbe enake. Zelo številne so manjše poškodbe, ki delavčeve delazmožnosti po končanem zdravljenju občutno ne zmanjšujejo. Tudi zdravljenje takih poškodb ne traja nad 4 tedne. Približno 12 do i6% ponesrečencev pa je trajno pohabljenih, ki se potem prerivajo skozi življenje s pomočjo bergelj in palic, gledajo svet le t enim očesom, za delo jim služi le še ena roka.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev jim mora dajati mesečno rento, trajno ali pa začasno, kakršne so pač posledice nezgode. Renta pa jim pripada le v tem primeru, če so se ponesrečili pri takem delu, da so morali biti prijavljeni v zavarovanje.
In tako so nmirali
Tam, kjer so najmanj mislili, jih je smrt zalotila. Na transmisijsko osovino je nataknila usnjarja, ga vrtela in z njim udarjala ob zid, da od njega skoraj nič ni ostalo.
Zidarju je podrla oder in ga pahnila v globino, kjer je obležal z ubito črepinjo. Tesarju je snela sekiro in jo pognala strežaču .v prsa. Izkrvavel je in izdihnil.
Kuharici je dala v roke ročno električno svetiljko, da bi z njo posvetila v krušno peč, ko je usajala kruh. En sam tresljaj in nihče več je ni mogel spraviti k življenju.
Zidarja, ki se je utrujen vračal t dela domov k ženi in otrokom, je na ceeti, gladki kakor miza, vrgla s kolesa in ni več vstal.
Neprespanega ln izmučenega ogljarja je zvabila na gorko kopo in ga zazibala v sladek senj. iz katerega ga ni prebudil niti krik otrok, niti obupen jok ovdovele iene.
Po dr« je pognala krij, Id je zgrešil smer m udaril v drvarja, ki je obležal z raz, bitim prsnim košem t mlaki krvi.
je. Nemški poslanik je ie vedno v Atenah in prav tako grški v Berlinu, lloralo je nasto-pitii vmes neko dejstvo, ki Je ves položaj to-mellito spremenila Kaj Je to bilo? Najbolj verjetno je, da je ta sprememba v zvezi s izkrcanjem angleških čet na grški obali pri Solunu, o katerem ao časopisi pretekli teden Ptaali zelo obširno. Nejasnost Je le v tem, kako naj razumemo angleško izkrcanje; ali
menZ0 A V? lmel nat0 M Posledico spre-membo odnošajev med Grčijo in Nemčijo ali
£JS? P08l6dul0' W «»» »voi vzrok v spre-membi razmerja med Grčijo in Nemčijo. To-
ČL IS?93"16' 1)0(1181 08 8« rešimo tako ali tal», dobiva v svojih končnih posledicah ta nas vedno isti odgovor: v Grčiji bodo kmalu .diplomatskim akaiiam sledili vojaški ukrep"
Težka in nevarna dela
Nobeno deio ni lahko! Toda je razlika v težini in nevarnosti dela. Najtežje in najnevarnejše je delo gozdnih delavcev. To dokazuje tudi visoko število obratnih nezgod pri sečnji in spravilu lesa ter v lesni industriji. Lani se je ponesrečilo v naših lepih gozdovih 817 delavcev in 18 jih je pod debli in v drčah zgubilo življenje. Poškodbe so težke. Običajni so lomi nog in rok, zmečkanine, številna so gnojna vnetja zanemarjenih ran.
Težko in nevarno je delo na žagah. Na grči žaga odbije desko in roka zdrkne pod zobovje žage, na mizi pa ostanejo prsti, včasih tudi roka. Kakor je videti žaganje in ža-manje desk enostavno, je le nevarno in težko dela Na žagah, v parketarnah, tovarnah zabojev in v mizarnicah se je L 1940 ponesrečilo 162 delavcev.
Številne so nesreče na stavbah in zidarji vsak dan gledajo smrti v oči. Na videz še tako zdrav les, popusti in oder se zruši s truščem na tla, z njim pa zgrmijo zidarji in strežači. Ponesrečilo se je lani 530 zidarjev in zidarskih delavcev; življenje je v tej stroki zgubilo 9 delavcev. Številne so pri zidarjih očesne poškodbe.
Tudi bele ceste in železna kača terjata mnogo delavskih žrtev. Pri gradnji cest in železnic se je ponesrečilo 583 delavcev, smrtno pa se je ponesrečilo 5 delavcev.
Enako kakor v kamnolomih in peskolo-mih tudi tukaj delavci mnogo minirajo. Večkrat se mine utaje, delavci se jim predčasno približajo, nenadoma zagrmi strel in posledice so strahotne.
Manj nevarno je delo v tovarnah, ker so novi obrati lepo urejeni in so vsi stroji opremljeni s predpisanimi varnostnimi napravami. Vendar še rezilne kline režejo delavcem ude, transmisije jih mečejo ob zid in od tovarniških sten odmeva krik umirajočih.
V kovinski industriji, ki je pri nas med močnejšimi, se je ponesrečilo 239 delavcev. Število smrtnih žrtev pa je zelo nizko, saj sta se smrtno ponesrečila le dva delavca.
Poškodbe v teh obratih ponavadi niso težke in tudi ne puste težjih posledic. Pač pa nam tekstilna industrija pušča vedno več živčno razkrojenih oseb.
Pri poljedelskih strojih se je ponesrečilo 68 kmečkih ljudi, smrtno pa so se ponesrečili Štirje. Poškodbe pri mlatilnieah pa so vedno težke z dolgotrajnimi in težkimi posledicami. Največ nesreč se pripeti v mesecih juliju, av-
gustu in septembru. Kralj alkohol ima mso,
g o žrtev na vesti in tega se kmečki ljU(jj9 premalo zavedajo. Število nezgod v tej pi. nogi s tal no narašča iz leta v leta
V kemični industriji se je ponesrečilo 117 delavcev, življenje pa ao dali 3 delavci. Svoje smrtno delo po navadi opravijo pli0i ki neopazno uidejo, zdi se, da ima včasih vmes svoje prste tudi človeška zloba.
S sezono rastejo nezgode
Obratne nezgode so sicer vsakdanji po.
jav, toda z naraščajočo zaposlitvijo pa ragt« tudi število nezgod. To najbolj ponazorujejo številke. V letu 1940 je bilo prijavljenih: v januarju 102 obratni nezgodi, v februarju 191, v marcu 290, v aprilu 313, maja 330, juniji 876, julija 398, avgusta 412, septembra 358, oktobra 449, novembra 325, decembra 269. V istem razmerju naraščajo tudi smrtne poškodbe. V gozd no-žagarski industriji je največ nezgod oktobra, v stavbni stroki pa od julija do oktobra.
Kje je vzrok nesreč
Na to vprašanje je težko dati pravičen ln zadovoljiv odgovor, ker so tudi ponesrečend zelo kratki v odgovorih, ki se ponavadi glase: Ne vem, jaz ne!< ali »Nesrečen slu&jl< ali »Zgodilo se je v trenutku, da sam ne ven kako< itd.
Dejstva so sledeča. Največ nezgod se pripeti ob ponedeljkih v dopoldanskih urah, rat m eroma malo se jih primeri sredi tedna, številne pa so zopet konec tedna, zlasti ob k> botah v popoldanskih urah. Vzrok bi bil torej tale. Začetek tedna ao ljudje raztreseni, mnogi preganjajo še nedeljskega mačka in pozornost pri delu nI tak» kot Je potrebna. Mislijo pa nedeljske iajete, preživele dogodke L dr. Pri strojih Je potffebtia velika zbranost in pazljivost.
Konec tedna postanejo ljudje utrujeni in živci popnstei Pazljivost Je manjša in posledice so vidna
Kriva je deloma tudi nepravilna urejenost delovnih prostorov. Opažamo, da je n. pr. na žagah, ki imajo razgled na cesto in je cirkularna miza obrnjena v to smer, več nezgod kakor pa v zaprtih žagah. Po cesti pripelje avto, delavec se ozre, pozabi na roko, ki je že pod cirkularka
Mnogi nevarnost in varnostna opozorila podcenjujejo, ker ao dela preveč vajeni in so preveč sigurni.
Vzroki so torej številni in o vseh na tem mestu ne moremo razpravljati, ker spadajo r okvir posebne strokovne razprave.
Žaljive in neumestne obdoliitve
V Belgradu Izdaja vseučiliiki profesor dr. Bič časopis »Napred. Pred kratkim je ta časo-pu zapisal na račun Slovencev hude, nepremišljene In krivične obdožitve, U imajo «voje prozorne namene. List pravi med drugim: .Odnos slovenskega naroda do države bi bil tes-nejSi, občutljivejši In manj računarskl, če ne bi bilo ekskluzivistične strankarske politike. Na. rod je frebalo vzgojiti v opoziciji k ljubezni do države in ne govoriti o nekih kombinaciiah s Podonavjem...t
Profesor Ilič hoče z drugimi besedami po-^i1'	rir«ka nad državo ta am|
, * °PO*fc'je proti raznim centralista nim in diktatorskim režimom celo protidržavni
ker smo boje mislili na neko državno kombinacijo v Podonavju. Čudimo se, da si drzne Ilič kaj takega trditi o politični skupnosti velikega soustanovitelja Jugoslavije in enega najbolj zaslužnih državnikov v Jugoslaviji sploh, namreč o politični skupnosti dr. Ant-Korošca, «lasti v teh resnih časih, ko Je treba ljudi čim bol povezati a vezjo ljubezni in bratske skupnosti, ne pa nanje metati neresnične, žaljive ta neumestne ofilke o protidržavnosti ter si pri tem prisvajati vzvišeno vlogo nekakega vrhovnega sodnika. Upamo, da bo prOf. Ilič svoje
nepremišljene trditve na primeren način popravil.
Izgube angleškega trgovskega brodovja
Največja nevarnost za Angleže so Se ve-jno nemške podmornice. Anglija je namreč >tok in mora dovažati vse svoje potrebščine, jrano, surovine itd. po morskih poteh. Na te irevoze pa preže po vseh morjih okrog An-rlije razpostavljene nemške podmornice in lotapljajo angleške trgovske ladje v ogromnem obsegu. Tako Nemci poročajo, da so do adnjega petka potopili v kratkem času 224 isoč ton trgovskega brodovja. To so res ve-ike številke, če pomislimo, da gre v entisoč-tonski trgovski parnik približno 220 želez-
niških vagonov materiala. Angliji grozi na ta način nevarnost, da ji bodo Nemci potopili toliko njenega trgovskega brodovja, da se ne bo mogla več dovolj oskrbovati s hrano. In to povzroča Angležem zelo hude skrbi. — Uspešnega sredstva proti nemškim podmornicam Angleži do sedaj še vedno nimajo. Najbolj so se dosedaj izkazali rušilci, ki jih ima pa Anglija za tako obsežni prostor premajhno število. Zato je razumljivo, zakaj s tako nujnostjo prosi Ameriko, da ji pride na pomoč • svojimi rušilci.
Čemu potuje Bardossy
Madžarski zun. minister Bardossy se je te dni sestal z voditeljem Nemčije in z nemškim zunanjim ministrom Rlbbentropom v Monakovem. Kakor poročajo časopisi, bo madžarski minister obiskal tudi Rim. V političnih krogih se zelo sprašujejo, kaj pomeni ta nenadni obisk madžarskega zunanjega mini-
stra v času, ko se na Balkanu vodijo važni razgovori med Nemčijo in med balkanskimi državami. Ob teh spraševanjih je madžarski ministrski predsednik Teleky pojasnil, da ni potovanje zunanjega ministra v nobeni zvezi s kakimi dogodki na Balkanu in do nikakih ciljev glede položaja na jugovzhodu.
i
Delo aa polja je s prvim potetkom pomladi zopet oživelo.
t .fdm
m
m - \
t'
t fZr*0- ' üh
PL « .. f, nirt -i f < • i 4 A-- 4
l^t	JJ
«iT
'j


Abesinski čelniki v zasedi preže aa sovražne tete
Kobob&nahko odstrani
VERAMON.
Veram»» «e nadalje uporablja pH glavobolu, pe oreveč saviitem «Iko» kolu, prt bolečinah ran in bolestni menstruaciji.
ftavitkl s i tabletama fln « d» ter tabletami se dobe reseli lekarnah.
VERAMON
Oglas. n«. pod S. Br. sum ed 1. XI. um
»Leteče trdnjave« prihajajo v Anglije
V Ameriki so začeli graditi za angleška potrebe nove vrste ogrpmnih bombnikov, tako imenovane »leteče trdnjavec Novi bombniki so težki 82 ton. ter lahko prenašajo 18 ton, t j. skoraj dva vagon« streliva. Nova letala imajo štiri motorje, ki razvijajo 2200 konjskih sil hitrosti. Ta letala morejo leteti s polnim tovorom dveh vagonov bomb ter ■ tovorom 35 tisoč litrov bencina iz Amerike ▼ Anglijo ter zopet nazaj v Ameriko, ne da bi jim bilo treba kje pristati. Nova letala lahko letijo v takih višinah, da jim protiletalsko topništvo ne more do živega. Posadka letala šteje 10 mož, letalo pa more z lahkoto prevzeti v svojo notranjost posadko do 128 mol v polni bojni opremi. Zdi se torej, da letala ne bodo služila samo za bombardiranje, ampak tudi za prevoz čet. Po poročilih iz Londona so take »leteče trdnjavec, ki so priletel« iz Amerike, napravile že prvi poskusni polet na sovražno ozemlje ter bombardirale nem« ško podmorniško oporišče v Lorieutu.
Junaška smrt generala
V Eritreji v vzhodni Afriki sie ▼ trdnjavi Kerenu Italijani že dolgo hriibro upirajo Angleškim naskokom. Angleži se trudijo že ve8 tednov, da bi štrli italijànskl odpor, toda do-zdaj sò bili vsi napori brezuspešni. Kak« Italijani hrabro zadrže, dokazuje junaška smrt generala Lorenzinija, ki je padel zadet od angleške granate na čeln svojih čet Pokojni general je imel veHk vpliv na vojake in nje. mu gre velika zaslug«, da so se dozdaj Itali, ani tako uspešno upirali angleškim' napadom. Italijanska posadka v. Kerenu šteje kakih' 25.000 vojakov. Kereh j* zà AnglèSe vižen kljuö za severno Abesinijo. Zal« je razum-I Ijivo, da hočejo čim prej izsiliti padec U I važne italijanske trdnjava. »
Uvod v velike bitke
2e imo stopili v pomlad. In • spomladjo, {ako smo večkrat na tem mestu napovedovali, se bodo začele velike, krvave bitka In nismo •e varali Pretekli teden so vzplamteli na vseh frontah izredno budi boji ter imamo vtis, da •o to uvodne borbe k velikim spomladanskim ofenzivam.	/
Nemški letalski napadi
Na angleiko-neiuikem bojišču so bili skoz ves teden obojestranski napadi, in sicer tako budi, kakršnih še ni bilo v tej vojski. Nemčija se predobro zaveda, da se na Angleškem kljub hudemu bombardiranju zbirajo velikanske množine oroija'in streljiva In da bi jim znalo vse to hodili v napotje- če bodo še čakali. Zato sedaj ni več časa za čakanje, marveč je treba sproti uničevati, kar je že pripravljenega, da bi se uporabilo za boj proti nemškemu vdoru na Angleško.
Nemci so v preteklem tednu izvedli več izredno hudih napadov na angleška pristanišča Hull, London in Plymouth. Na ta pristanišča so SSmo v nekaterih nočeh zmetali na deset tisoče zažigalnih in hudo eksplozivnih bomb. Poročila pravijo, da so bombe kar deževale na ta mesta. Prizadejali so ogromno škodo. Porušili so na tisoče in tisoče stavb, .! •1 ' • .	-	Tudi na lju-
deh so silne žrtve, ubitih in ranjenih. Nemci Imajo čividen namen, da s temi množeslvinimi napadi razrahljajo živce angleških branilcev in da napravijo največji nered med njimi. Toda Angleži kljub velikim izgubam in žrtvam vztrajajo, ker se pač zavedajo, da gre za njihovo tast no kožo in zato pač toliko potrpi jo, he da bi godrnjali in ae jezili ali celo obupavali.
Podmorniška vojska
Na angleško-nemški fronti smo stopili naj-brže že v tisto dobo, katero je napovedal nemški kancler Hiller, ko je v mesecu februarju v svojem govoru napovedal, da se bo proti angleškemu brodovju pričela najbrezobzimejša Vojska in da bodo vsako ladjo, ki bo plula po Atlantskem oceanu, kratkomalo potopili. Nemci so zimski čas temeljito Izrabili in napravili veliko število podmornic, ki so najnevarnejši sovražnik angleških trgovskih ladij. Podmornice so končane in so na obširnem Atlantskem oceanu U stopile v boj, ki potapljajo angleške ladje v velikem številu. Da bo boj podmorni. proti Angliji uspešen, je treba predvsem za-braniti uvoz orožja in živeža na Angleško. Vsak dan moremo brati nemška in angleška poročila o tisočih tonah ladjevja, ki so ga nemški torpedi poslali na dno morja.
PreleU leden sta se na Atlantsken oceanu pojavili tudi dve veliki nemški križarki in •leer »Scharnhorst« in »Gneisenau«. kateri na-pravljala angleškim ladjam ogromno Ikodo. jAngle* jih sedaj zasledujejo in amo radovedni, ali se jim bo posrečilo pregnati jih z morja.
Angleže prav gotovo skrbi nastop nemških podmornic in njihovih križark, a si trenutno ae vedo pomagati. Je le res, da imajo Angleži ogromno število trgovskih ladij, vendar jih bo »elko sproti nadomestiti, če bo Ilo tako naprej
• SpaJir ladij iz Amerike t Evrepo
Trgovske ladje so po obširnih morjih votile t tako zvanih konvojih. Ve« trgovskih Ia-dij, naloženih z živežem hi drugimi vojskinimi
potrebščinami, je po navadi spremljalo več lahkih rušilce» in križark. Ce se je približalo sovražno ladjevje, »o se rušilci in križarke po-slavile v boj, da »o varovale dragoceni tovor, katerega so peljale trgovske ladje. Toda takšni konvoji se niso prav posebno izkazali, kajti velikokrat so se jim približale podmornice, ka lere so udarile z vso silo vanje. Veliko ladij je bilo potopljenih kljub konvojem. Sedaj so pa Američani prišli na misel, da bi bojne ladje postavili iz Amerike do Anglije v dve vrsti, tako da bi napravili neke vrste špalir, skozi katerega bodo nemoteno plule trgovske ladje. Da si lakšne stvari ne more privoščiti kakšen revež, je pač jasno. Američani in Angleži, ki razpolagajo z ogromnim številom ladij, pa bodo že kaj takšnega izvedli. Takšen način zavarovanja ladij, pravijo, da bi bil veliko boljši kakor pa konvoji Počakajmo, kakšen bo uspeh.
Angleška povračila
Da pa Angleži ne držijo križem rok, ko nemški bombniki rušijo angleška mesta in ko nemške podmornice potapljajo njihovo ladjevje, je razumljivo. Kakor so se odločili Nemci, da bodo porušili nešteta angleška mesta in pri
Najnovejše
Predsednik ministrskega sveta Draglia Cvetkov« in zunanji minister dr. Cincar - Markovič sta dne 24. marca zvečer odpotovala v Nemčijo. V ninni odsotnosti ju nadomešča dr. VL Maček.
stanišča in jih na ta način omehčati, prav tako pa tudi angleški bombniki prihajajo v celih trumah nad nemško ozemlje in sipljejo bombe na njihova pristanHča in industrijska mesta.
Angleži so poslali v boj novo vrsto bombnikov ter uvedli silno hude napade na Kiel Wilhelmshaven, Köln In Lorient in Se na ne-šlelo drugih mesta. Videti je, da tudi angleški napadi »e zaostajajo dosti ali pa nič za nemškimi napadi f
Čudna hi strahotna Je pač ta voiaka h« morajo tudi civil«, IJ.Klje.fcE ^ trpetL Zato molimo: Kuge, takole, p o Tik,
«*» nas, « Gospodi	•"/«««..
Orožarna demokracije
seve^:"^0 * Predsednik Roo-ba stran teh priprav ie v lemT , .
—^-'«VÄta-Äfi
zakonom veliko orožja in živela iz Aine-T** Angleško, a vendar ie vse premalo, da bi bti kos nemški ogromni vojaški moči
Američani so pričeli ■ veliko
temeljitostjo prilagojevatl »vojo'lndus^k vojne svrhe. Vsak dan beremo 0 „arafn ' ogromnem Itevilu milijard dolarjev, ki n 4! ločeni sedaj za trgovske ladje, potem za fo-ladje, nato za municijo in potem zopet aJ? ne milijarde za letalstvo. Tako smo brali dm kratkim, da je bilo 650 milijard dinarjev ločenih za orožje in municijo, potem spet km milijard za letalstvo in tako dalje. " '
Ut li t
Toda k|jub lem ogromnim milijardam „ nemško in italijansko časopisje vedno pile, J so Angleži izgubili vojsko že v lanskem junij» ko je klonila Francija in da je sedaj samo k vprašanje časa, kdaj se bodo morali Angfcj ponižati in prositi za milostni mir. Nemci na» reč pravijo, da bodo s svojimi podmornicah in bombniki potopili sleherno ameriško ladju ki bo peljala orožje na Angleško.
Nikakor se ne moremo spuščati v prav nobena prerokavanja o končnem izidu vojne, lo-da eno je pa gotovo, namreč to, da se odločilne bitke med Nemčijo in Italijo na eni strani, in Anglijo ter Ameriko na drugi strani, ne bodo bile na kopnem, pa bodisi na evropskih ali afriških tleh, marveč na valovih veliiep Atlantskega oceana, kjer je našlo svoj končni grob že toliko ladij in bilo končanih tolilu dragocenih človeških življenj.
Afriško bojišče
Na libijskem bojiiču vlada trenutno skonj popoln mir. Medsebojni letalski napadi mutilo počitek utrujenih borcev, kakor na italijaiiki, tako tudi na angleški strani. Sicer pa nimamo ničesar posebnega poročati.
Veliki boji se pa hijejo na abesinskem b» jilču, kjer so v zadnjem tednu Angleži dosegli kljub tolikemu junaštvu italijanskih čet velike uspehe. Na neštetih krajih so angleški vojaki in vojaki, ki jih je nabral Hajle Selasje med abesinskimi rodoljubi, vdrli le pred tedni » Abesinijo in zasedli prav gotovo že večje pokrajine, kakor Je naia Jugoslavija. Od jug» ia vzhoda, predvsem pa iz Somalije prodirajo angleške čete vedno bolj proti središču Abesiaije, glavnemu mesti» Addi* Abebi. Za sedaj št K moremo vedeti, kako bo Izpadla vojska na te» bojiiču, ker se Italijanske armade nmtajo vedno bolj v gorate in težko pristopne pokrajine. Tudi razne trdnjave, ki ao jih Italijani »gradili na tem bojiiču, branijo angleškim tetam hitri pohod.
Balkansko bojSče
Kakor se razvijajo stvari, je možno, * bomo v prihodnji ilevifti »Domoljuba« poročali o novem bojilta v okolici Soluna. Grki ie izpraznujejo Traci jo ia aa umikajo nazaj Rodopsko pogorje, kjer je močno utrjena boj- j ■a črta. V zadnjih lednih je priUo tudi velik» angleške vojake na Grško med njimi »o Nj« »odi vojaki svoboda« Francije, katere vodt «nani general de Gaulle. Da Biso prišli U Jaki ogledat si spomenikov starega gršk<*« »»«ta, je Jasno. Prülo so prelivat kri na ti»« kraje, kjer počiva ie neiteto njihovih bralo' u svetovne vojak«.
h lega kratkeg« poročila moremo slutiti, da so dosedanji boji pač uvod k zelo krvavi"» ofenzivam, ki se bodo začele v tej spomlad


tbvezna prodala žitnih presežkov
Dne 19. marca je izšla naredba ministra preskrbo in prehrano, po kateri morejo držati za svoje potrebe:
A.	Kmetje - producenti in delavci- za ljudsko hrano: 60 kg pšenice ali 90 kg pše-
ične moke, odnosno v krajih, ki se hranijo ječmenom, isto količino ječmena ali 140 ilogramov koruze ali 110 kg koruzne moke o članu gospodinjstva. Za člana gospodinjiva sc smatra vsaka oseba, ki se hrani v osiMxlinjstvu Nanjo pride 10 kg pšenice II H kg pšenične moke alt 20 kg koruze ali òk1- koruzne moke na kat. oral orne zem-jc lastne posesti za prehrano kmetijskih Jelavcev. — Za živino in vse ostale potrebe, oruze v zrnu 50 kg na kat. oral, zasejan s oruzo v letu 1940, 500 kg za svinja, ki jo itajo, 500 kg za molzno kravo, 150 kg za ovedo, ki dela, in 20 kg za konja.
B.	Ostali lastniki: 1 Za ljudsko hrano: 4) kg pšenice ali 40 kg pšenične moke ali
kg koruze ali 80 kg koruzne moke na sebo v gospodinjstvu. 2. Za živino veljajo ista določila kot zgoraj.
Potrebe za prehrano ljudstva in živine, razen za prašiče, ki jih še pitajo, so računa-|ne časovno: za pšenico in žita ter moke od . aprila do 1. avgusta 1941, za koruzo in oruzno moko od 1 aprila do 1. novembra 941 in se količine, ki jih lahko .gospodinjiva zadržujejo, zmanjšujejo v sorazmerju preteklim časom. Količina koruze, ki jo ahko gospodinjstva zadrže za pitanje prašičev, se nanaša na vso pitalno dobo.
Zagonetna poškodba
Posestnika in cerkovnika Janeza Grilja fz Vrha Sv. Nikolaja pri Moravčah je oni dan i doletela nezgoda, ki najbrž no bo ostala brez ' kvarnih posledic. Mož je moral nekaj opraviti v hlevu. Ker ga ni bilo nazaj, je šla žena pogledat. Našla j« nezavestnega v krvi, ki mu je tekla iz rane na glavi. Bri jo poklicala sosede, ki so spravili moža v posteljo in poslali po duhovnika. Dragi dan so moža odpeljali v bolnišnico, kjer to dognali, da je bil udarjen s topim predmetom Grilja «o sicer obrača na bolje ni pa io izven nevarnosti, ker ima baje prebito lobanjo. Nič so no more spomniti, da bi ga bil kdo napadel, marveč trdi, da se je sam udaril,	'
. d Ministrska odredba, ki je stopila te dai v veljavo, je odredila, da se do 1. avgusta t. L ne sme podražiti nobeno živilo. — Ljubljanski mesarji so nato občutno dvignili cene meso, slanini in masti. Ljubljančani so sedaj t velikih dvomih, kdo ima več veljave, ali ministrski odlok ali pa volja ljubljanskih mesarjev. Vsak pameten človek ve, "dä" je tako postopanje profipo-: stavno.	• .	I
„ ^ Slovenski straži nalaga alasti današnji čas velike in važne naloge. Podpirajmo jo to-ej t vso vnemo in vsak po Svojih ma-
čehi Vsak še tako skromen prispevek je v korist naše narodne skupnosti I Za letošnjo Veliko noč sezimo vsi po razglednicah Slovenske straže! Tudi s tem bomo podprli njeno delovanje!
d Nemčija ni zahtevala pristanka sa vko-rakanjo svojih čet v Jugoslavijo. »Hrvatski dnevnik piše. »Pretirava se v prikazovanju odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Ti odnošaji so še nadalje ostali prijateljski in se zadnje čase niti malo niso poslabšali. Po vko-rakanju nemških čet v Bolgarijo je omogočeno nemški vojski, da uresniči svoj načrt : spoprijeti se z Angleži, kjer koli jih najde. Ce so resnična poročila o prihanju velikih angle, ških vojaških oddelkov v Grčijo, bodo imeie nemške čete, ki so v Bolgariji, dovolj prostora, na katerem se bodo lahko borile z angleškimi četami. Kakor piše »National-Zei-tunge, Nemčija niti ni zahtevala pristanka za vkorakanje svojih čet v Jugoslavijo in za to, da se južni kraji Jugoslavije spremene v morebitno bojišče. Ce je torej tako, potem je jasno, da moramo gledati na odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo brez strasti, mimo in razborito. Jugoslavija ne zahteva nič drugega, kakor to, kar je bilo z nemške strani že večkrat poudarjeno, to Je, da se spoštuje njena neodvisnost ter ozemeljska nedotakljivost. Moči države, ki zavzema tako stališče in se ne šopiri z bobnečimi besedami, ni podcenjevati, marveč tako država vzgaja s svojim zadržanjem samo spoštovanje.c
d Ko so poiigali dražjo, V Bregu pri Polzeli »o otroci na travniku požigaii travo in dračje. Pri tem se je 7-letni hčerki dninarja Mariji vnela obleka, da je dobila nevarne poškodbe po vsem telesu. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je opeklinam podlegla.
d Po daljšem bivanju ▼ Moskvi se je zopet vrnil v Belgrad sovjetski poslanik Plot-nikov.
d Ker Je prodal poreijo golaža sa 8 din,
je bil obsojen neki mariborski gostilničar na 15 dni zapora, 2000 din denarne kazni in na 500 din povprečnine.
d Poljedelsko delavstvo, organisirano v Zvesi sdruienih delavcev je sprejelo na sestanku v Ljutomeru dne 19. marca važne zahteve v korist svojega stanu. Želimo, da bi našle upravičene zahteve pri pristojnih čini. teljib topel sprejem.
d Pniar. V Kostrivnici pod Jezercaml, obč. flSrobje je v noči od 19. do 20. marca uničil -požar posetniku Kovačiču Martinu, p. d. Mravljaku, gospodarsko poslopje ln blizu stoječi kozolee. Zgorelo je: precej sena in slame, vse gospodarsko orodje, en junec, ki Jé bil vreden 8000 din in še mnogo drugega. — Tudi Mlakarju Antonu iz Krajnega dola,
VINA
prvovrstna, po najugodnejših
cenah kupile pri CtNTItAUM VIHARNI « LJithMool
je zgorel skoraj 2000 din vreden voe, kale-' rfega Je imel pod tem kozolcem «hranjenega.! Planku Karlu is Jezerc pa je zgorelo tam •hranjenih hrastovih desek za okroglo lOOOf din. Imenovani posestnik jo oškodovan za naj-
Kadar kupujete
Aspirin
i
'tablete, ne pozabite pogledati, da Ii vsak zavitek in vsaka poJ 8amezna tableta nosi „Bayer"«» jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer? « ' jevega križa.
^•«»MtkWMHMMi
manj 80.000 dinarjev, zavarovalnina pa znaša komaj 8000 di nza oba poslopja. Hišo so sosedje komaj oteli. PWtar je najbrž podtaknila neznana zločinska roka.
d Vedno bolj zahteva in poudarja bivši ljubljanski župan in dravski ban dr. Dinko Puc, da naj tudi njegovo skupinico pritegnejo
v vlado. Pravi, da 90 zdaj na vladi ljudje brez odgovornosti, ki so dobili svoja mesta po spletkah in intrigah, zdaj pa se trkajo na prsa, češ, za menoj je večina. Taki predsta-vitelji naroda prizadevajo narodu nečuveno škodo in brezmejno trpljenje in bi tisočera smrt bila premajhna kazen zanje. — Iz tega je razvidno, da stara pesniška žilica g. Pucu še ni usahnila in da še vedno rad poje o minulih časih in minulih stezicah, ki so včasih' bile, zdaj pa raste grmovje, in zelene trave..,
d Za obvezna razsodišča. »Slovenski do« lavec« piše: »Hočemo obvezna razsodišča« Hočemo jih zate, ker nečemo razredne bor« be, ker nočemo večjih trenj med delom in kapitalom. Zato jih zahtevamo, ker je ka« pital gluh za zdrave delavske težnje, ker ne čuti nobene odgovornosti do naroda in države. Tudi zato jih zahtevamo, ker naj obvezna razsodišča dajo državnim oblastem večjo veljavo in resnično možnost prar skrbeti za socialni mir in blagostanje. Za« hteva po obvoznem razsodišču, katerem« se morata podvreči brezpogojno obe stranki, podjetnik in delavstvo, pa ni naša edina zahtev«, ki naj pomaga zrušiti kapitalistični gospodarski red.
d Velika kmetijska razstava bo konca aprila v Novem Sadu:
. 4 Z) fante bedo duhovne vaje od di« 311 marca do 4k aprila v Doma sv. Ignacija pri sv. Jožefa v Ljubljani. Prično se prvi dan ob 6. zvečer in končajo'zadnji dan zjutraj, ko bb obenem prvi petek in spomin Žalostne M. B. ■»— Ta tečaj je zadnji pred veliko nočjo. Vedrževalnina znaša 120 din. Priglasitve pošljite na naslon Dom' duhov« nih vaj, Ljubljana, Zvinjakeca cesta 9.
5»
d Zahteve poljedelskih delavcev. Na občnem zboru Zveze poljedelskih delavcev v Soboti so sprejeli naslednje zahteve: 1. Da se zakon o zavarovanju delavcev za primer bolezni in nezgod raztegne tudi na naše sezonske poljedelske delavce, ki so specialni delavci te vrste in so zaposleni vsako sezono najmanj b—7 mesecev. 2. Da se uredba o minimalnih plačah uveljavi tudi «a sezonske poljedelske delavce, oziroma da se pri-stojui b«n pooblasti, da isto v mejah že veljavnih predpisov uveljavi na svojem področju. 3. Da se nameravana uredba o poljedelskih delavcih, ki je že predložena, ne uveljavi, dokler podpisana Zveza poljedelskih delavcev k temu ne doda slojih predlogov in mnenje.	iC
d Zasedanje nemško - jngodovanskega lesnega odbora se'je tačefc» 20t marca. Kot odposlanec Z v ere trgovcev za dravsko ba-noviuo je imenovan Franc Škrbee, kot izvedenca pa kuharic in Koben t ar.
d k net se drži irmi je. V Celovcu izhajajoči »koroški Slovenec« piše z velikim zadovoljstvom, da «e opazuje v miselnosti slovenskih kmetov ua Koroškem neka sprememba. I>[i«.'!m je prej V m e t vedno bolj zapuščal jru io iti bežal v mesta. misleč, da si bo v mestih ustvaril boljše poboje za življenje, zmaguje danes pri kmetu popolnoma dru?a?no mišljenje. On rajši ostane na svojem zemljišču.
d V svobodni Jugoslaviji. Madžarski časopis »llirado« (Petrovgrad) ima članek o ustanovitvi madžarske kulturne zveze, v kateri podčrtuje, da je doslej v 109 občinah ustanovljenih prav toliko organizacij te z\eze. Dalje pravi članek, da bo madžarska manjšinska kulturna zveza v mesecu aprdu osnovala v teh društvih strokovne
d Za nižjo ceno modre gol i ce ae zavzema kmetijska zbornica moravske banovine v Nišu. Doslej so tovarne prerade zviševale cene temu izdelku, ki je v vinogradništvu tako potreben brez ozira na to, kakšna ju plačilna zmogljivost vinogradnikov. Zadružne zveze so se celo potegovale za to, da bi ustanovile, zadružiiiško tovarno modre pa-lice in bi s tem iztrgale monopol, ki ga ima nekaj tovarn v državi. Nedavno pa je izdal prehranjevalni minister odlok, s katerim je določil za modro galico najvišjo ceno, namreč 8.50 din za kilogram franko tovarna brez skupnega davka.
d Redna služba božja na Šmarni gori ae je spet začela z 19. marcem. Sv. maša bo skozi celo leto vsako nedeljo in praznik ob desetih, le ob primerih prav slabega vreme-2 na je ne bo.
g d Ta je pa res žejen. Kar 35 litrov vode ■ popije sleherni dan kmet Živorad Vujanič Prav te dat sem bral dr. Krekov »So- ■ iz Lipolista v Mačvi. Mož je vedno tako cialixem« na strani, kjer pisatelj obdelava S strašansko žejen, da mora pri sebi imeti delovanje škofa Kettelerja. Tam aem aale- S 51,11110 vellko fl,taro 3,1 90(1 vode Več votle tel na stavek: Pisatelj jasno zastopa načelo, ■ P°P'ie tedai- kac1ar Je ,a<"cn- n,ani Pa tedaj, da mora delavčev« plača zadostovati zanj S kadar Je 8,t- Enako čudna je njegova po-in za njegovo rodbino. Hodil sem po kraju, S , ^ da poZunr	V.C*. , ' kakor P°~
kjer je delavstvo gradilo svoja lastna sta- ■ l.etf\ko ie vročina. Mož lahko strpi po več novanja. Dašni pastir tistega kra zori na borna delavska stanovanja z eno j
obenem tudi kupovalci. Oni torej nimajo nobene koristi od visokih cen kmečkih proizvodov, ker morajo, čeravno ne vseh 100%, pa vendar znaten del svojih potreb kriti z nakupovanjem, torej z doplačevanjem. Odredbe v korist kmetom ne smejo biti samo posredovanje v korist visokih ceu, ker s tem ni pomagano naši celokupnosti, niti ni s tem pomagano vsem našim kmetom, temveč samo tistim, ki proizvajajo več, kakor sami potrebujejo. V »Jugoslov. Lloydu< je povedano, da ima šest okrajev v donavski banovini nad 3 milijarde 400 milijonov din letnih dohodkov. Upravičeno je, da lahko tudi ti nekaj žrtvujejo za skupnost in ne da se posredovanja države raztegujejo tudi
Socialne razmere
in številne družine
novanja. Dašni pastir tistega krajo me opo- i dm broz iedi' h<"ez vode pa ne more zdržati zori na borna delavska stanovanja z eao S n,fi !*>' nrc- Mož mora, kadar gre z doma samo besedo: Zweikindersystem! Ali niso ■ na	vst>|pJ s seboj sod vode. Prav
borna delavska stanovanja in še bolj borne ■ <-'ofovo sc bw,° za lf'ea posebneža začeli zaplate velik vzrok tako imenovane bele ku- p """ati zdravniki, kajti tudi Vujanič bi rud ge? Ali ni država, ki ue zida Svoje moči ■ videI> tia bi «a pregledali, ker se boji, da ni samo na kanone, dolžna skrbeti za napredek ■ ,v njem kaj narobe ali pa da je to bolezen, človeštva s posebnimi zakoni, da si delav- J ki mu bo prehitro izpodjedla življenje, stvo pridobi plače, s katerimi bo lahko J 2 vzdrževalo svoje družine in si bo lahko po- ■	NSSfCČC
■ stavilo dostojna stanovanja, kjer bodq imeli B	v	.
-- --- ----- J prostor ne samo mož in žena, ampak tudi S nVrt,m* Je "drezata glavo. Na tovor-odseke. Madžarska športna društva b»"® S delavski otroci. Prepričani smo, da velika S "em «-črfrm parniku »Slovenija., ki je pridelovala v okviru zveze kot posebni športni ■	np ^ g {f.m njf „„	in ■ spel te dni v rečno pristanišče Veliko Cra-
5 da tovarnarji ae bodo šli beračit, če bo de- E °T,S<C' i* dogodila težka nesreča. Kurjač lavstvo — ne rečemo naše delavstvo — vse- ■ *Nlkoln Vukovič je pomolil glavo skozi okno
d
odseki.«
d Desetletnico Prosvetnega društva v Belgrads so praznovali 19. marca belgraj-ski Slovenci s slovesno božjo službo v cerkvi Kristusa kralja, rvečer pa z zelo lepo slavnostuo akademijo v belgrajskem Ruskem domu.
d Italijanski ranjenci aa potu v domo-via*. Dne 20. marea je na betgrajsko železniško postajo pri vozil vlak a italijanskimi ranjenci, ki potujejo is Grčije v Italijo. Vlak je pričakoval ua belgrajski postaji italijanski poslanik Mammelii z vsem osebjem italijanskega poslaništva. Sprejema so •e «deležili tadi zastopniki vstk italijanskih Ks tov in več članov italijanske kokv aije v Belgrada. Vlak je sestav I je* iz corra bolniških vmgoaov. Po mednarodnem dopo-' smejo voziti skoči našo državo le ajeaei, ki ateo ia ae bedo več spo-» boj. Vsega skapaj je bito 20» tei-™ raajeacev, med njimi pet častaikvv.
sta od resa ai «kr roki «Ii *ogt. — Z ranjenci je potoval t odi aa* »dravstvaai pcacral dr. Čk«
^d^Sedaaja kmečka aaš*H* m pmfa.
pmyaila.iik.gk vpeašaajik ia piše med dra-*»•■■ »Pri daaasapk «MM v prid kme-je tiek* «lira 11 aa aoeiaIm g*-
vm kmetje proizvajalci. ki popolmL**! doraUejej* svoj« p^Wa Pri w. dasta a katsm Hrvatski (p* tadi v Slave-■ij^pdpk mi m kmet j* * veliki
■ ga sveta iaielo povsod človeka vredno sta- S fv"Je kabi,,e v trenutku, ko je neka druga S novanje ...	! lad-»*	pristajala ob obrežja. Tedaj pa
"	- se je vrv, s katero je bila ladja privezana
k obrežju, napela in dobesedno odrezala glavo nesrečnemu kurjaču.
n V dva metra globoki mlaki je utonil 59 letni gostilničar Oblak Jožef, lastnik gostilne »Pri levskem mostu« v Celju.
n V brzojavni drag je za vozil. Ono nedeljo sta se peljala z motornim kolesom iz Kamnika proti Domžalam Franc Podboršek iz Domžal in Fraac Zauoškar $ Koiivevcga. Vozil je Podboršck. Se pred Duplico je P«d-bor.šck zavozil v brzojavni drog in zgodila ae je huda nesreča. Franc Zaaoikar je bil U» mestu mrtev, Podboriek p* kad» rarijen.
n V Kamniških planinah se je smrtno ponesrečil 21 letni Sergej Gaspari, visoko-šolec iz Ljubke. ^.'J* . .
n Pri smučanju aa Veliki piantai si je zlomila nogo 21 letiih Dana braSter iz Ljul)-Ijane. Prav tftka nezgoda je zadela 21 letnega trgovčevega «ina Frane* Pirnata.
n N* ljabljaaskem MaKSČa se je smrt-«o ponesrečit učitelj pilotske Sole Rafael Perič. Z glavnega kolodvora v Ljubljani so truplo prepeljali v Belgrad.
na te kraje in to na breme revnejših krajev. Jasao je torej, da je treba preurediti aašo kmetijsko politiko.«
d li otrok* malega posestnika Kristjana PoJenšaka s Kozjeka pri Mariboru je bil te dni boter ban dr. Natlačen po svojem zastopniku okrajnem glavarju dr. Šiški.
d Ponovno opozarjamo, da ostane od 1. aprila dalje taksa za dopisnice nespremenjena. Na pisma pa je treba od aprila dalje prilepiti znamko sa dva diaacja. — Druge izpremetnbe vam bodo povedali na poàtL
d Aaglija ama ba povrnila škado. Po
bombardiranju Sašah a v aoči od 21. aa 22. decembra preteklega leta so naši strokovnjaki preiskali najdeae raastreike j* ugotovili. da so bife vržene bombe angleškega izvora. Na podlagi te ugotovitve, ki jo je kraljevska vlada sporočil« «uckšk* vladi, je t»«li te «d svoje strani avedk preiskavo ia U. L aa. obvestila kr. jacucievaasLe Ua--da. d* s* bile «e bombe vrceae ia angleških -fateL ki sa rasla. Obenem je angleška vlada ratadi tega aenaaarravanega do-psdka svaje globoko obžalovan je i* j« ia-** PrHw*"jc=a plačati pria&eras s pavaračeae škoda.
Uradniška p*šta. Pravnih nasvetov ae po-šiijamo pisniooo, trnrtf |»h nbjailjani samo v >I>QfMtjubtK, — V Trohnje: Je «I» v koš, kar m akta podpisali.
in Japonsko vojno brodovje
Kakšna je danes in kakšna bo ▼ bližnji bodočnosti moč japonskega in ameriškega vojnega brodovja na Tihem oceanu?
Sedanja moč vojnega brodovja:
Japonska USA Oklopnice	10 12
Kriiarke	44 30
Matične ladje a letala 12 5 Rušilci	122 122
Vse japonsko brodovje je zbrano na Tihem morju, medtem ko je četrtina ameriškega vojnega brodovja na Atlantskem oceanu, velika večina angleškega pa v evropskih vodah. Takšno je stanje brodovja na Tiliem oceanu zdaj.
Precej pa se bo razmerje med temi silami spremenilo deloma še letos, v veliki
meri pa v prihodnjih dveh letih. To je razvidno iz naslednjih številk, ki kažejo, koliko novih vojnih ladij Japonska in Združene ameriške države zdaj grade:
USA. 8 oklopnic (dve 49.000 tonski). 15 križark, 4 letalonosilke, 38 rdsilcev, 28 podmornic.
Japonska: 8 oklopnic (štiri 45.000 tonske) 8 križark. 4 rnšilce. 8 podmornic.
Dve 35.000 tonski oklopnici bodo Združene ameriške države v kratkem spustile v morje, ostalih šest pa prihodnje leto. Japonci pa bodo štiri oklopnice dogradili prihodnje leto, ostale štiri pa šele leta 1943.
Iz gornjih številk se vidi, da je ameriški načrt graditve novih ladij več kot trikrat obsežnejši in da bodo te nove vojne ladje tudi prej izdelane kot pa japonske.
Grške oblasti ao poklicale v vojaško slaibo vse moške, ki znajo angleško, piše United Press kot dokaz, da se bodo v kratkem izkrcale v Grčiji angleške čete.
Nemškim četam je odprta pot na Egej-sko morje ne da bi bil padel en sam strel, domneva »Neues Wiener Tagblattc.
V francoskem kopališču Cannes« je umri na jetiki bivši dolgoletni romunski zunanji minister Titulcscu.
Rooseveltove osebne pobude na Balkana so doživele neuspeh, trdi italijanska Stefani.
Posojilo za finsko državno obnovo v znesku ene milijarde finskih mark je bilo v štirih tednih popolnoma podpisano^ kar je velik dokaz finske narodne zavednosti.
Na pomoč Amerike morejo računati samo tiste države, ki ae branijo pred napadom ali ki bodo v bodoče prisiljene odbijati napade, je povedal — po poročilu DNB —• predsednik Roosevelt
Pri zadnjih dveh zaporednih zračnih napadih na angleški Liverpool 12. in 13. tega meseca je bilo 500 mrtvih. 500 hudo ranjenih in Se mnogo lažje ranjenih. (Reuter)
Pri nnpndn na Glasgow in Clyde 13. in 14 marca znaša število mrtvih 500, nevarno ranjenih do 800, lažje ranjenih pa mnogo več. (Reuter)
V bojih ▼ Vzhodni Afriki je padel italijanski general Lorenzini.
»Stoletja je trajalo, preden smo dosegli neodvisnost; odločeni smo, da je ne izgubimo na novo,« je govoril predsednik Irske de Valera po radiu.
Angleški bombniki bodo bombardirali Rim, če bi italijanski bombardirali Atene, m> sporočili Angleži italijanski vladi.
100 milijonov dinarjev je vredna pošiljka živil, ki jo vozi za nezasedeno Francijo iz Amerike parnik »Esmouth«.
784 ameriških tovarn izdeluje sedaj noč in dan orožje.
28 radarjev je zasula zemlja v premo-gokopu v pokrajini Hokaidasu na Japonskem.
Dva milijona vreč sladkorja je zgorelo V New Orleansu v Ameriki.
Abesinski oddelki so 17. marca zavzeli mesto Džidžiga, ki je važen prometni vozel v jugovzhodni Abesiniji.
Viteški naslov je podelil angleški kralj Jurij VI. grškemu vrhovnemu poveljniku generalu Papagosu. S tem je odlikovana grška vojska, ki nudi edinstven primer junaštva in ljubezni do svobode, poroča atenska agencija.
Po Združenih državah Amerike so začeli zbirati živež za Anglijo, Francijo in Španijo, je povedal časnikarjem predsednik Roosevelt.
Grški radio je 20. marca razglasil, da so grške čete po srditih bojih vkorakale v albansko mesto Tepeleni.
V nemškem zunanjem ministrstvu pravijo, da so sedanji hudi nemški napadi na Anglijo samo priprava za druge vojaške podvige. (»Dienst aus Deutschland«)
Nevarno je obolel finski maršal Mannerheim, junak iz lanske vojne s Sovjeti.
Za častnega občana grških Aten je bil izvoljen ameriški državni predsednik Roosevelt. trdi atenska agencija.
Pobuda za kak sporazum o usodi italijanskega civilnega prebivalstva v Abesiniji mora priti od italijanske vlade ali od krajevnih italijanskih vojaških (Alasti. Pač p<*
je angleška vlada strogo naročila abesini skemu cesarju, naj se njegovi oddelki vzdr« žujejo sleherne okrutnosti in divjosti, poroča Reuter.
Amerika bo začela graditi orjaške lad« je, ki bodo imele 58.000 ion.
Nasprotnika nevzdržno nadaljujeta z medsebojnim uničevanjem angleških iu nemških mest.
Angleška vlada je dala civilnemu prebivalstvu navodila, po katerih naj vsak dr« žavljan z orožjem brani svoj dom in imetje — piše »Corriere della Sera«.
Združene države so izgubile vojao še preden so vojno začele, trdi italijanski »Te« vere«.
Zasebaikom je vsak stik z nemško voi« sko v Bolgariji prepovedan, ve bolgarska brzojavna agentura.
»Po vojai bo glavno mesto sveta Berlin
ali Washiagtoa. Jaz želim, da bi bil Wa-< sbington,« je izjavil ameriški voditelj repu« blikancev Willkie.
Roosevelt je obljubil francoskemu po« slaniku, da bo skušal s posredovanjem ameriškega Rdečega križa oskrbeti nezasedeno Francijo z živižem.
Noben dosedaaji govor voditelja Nem« čjie Hitlerja ni ostal doslej samo pri bese« dah, temveč so potem vedno prišla dejanja,-pdroča Stefani.
Dve ameriški nosilki letal, »Humboldt« in »Matagorda«, so spustili te dni v Bostona v morje, ve Havas.
V Angliji bo dobil vsak takšno delo, ki se ma najbolj prilega in ga bo najuspešneje izvršil, je izjavil minister za delo Bevin.
»Borili se bomo naprej, naprej, naprej»! so prepevali mornarji ameriškega bojnega brodovja, ki so te dni pripluli v avstralski Auckland, poroča Associated Press.
Pet novih divisij je poslala Turčija na meje v evropski Turčiji.
Dela* zatišje je nastalo po hudih bojih' zadnjih sedmih dni, na grškem bojišču.
Prva ameriška letala so že prišla na Ki« tajsko;t ja dospe v kratkem tudi nekaj ameri« ških letečih trdnjav.
85.600 italijanskih vojakov še vedno hrabro brani Keren, ki je ključ za osvojitev. Eritreje.
Načelnik angleškega generalnega itaba
general John Dill je poslal vrhovnemu po« veljniku grških čet generalu Papagosu brzo« javko, kjer mu čestita k uspešni zavrnitvi ve« like italijanske ofenzive na albanski fronti« poročajo iz Aten.
Jugoslavija ima v Solana svoje svobodno pristanišče, ki je moderno urejeno
«"««»JU poslanik zapušča Romunijo, potem ko »« jo zasedle nemške čete
......"'"IV.)«• « vodijo srdite borbe med Italijani
in Angleži,
•ngleéke tele v Egiptu
AngleSko vojaSko kolo s Stirimi puškami
I emške bojne ladje spet križarijo po Atlantskem
Admiral Darlan, namestnik Iranc. drž. poglavarja marsala Petaina.
I
T i ■ ■;■ . " f i: fiiiji !■ >>.:
;:>■(■:	"vi-	;ti
k ' '' ''% z?ti"'-- -t. *?■■ i-r „ i 'A	:■"■■,.■■
. .. .11.1.1. t... I.fr r ---mi_iä^ai;__JUn
Angleiki trgovski parnik gori. Vžgalga je torpedo nemSke podmornice.
' • •Jlff.^f r
■i--.-,- .t , f	!,v/
<> -T. . t'%,'1 to*	« «
% -t ' v» > > k	,
i : .<:*	j
. '	tt hUfpi
». = ' '<•, 1 •■•■<■
: «j;i A
•<*>i>iska pehota na pohodu
ISlilili i^ISHiMlipl
, i < ; ",--«' i 4
ÄM^ÄiiSÄilMi I	M;
c i ^ * > * . t m.* A	■!
I ■ ■» 1 «
NemSki letalci v afriški puSCavi.


5> rv ,, >'<
SlplillllSl * &

i * 1
Nemška letala nad obalnimi baterijami Irancoski obali.
Romunski generalSlabni častniki opazujejo vaje nemSke vojsk«.
pio DOMOVIN
Moravče. Krajevni odbor «draženj« vojnih invalidov je imel ono nedeljo ivoj redni občni zbor. Udeležba j« bila preci) obilna. Razprava, t katero to živahno posegali, «pričuje izredno zanimanje za »tanovtko vpraianje.
št Jerae). V nedeljo 16. marca f* bil občni zbor krajevne Kmečke «veze. Priiel je med oa« senator Brodar, ki je govoril o pomenu naie «U-novske organizacije. — Prav lepa je bila ak»damila FO n» praznik »v. Johcla Gledalci so opazovali lep napredek sate mladine, tudi zelo spretnih mladcev. — Živinski in kramarski sejen bo 8. aprila, na velli torek, ae aa veliko soboto, kakor j« označeno v koledarjih.
Kopati ia Kača*. Lani «ao imeli »se leto sa mo Stiri mrlič«, letos pa v dveh mesecih le fesi, med njimi «ni «tare «safere ia gospodinj« iz Velike Račne: Lopova, Jerajeva. Jakopinov« ia Spe-harjeva. Vse j« večinoma pobrala aripa, oziresaa pljuč nica. Bile «o vse vzorne lcričanske iene ia matere. Bog jhn daj obilno plačilo! — Sredi februarja se j« pričel pouk v novi ioli na Veliki Ilovi gori. Tako imamo zdaj » nati župniji razen domače te dve zunanji ioli, vsaka nad eno uro oddaljena od Kopanja. — Dne 1tX marca se je pod okriljem Kmečk« zveze pričel v Mali Račni tresnesečnl gospodinjski tečaj. — Ne pozabimo na družbo sv. Mohorja! Število članov je po nekaterih vaseh prenizko.
Lcskovica. Na dan sr. Jožef« tmo imeli blagoslov novih orgelj. Vsak «i lahko misli, kako ponosni tmo, da je mala fara, ki iteje komaj 400 ani,
E od vodstvom g. župnik» dosegi» Cast, da z natega ora donijo dvomanualske, pnevmatične orgij«. Zahvaljujemo «e vsem darovalcem v fari ia izven fare za veliko naklonjenost. Bog plačaj!
Bel tiari. Sadjarska podružnica * Beltincih je priredil« na praznik sv. Jožefs v tukajinji ioli predavanje o sadjarstvo. — Pretekli teden jc bil npokojen Sprager Ferdinand, iolski upravitelj, kateremu bodi za njegov dolgoletni trud pri vzgoji otrok naia iskrena hvalal Na njegovo mesto j« imenovan nai rojak Zorko Edvard, ki je že dolgo let učitelj na tej ioli. Želimo mu mnogo nspeha!
Kalobje pri Sv. Jnrjn ob fui. fei. Takoj, ko je odici organisi na orožne vaje, smo tudi brez petja v cerkvi celo ob večjih praznikih. Nas te urbi, kaj bo, če ho o veliki noči vse tako tiho. — V Vezovju je umrla 75 letna Selič Katarina, ki j« bila med ljudmi zelo priljubljena, ker j« prikazal njen pogreb. Nzj v mira počival
Cerklje a« Gorenjskem. 2c tretje leto jc letos vodila naia požrtvovalna gdč. učiteljica Kordii Tilka gospodinjsko-knharski tečaj. Zadnji tečaj jc bil preteklo nedeljo zaključen. Stiri mesece, dvakrat n« teden, jc dvanajst deklet z veseljem prihajalo v to iolo. V nedeljo so priredila razstavo, da starti in zlatti druge dekleta vidijn, koliko koristnega in potrebnega «o sc v kratkem času ob vestni roki skrbne gospodične naučile. Brez dvom« bo tečaj dekletom v korist, «aj nima namen«, usposobiti naia deklet« za mestne služkinje, ampak za dobre kmečke gospodinje.
Maljava. Od 30. januarja do 16. marca leto« smo imeli t aa» Mi gospodinjski tečaj (gospodinjsko nadaljevalno io!o). Voditeljica je bila gospa Dolgan. Trinajst deklet je obiskovalo tečaj. Labko rečemo, da «e jim je odprl čisto nov pogled v stroko, ki jim bo kot prihodnjim gospodinjam služila na življenjski potu Gojenke ao dobile tudi navodila za red, zs snago ia zdravstvene zahteve pri hiši.
Besnica nad Kraajem. V Zg. Resnici je umrl Janez Rozman, po domače Udir. Dosegel je visoko starost 65 let. Bil je priden in pošten gospodar. Naj v miru počival
2alosta« gora pri Proerja. Tudi letos ne smemo pozabiti na našo staro romarsko boijo pot m n« pobožnost. ki bo tam na cvetni petek, dne aprila. Ta dan «e bo na Žalostni gori bralo vet svetih mas. Uporabimo priliko, da si ob Križu in Materi sedem žalosti izprosimo milosti in moči za sedante težke čase.
Hrastje. Ono nedeljo tmo ob polni dvorani prisostvovali «kioptičnemn predavanja «Sedanja vojna » ah« hi besedic. Predaval Je g. Vinko Zor
iz Ljubljane. Poslušalci so izrazili željo, da bi spet kmalu nastopil predavatelj v našem domu — V ae-Jeljo, dne 80. marca ob treb popoldne zaigramo
v proslavo 70 letnice Franca Sai. Finžgarja njegovo dramo iz kmečkega življenja »Verigo«. Vljudno vabimo vse naie prijatelje, da ae te proslave gotovo udelefe!
iz Ambrasa. Dne li marca je umri Šinkovec France, pd. Ta srednji iz Bakrca. — Dne 17. marca smo položili v grob Janeza Hočevarja, pd. Joka is Višenj. Oba «ta bila verna katoliška moia. Zadnji je bil več let občiniki odbornik in ustanovni član hranilnice ia posojilnice. Odlikoval se je po požrtvovalnosti u dobro stvar. Pokojni je skoraj redne prihajal tudi k popoldanski slnS» boi j i, čeprav je bil od cerkve dobre tri Četrt are oddaljen. Stari rod možakov izumira. Kakšen p« je mlajii rod? Vsem znancem priporočamo oba pokojnika v molitev in blag spomini
Jože ŽflMMC - 50 letnik
Pred 25 leti j« priiel g. Jožef 2mavec v Trbovlje kot najmlajši kaplan Vsa leta se je vodilno udej-stvoval v vseh naiUi organizacijah: prosvetnih, telovadnih, gospodarskih, strokovnih in političnih. Koliko uspcincga j« izvedel v korist posameznikom in sploiaosti, priča aaed drugim krasen Prosvetni dom, stanovanjske hiüce 'Dosa in vrt«.
igulacije itd Doživel jc veliko veselih, a tudi žalostnih časov, ko nam j« bivfi režim zapečatil prostore in s tem onemogočil vsako delo v pro-sveti, njemu pa za uapetno delovanje v prid narod«, kot državi nevarnemu elementa uetavil honorar in poučevanje za dobo skoraj treh let Pa, hvala Bogu, tudi to j« prestal kot trden in kre-menit značaj. Gospodu jubilantu, vzor duhovnika, želimo prav iskreno ie mnogo blagoslovljenih leti Gorje pri Bleda. Katoliško bralno društvo v Gorjah je na prazaik sv. Jožefi dalo blagosloviti svojo novo zastavo. Dopoldne je bila sveta mala s primernim nagovoroM in blagoslovitvijo, Id so se je udeležile vse «aie zttanove. Zvečer je bila v Gorjantkem doma ob nabito polni dvorani slavnostna akademija s prav lepim sporedom. Ob koncu je g. duhovni vodja podal v klenem govoru vso zgodovino 62 letnega delovania. Kat. bralno dru-štvo v Gorjah se lahko ponaša, da je eno najstarejših prosvetnih društev v Sloveniji, samo Bla! Potočnikova čitalnica v St. Vidu je starejša. Dru-itvu želimo božjega blagoslova za nadaljnje dele pri izobrazbi naroda po katoliških načelih!
JVow grobovi
m Umrli so: v CreSnjevcu pri Sk»v. Bistrici sestra in gospodinja tamošnjega gospoda župnika Julijana Zamuda, v Srednjih Ga-meljnih, Frančiška Ložar, v Slov. Konjicah soproga viš. davč. kontrolorja v p. Marija Sne, na Golniku soprog Merke pokojnega dr. Zer-java dr. Branko Ehrlich, v Mišačah pri Kropi Marija Sitar roj. Pogačnik, v Mariboru hišna posetnica Alojzija Cep, v Vikrtah pod Šmarno goro Ivan Jeras, pri Sv. Jakobu v Sk>v. goricah posestnik Jožef Jarc. — V Ljubljani so odšli v večnost vifiji revident južne iele»-nice v p. Franc Blažon, Joško Marinko, poStni zvaničnik v p. Vinko BorStnar, posestnik An-rej Lavr.S, učiteljica Mira Thuma, Marija Gruden roj. Hočevar iz Šmarja, delovodja drž. železnic v p. Karel Erber, Roman Mauri, na. redmk-vodnik v p. .lože Mavrin. Naj počivajo v miru!	'
Smihcl pri Novem mest«. Sv. misijon je za nami. Bogu bodi hval in čč. gg. patrom misijonarjem, da se je vse tako lepo izvršilo. — Sedaj ae šole in kat. društva pridno pripravljajo za proslavo materinskega dne. — Tukajšnja podružnica sadjarskega in vrtnarskge« društva si je nadela nalogo, da postavi v Bmihelu sadno sušilnioo.
Borovnica. Na posredovanje g. Tavčarja, šolskega upravitelja, «mo ustanovili kmetsko nadaljevalno šolo, obiskuje jo 24 fantov. — Nedavno smo priredili igro iz kmetskega življenja »Grunt«, ki je lepo uspela. Za zaključek iole pripravljamo ialoigro »Krivopriseinik«. Vabimo! — Imamo ea-marijanski tečaj, ki se ga udeležuje nad 40 oseb. — Na Pokoj išču bomo zidali novo iolo.
Smarjeta. Na praznik sv. Jožefa smo imeli pri podružnični cerkvi sv. Jožefa na Viniem-vrhu prav lepo žegnanje. Prenovili smo stolpno uro. za katero so tudi sosedni farani is Bele cerkve prispevali
Skofja Loka. Telovadna akademija, ki (U jo priredila Fantovski odsek in deklifki krožek, je nadvse lepo uspela ter pokazala, da je mladina v naših organizacijah na pravi poti. saj hoče ostati zvesta Bogu. narodu in državi Zato ni čuda, da naše vrste rastejo in pridobivajo na ugledu. Starši, pošiljajte svojo mladino t Društveni dom! — V četrtek. 27. marea ob 6 zvečer bo imel ▼ Društvenem domu priznan po-
litik iz Ljubljane govor o sedanjem mednarodnem položaju i>ocl naslovom: Naš čas in naša dolžnosti Vsi vabljenil — V Marijino družbo
je bilo na praznik sv. Jožefa sprejetih 45 mladih fantov. Le tako naprej I
Raka pri Kz&eaa. V bolnišnici usmiljenih bratov r Kandiji j« o diet v večnost Jož« Bredula iz Jelenka. Pokoj njegovi duii! — Dolgoprstneži so v zadnjem času izrriili par a« tako malih tatvin.
Mima. V Mčdliagu na Dunaja j« umrl 28. februarja L L nai rojak Jož« Solar iz znane rodbin» Šolarjev». Rajni m j« rodil L 1899 ia j« i« prekoračil 81. leto svoj« starosti. KI j« zelo marljiv in vesten uradnik, znancem pa dober in postrež-ljiv prijatelj. Rajni Jofe ni bil uao zaveden Slovenec, temveč tudi vnet Slovan Zdaj naj mu bo lahka taja zcsnljal
llmtiimlfct
n Poizvedba. Podpisani Uranič Jože, Zg. Koseze iL 4, poizvedujem, kdo je bil navzoč, ko sem bil ranjen pri Novem mesta v Galiciji 15. oktobra 1914. Ali potem, ko sem se zdravil v bolnišnici v fttn1v«j*enburgu na Ogrskem in v Ljubljani pod Gradom, v biffini sv. Jožefa v zasilni vojaški bolnišnici. Rabim namreč priče uradi priznanja invalidnino in prosim za naslov prati povračila stroškov na ime: Uranič Jože, posestnik, Zg. Koseze 4, Peče, p. Moravče.
n Prosvetno druitvo v Velikih Laičah igra na tiho nedeljo oopoldne ob 3 dramo »Žrtev «povodne molčečnosti. Vljndno vaUjaail
a Praovolaa zvnza v IMN i« zalotil« nmetoiik« razglednica za veliko noč in sicer po original« slikarja Laveria- Prva slika predstavlja «nastani« s Križa, draga pa polaganj« r grob. Razglednic« «o velik« «metai&e vrednosti Tako «resničnj« Prosvetaa zveza načrt da popularizira a aio umetnost med iirok« plasti naroda. Zavedni Slovenci bodo eegali ca veliko noč gotovo po Uh razglednicah, ki j. izdelala aaia prizaana Jugoslovanska tiskarna. Naročajo «o pri Proerctni sv «zi v Ljabijaai, Mikloiičeva c. 7. Zahtevajte jih po vseh trafikah ia trgovinah.
»|„ a«
zmm
zdravil«
V nekem živalskem vrta so napravili zanimiv potikaš. Bolno žival so pustiti «amo v kletki, toda v njenem dosega so položili vse hranilne rastline, ki jih j« najti v naravni okolici, v kafer! ta iival drugače živi. Nato «o opazovati, kako se j« bolna rivai zdravila z zelmi, ki si jih je izbirala iz kup«.
Bržkone bi sploh ne bila obolela, Se bi imela že prej na razpolago takine zeli, kajti živali «e z« svojo potrebno dobro razumejo na naravna lečil«. Tako «i iičejo črni «morilki medvedi nekih odhajajočih jagod, da «e po zimskem čas«, popolnoma ozdravijo. Mladi purani jemljejo grenke liste kot dražilo, ki jih krepča. Kadar dobivajo damjaki nove rogove, iičejo apneae voda. Apao potrebujejo za tvoj« jajca tudi gorske ptice, zato iičejo krajev, kjer dobe lahko Ikoljke-
Ljubezen in torpedo
Filip de Chavannee, poročnik vojne ladje, je vprav hotel stopiti na svojo podmornico »Antigo-na<, ko zjisliži za seboj klice: »Gospod, gospod,
počakajte!«
Obrne se, stoječ te na ladijskem mostu, in zagleda hotelskega slugo, ki hiti proti njemu.
jKaj pa je?«
»Vzemite, prosim, to pismo, ki je pravkar prišlo za vas.«
Filip da slugi napitnino in pogleda pismo. Takoj prepoina lepo, drobno pisavo svoje žene, ki je z otroki bivula v Ameriki. Držeč pismo v roki, stop< na podmornico, gre po stopnjicah v notranjščino in vrie pismo na mizo. Potem gre po stopnicah na poveljniški mostič, da dà zadiije povelje.
»Bernard, je vse pripravljeno?«
»Vse, gospod poročnili I«
»Naprejl Pojdimo!«
Motor zapoje, podmornica se odmakne od obrežja, zdrči skozi pristanišče in z vso brzino zavoii na odprto morje. Filip se poslovi z očmi od mesteca in se vrne v kabino. Tam ga je čakalo veliko dela. Na pismo je čisto pozabil. Kasneje ga je sicer iskal, pa ga ni mogel najti.
Temna noč je. »Antigona« že peti dan križari po morju, a še ni nikjer zadela na sovražnika. Enkrat so jo napadla nemška letata, pa se je srečno izmuznila. Filip jo mogel svojemu poveljniku sporočati samo: »Nič novega.« Zdajci se oglasi Morsojev aparat. Čez nekaj časa že izroči radiotelegrafist Filipu brzojavko: >Ladja »Rot-tum« plove pod holandsko zastavo v Amsterdam. Torpedirajle jo na poti. Zadeva zelo važna! Za nobeno ceno ladja »Rottum« ne sme priti v Amsterdam. Potem se vrnite v Brest.«
Filip odloži brzojavko in začne pregledovati I.ioydov zapisnik ladij. Ra...Re... Ri... Rob... Rottum. Aha, je že tu! Rottum ima 8500 reg. ton, dva dimnika, dva vijaka, 1250 ks in hitrost 14 vozlov na uro. Med drugimi posebnostmi ima ^Rottum« bela dimnika z rdečimi pasovi. Sijajno! Vsaj ne bo mogoče zmotiti se.
Zasvetilo se je jutro, ko je »Antogona« prišla na pot, po kateri mora pluti »Ktìtuni«. Filip vka-if naj «e podmorfWftl potopf. l^l'ftr'tftii]- Je (stopil k periskopu in opazoval. Opoldan, se v daljavi pokaže dim. Ladja se približa, na njej vihra angleška zastava in ime ji je »Hampshire«.'Dve uri I
kasneje gre mimo angleški rušilec. Filip sede za mizo in vzame časnike, čeprav so že steri. Da prežene dolgočasje, so 6e ve<lno dobri. Tedaj mu pade iz nekega lista pismo. 0, glej ga! To je pismo njegove žene, ki se je nekain zamešalo na dan odhoda. Poročnik ga ves vesel odpre in bere:
»Dragi Filipi
Zdi se, da se vojna ne bo kmalu končala. Zato smo se odločili jaz, tvoj oče in tvoja mati, da se z otroki vrnemo v Francijo. Da pridemo čim prej domov, ne bomo čakali rednega parnika, marveč bomo potovali na holandski ladji »Rottum«.
Filip se zdrzne in si pomane oči, če res prav bere. Kako? Ali je to mogoče?
»Tvoj oče namreč dobro pozna kapitana in ta mu je obljubil, da nas hoče takoj prepeljati. Ladja res ni velika, ali kabine so tepe in samo dvanajst potnikov bo zraven nas še na njej. Upam, da bomo srečno potovali. -V Doveru se bomo izkrcali, od tam gremo v Calais, potem pa brž domov. Cez osem ali deset dni se vidimo. Otroka kar norita od veselja in Te srčno pozdravljata ...
Drhteč gre poročnik iz kabine. Strašna usoda! Le zakaj morajo biti njegovi najdražji ravno na ladji, ki jo on mora potopiti? Ne, tega povelja ne more izpolniti! »Rottum« bo ostal nepoškodovan. Ali je mogoče, da gre ladja mimo, ne da bi jo na podmornici opazili? Da? Ne?
Tedaj zasliši znamenje: Alarm! Mornarji lete na svoja mesta, a podpoveljnik Bernard ukazuje: »Vozite s polno paro! Pripravite eevi in torpede!« Bernard opazi poročnika, ki je ves bled in izmu mučen, ter mu zakliče: »Glejte ga, kapitani Mislil sem, da spite, pa vas nisem hotel zbuditi, dokler ne bi zagotovo vedeli, ali je »Rottum« ali ni. Toda kaj vam je, gospod poročnik?«
»Ali... meni?« komaj dihne poročnik. »Nič, nič. Samo malo vrti se mi.« Ves drhteč pogleda na periskop. Dim je vedno večji, ladja se bliža, belordeči dimniki se že razločno vidijo. V Filipu divja najhujši boj. Ali ljubezen ali dolžnost! Kdo bo zmagal?
»Bernard, stopite malo semkaj!« Fant vstane in skoči k periskopu. »Da, to je prava ladja. Ne bo nam ušla. Toda zakaj ste tako bledi, kapitan?«
Filip odpre usta, 'da bi izgovoril zapoved, ki bo rešila življenje njegovi družini, a neka čudna sila mu pravi drugače: »Ne, ne, to ni niči To bo prešlo. Ali je to »Rottum« in treba je... moram
ga ... moram ga na vsak način ... potopiti. Pri« pravile prvo in tretjo cev, da izstrelimo torpeda!«
Filip se je odločil, junaško odločil. In on svo-je odločbe ne. prekliče nikdar. Nalogo mora izvršiti. Ne sine svoje družine bolj ljubiti kot domovino. Da, »Rottum« je gotovo obsojen zaradi tistih ljudi, ki poleg njegove družine na ladji potujejo, morebiti vohuni ali kaj podobnega. Končno bo pa še mogel rešiti svoje, če bodo poskakali v rešilne čolne. Ali to je malo verjetno.
Filip spet pogleda v periskop in se obrne k' moštvu, da dà povelje. Skuša govoriti, a ne gre, ne gre. Mine nekaj trenutkov, tedaj pa zbere vse svoje moči in z nečloveškim glasom zakriči:
»Prvi in tretji torpedo! Ogenj!« V hipu zdrči-ta dva torpeda v morje, ki se peni ln dviga ko da bi pod njim vrtal z debelim svinčnikom. Sekunde so minevale, strašno dolge za vse: za posadko »Rottums«, za mornarje na »Antigoni«, a najbolj za Filipa, ki je bled ko zid gledal v periskop. Tedajci se na morju razleže silovit tresk. Oba torpeda sta zadela, eden v krn, drugi v sredo ladje. Filip poveljuje s strtim glasom:
»Podmornica navzgorl Pripravite top!«
Podmornica se naglo dvigne, poročnik odpre zaklopko in skoči na krov, za njim pa Bernard in drugi mornarji.
Mornarji skočijo k topu, toda na torpedirano ladjo ni bilo treba več streljati. Posadka je komaj poskakala v čolne ko se krn »Rottums« dvigne naglo v zrak, sprednji konec ladje pa izgine pod vodo. Ladja se je res potopila čudovito naglo. Cez kakih deset minut pride Bernard spet na poveljniški most in vidi kapitana, kako s daljnogledom opazuje morsko gladino. Ladja je izginila, »Antigona« pa je krožila okoli rešilnih čolnov, ki so edini ostali od »Rottuma«.
»Bernard, vzemite gumijasti čoln s podmornice in preiščite rešilne čolne!« ukaže kapitan Filip. »Ce najdete v njih žene in otroke, jih vzemite v svoj čoln in pripeljite na »Antigono«.
Bernard izvrši povelje', preišče čolne, ki so bili polni prestrašenih mornarjev, žena in otrok pa ni bilo v nobenem. Sani se je z mornarji vrnil na podmornico.
»Nobenega tam?«
»Nobenega, gospod kapitan. V rešilnih Čolnih' ni ne žena ne otrok.«
»Vse v redu! Vsi v podmornico! Podmornica naj se potopi in naj pluje domov v Brest!
Cez neiiaj dni se je »Antigona« zasidrala v Brestu. Ali v teh malo dneh se je Filip de Cha-
Rabljeva roka
Aogletto «pisal J Fletcher Ray.
Poslovenil Franc Poljanec.
»Pst!« mi je na nho dejal RuFus, »tarale gre Licinij.« Pogledal sem, in med vrati je stal Licinij. Ali naju je videl, ne vem. Pri vseh bogovih — mislim pa, da naju je, dasi o tem ni zinil.
»Ali ste narédili, kar sem vam ukazal storiti?« je dejal.
»l>a,« ie odvrnil Rufns in stopil prédme, da bi jaz bodalo lahko vtaknil v nožnico. »Se enega pripravite, morebiti ga hO treba.« In je odšel. Medtem ko je te besede govoril, so mi oči obstale na sužnjevera obrazu. No njem ie ml pa že tak spačen, hudobno mišljen posmeh, kakor ga še nikoli nisem videl; pa je izginil še me tem, ko Sem gledal.
Proba so pobrali in poMžili na klop in mu med ustnice vlili vina. Jaz sem pa med tem •<«1 ob strani, roke držal za pasom in težko dihal. 2«fol semi, da bi teh oči nikoli več ne odprl. Pa so mu Še med tem, ko sem ga gledal, veke zamigtttale, on je p« glasno zastokal.
»Pustimo ga,« je dejal Rufus, »kmalu bo Pri sebi.« in zlil je ostanek vina po Probovem obrazu, »te gs kakšna reč spravi k sebi, ga bo to!»
Sli smo zopet na delo bolj molčeči, kakor Je bila naša navada. Nenadoma sem obstal. »Kje je tisti prekleti suženj?« sem vprašal. Sel je; in 'nihče ga ni videl, kda j se je zgubil.
Ko sem se tisti večer vrnil domov, sem bi; * »rcu zelo vznemirjen, in moj nemir se niti
malo ni polegel, ko sem našel, da me Suzana ni čakala.
»Kje je tvoja mati?« sem vprašal Nidijo. »Streč je šla neki ženi, ki bolna leži blizu Ovčjih vrat«
Molče sva sedela prj večerji. Temnih sln-tetij, ki so se me polotile, ni moglo pregnati niti dečkovo petje niti Nidijino igranje na lutnjo, kar je mojim ušesom tolikrat bilo tako ljubo. Ukazal sem jima, naj gresta vsak v svojo posteljo. Tema je nastala med tem, ko sem sedel ir tuhtal te čudne reči, ki so se zgodile; in čimbolj sem premišljal, lem manj lahko mi je bilo pri srcu. človek, ki je imel' opraviti s smrijo in krvjo, kakor sém imel jaz, v ko<teb čuti, kdaj je nevarnost blizu. Takrat sém jaz tako čutil In razjedal me je strah za Suzano, saj je dosti tatov in roparjev tam in drugih hudodelcev, ki za praznik pridejo v jeruzalem Slnb čas je za žensko, da bi po lilicah sama hodila. Nisem mogel biti pri mirn, ampak hodil sem po sobi in Vmes klel. Noč je že skoraj minila, ko je prišli; obraz je imela pa bel kakor mrliška obleka Za grob. »Žena, kaj ti je?« sem zavpil. Ustnice »o se ji pregibale, spregovorila pa ni besedice. Roko si je dala za vrat in se vsa trudna nasmehnila. Nato je omahnila, in če bi je ne bil ujel. I»i bila na tla padla. Nesel sem jo na posteljo in jo nanjo položil. Čez nekaj časa je odprla oči.
»O Scipio,« je vzdihnila. »ujeli so ga!« »Ujeli? Koga?« sem dejal ves presenečen, »jezusa, Jezusa Nazarečana — Kristusa. Peljali M> ga h Kajfu, in ubiti ga hočejo.*
«Prinesel sem ji vina in jedi in ji sedel ob stran. Bilà je zelo vznemirjena in potrta. »Pridi, vse mi povej,« sen» ji dejal. In spregovorila mi je tele besede:
»Žene pri Ovčjih vratih, ki je bila blizu poroda, ne poznam. Bila je nenavadno slaba, da sem zanjo imela mak) upanja. Klicala' je
veliko čudnih reči, tóda ime njenega moža Nereia ji je bilo vedno na ustnih.
Kje je ta Nerej? sem rekla; on bi moral k njej; umrla bo pred petelinjim petjem.
»Sel je s trumo stražnikov,« je dejala dekla.
Toda kam? sem rekla.
»Ne, ne vem «
Ženi ie postala slabše. Mora ga videti, sem mislila, ali pa bo prepozno. Nekaj časa se je pomirila, dasi v veliki bolečini.
»Nerej! Nerell« ie klicala.
Ej. sem rekla, kje pa je, da ti ga pripeljem?
»Poslušaj!* je dejala, »preden je Sel. mi je povedal, pa — je dejala '— ne smem nikomur pov edati. Nérej! Moj ljubi Nere jI Kje si?« In nekaj časa ni vedela, kaj govori. Nato je nekaj časa vsa zdelana mirno ležala.
»Kje je tvoj Nerej?« sem ii rekla na uho
»On vodi trumo, pa ne v boj. Prijeli bodo samo enega. Nihče ga ne sme raniti. O Kujfal Zakaj si mi vzel mojega Nereja?«
Toda truma; kam gredo?
»Čez potok in na vrt. Oni gredo samo za' to, da ujamejo enega Nerej« nihče nič ža-lega ne stori; toda zakaj se tako dolgo obotavlja«, moj mož?«
Kako pa vrtn pravijo?
»Getsemani. Getsemani.«
Morala sem deklo poslati iskat moJa, ko sem s postelje slišala krik Vedela sem, da je prepozno, saj je kmalu nato umrla.«
Suzana me je pogledala ia se stresla.
»Dobro,« sem dejal, »kaj potem?«
»O Scipio!) dete, dete, ki se je rodilo, nI bilo človeške vrsto — bik) je spaček.«
»Ne človeške, zares,« sem rekel, »jaz so nič ne čudim. Saj je gospodar sam, ta Nerej; bil znan kot skadranec; ei po vsej legiji- Kaj meniš, da more žensko telo od tfckega semena
roditi kaj drugega kakor umazanosi? Kadar lev
<»»
vannes poslaral za deset let. Bil je mrk, otožen, komaj senca prejšnjega človeka. Bernarda je skrbelo, kaj naj to pomeni. Kapitan nt jedel, nt pil ni spal, govoril inalo in še tedaj le s tihim ubitim glasom. Mnogokrat se je za cele ure zaprl v svojo kabino in Bernard je prisegal, da je tedaj slišal skozi vrala pridušen jok.
Dvanajst dni je bila »Antigona« na morju, trinajstega se je vrnila v Brest. Filip odide na suho in počasi hodeč krene k poveljniku, da mu sporoči svoj uspeh. Viceadmiral mu čestita, opazi pa tudi, da je zelo slab; zato mu dobrohotno reče: »Vidim, da ste utrujeni. Dam vam štiri dni dopusta. Mislim, da stanujete v Conquetu in se vam bo to že malo poznalo. In dobro se imejte le
Filip oddide. Neka skrivnostna sila ga vleče domov, domov, ki stoji zdaj prazen. . brez žene,
brez otrok ... prazen in zapuščen za vedno. *
Moči so mu ie pojemale, ko pride Filip do vrtnih vrat svoje vile. Hodil je počasi in s sklonjeno glavo. Nenadoma se je ves začuden ustavil. Srce mu je razbijalo, ko da mu hoče raznesli prša, a pred očmi se mu je delala megla. Njegova otroka sta mu tekla nasproti. Prime se z rokami za glavo in premišljuje ali je to resnica ali varljiva prikazen. Ne, ni prikazen! Cuj objesten otroški klic: »Oče, očka! Očka je prišel!«
Pri oknu opazi smejočo se svojo že no, ki je klicala starega očeta in staro mater: »Oče, mati! Filip se je vrnil 1<
Otroci, žena, starši, vsi so doma živi in zdravi. On pa je mislil, da vsi počivajo v mrzlih vodah morja. »Ali ste rej vi? Ali ste zares tu? jih vprašuje.
»Zakaj se pa tako čudiš?< ga vpraša žena. Ali nisi dobil mojega pisma?< Filip malo da ni vsega povedal, kar je v teh dneh pretrpel. Komaj se je obvladal. Boljše, da njegovi domači o tein nič ne vedo. Morebiti bi ga razumeli, morebiti pa tudi ne. Zato jo vpraša ves začuden: »Pismo? Kakšno pismo? Nobenega pisma nisem dobil! t
»Pisala sem tl<, mu pripoveduje žena, »da bomo potovali čez morje s holandsko ladjo »Rottum«. Vse je tvoj oče že uredil. Ko pa pridemo določenega dne v pristanišče, »Rottuma< že ni bilo nikjer. Odplul je šest ur prej, kakor je bilo domenjena To je bila še sreča da nismo plačali kabin! Drugi dan smo pa odpotovali z argleškim parnikom »Hampshire«. Na času nismo nič izgubili, saj smo »Rottum« sredi oceana prehiteli in
prej prišli v Evropo. Včeraj smo bili v Clier-bourgu, danes smo pa doma, hvala Bogu.
Filip se je čutil neizrekljivo srečnega. Vse se je tako lepo uredilo, on pa toliko, da ni izpustil »Rottum«. To je dobro, da ga ljubezen in čustvo nista premagala. »Rottum« bi bil izvršil svojo volumsko nalogo, a on, on... bi moral zaradi nepokorščine v ječo. Odslej hoče vedno brez premisleka izpolniti vsa povelja, vedno in povsod, naj velja, kar hoče.
Objel je mater, poljubil svojo ženo, stisnil roko očetu, a okoli njega sta se sukala otroka in se prepirala, kdo bo preje povedal očetu cel koi »prevaznih« novic.
»Cuj, očka I Ti še ne veš tega! Poslušaj: Jaz, midva sva šla...« In hiša je spet polna, vsa družina srečna.
(Iz francoščine),
Radio Ljubljana
od 27. marca do J. aprila 1*41.
Četrtek, tr. marca: T jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.14 Plsau venček veselih zvokov ilo 7.43 — 12 Instrumentalni solisti (plošč"») — li.M Poročila, objava — II Napovedi — 13.(12 Salonski or. kesler (g. Petrič) — 14 Poročila — 17.» Pestri zvoki, igra Radijski orkester — 18.441 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolariß) — M Napovedi, poročila — W.2S Nacionalna ura: Belgrad govori — 19.40 Plošče — 19.20 I>ese< minut zabave — su Velarsi koncert (Radijski orkorster) — 21 Osterčeva skladateljska ura. Sodni u Jejo: ga. Tončka Sušler-Maroltova. g. tirali I Srečka, g. Feliks Moravec, g. Zliinond Ivan ta ga. Marta Osterò-Valjalo — 22 Napovedi, poročila.
Petek, ss. marra: 7 Jutranji pozdrav — T.M N» povedi, poročila — 7.15 Pisan vonček veselih zvokov ilo 7.45 — 11 Šolska ura: Slovenski pri rod os lo vel II, del (g. prof. Rafael Bačar) — 12 Naši kraji (ploš5e)
—	12.30 Poročila, oh ja ve — 18 Napovedi _ 11.02 Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester) — 14 1'oroAlla
—	17.30 Pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Poje gdč. fttefka Korenčanova, pri citrali g. Vilko Skok — M.lic Zenaka ura. Bolniško in starostno zavarovanj n uslužbencev (gdč. V. Penca) - 18.30 Plošč«
—	18.40 francoščina (g. dr. Stanko I.eben) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nilska della — vrata Kg!pia (g. dr. Valter Bohlnjecl — 19.40 Plošč« - 19.50 Öbisk obmejnih gora (g. I.jubo Tipllč) — 20 Naši operni Pevel (plošče) — 20.30 Klavirski koncert: e. Emllljan Slavnlč — a Rad. orkester — 22 Naimvedt poročila.
Sobota, n. marra: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 — 12 Kar brez napovedi ploMe hite, a njih pa veseli napevl done - 12.30 Poročila, objave — 1» Napovedi - 13.02 Opoldanski spored Radijskega orkestra
—	14 Poročila — 17 Otroška ura: Trije potoirfnl (članice Nar. gl ed.) — 17.30 Pravljični svet (plošče) — 17.20 pregled arreda — 18 Orgelski koncert (g. prof. Pavel
ItančingaJ) — 18.40 Kdo Jo obveznik pasivne zničlt« ter kakšne pravice tu dolžnosti luni (g. (1 ninnoli a„ drej, viš. komisar) — 1» Napovedi, iioročiia — i',, »rob» (plošče) - 20 O zunanji politiki (g, dr. Aloj,ii Kuhar) — J0..W Sušcu v slovo Iu lumiludl nasiu-ni Pisan glasbeni večer: godba, potjo, šale — 22 Napovedi poročila 22.15 Za vesel koneo tedna (ploščo).
Keilet ja, SO marra: 8 jutranji ]>ozdruv — 8 li Kvartot pillai — 9 Napovedi, IKiročila — 9.15 7.„ v',. selje (plošče) — 9.15 Salonski kvartet — lo.ao Versici govor (g. dr. Uvidu Haut) — 10.45 Prenos cerkvene glasbe ir. cerkve sv. Cirila ln Metoda — 11.15 ,a. bavo (plošče) — 11.45 Koncert pevskega društva Slu-vece — 12.30 Poročila, objave — lil Napovedi — in« Iz slovenskih spevoiger. Sodeluj« Radijski komorni zbor, njegovi solisti In Radijski orkester — 17 Kniet ura: Dvigniino gospodarstvo gozdov (Ing. Karel Tav^ čar) — 17.311 Veselo popoldne: TainburaAki snpint i„ samospevi s klavirjem (g. M. Prernelft ln g. prof M I.Lpovšek) 19 Napovedi, poročila, objav« — 19.30 g. j,r„f' MarlJ.in I/ipovšek, «voje črtice bere g. Narte Veli. konja — 20.30 Za veselo are«. Večerni spored Radij orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples.
Ponedeljek, it. marca: 7 Jutranji posdrav — 7h Napovedi, IKiročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (Plošče) do 7.45 — 12 Iale« v daljnje kraje (plošče) - • 12.30 Poročila, objave — U Napovedi — 13.02 Slovim ski zvoki Radijski orkester — 14 Poročila — 17..lo (;□! daini kvartet (gg. Marin SI., K. Burger. Avg. Ivanči« ti. Müller) — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. A IIr^ celj) — 18.30 Plošč« — 18.40 Slovenol v tujini'(gdč prof. T.lpoglaviek — If Napovedi, imročils, objave -I 1».J5 Nacionalna ura: Zagreb govori — 111.40 Plošče — ».50 Hudomušnosti (g Kr. Upali) — 20 Koncerl Sodeluje operna pevka gdč. Riza Karlova« In Radijski orkester. Ilirig. D. M. Sijaneo. — »1.30 Razni piami orltasti (plošče) — » Napovedi, poročila.
Torek I. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.08 Napovedi. poročila — 7.15 Pisa« venček veselih zvokov (plošče) do 7.(5 — 12 Uverture (plošče) — 18.30 Poročil« objave — II Napovedi 11.02 Z« dobro voljo! — !>poL danski spored Radijskega orkestra — 14 PoroAila — 14.14 Šolska ura: Prvoaprilske šale: dialog. Vodi g. M. Zor do 15 - 1'.!» Zvoki Iz Bolgarije (plošč«) - 18 Pester «i-ored Radilskeca orkestra — 18.4H Začetek Petrov« Rusije (g. Kr. Tsrseglav) — 1* Napovedi. i«i-ročila, objave — 10.26 Nacionalna ora: Narod v odio. Mluih časih (g. dr. Janez .Inniekorič) — 19.40 PlocV*
—	19.50 Šolska posvetovalnica (g. prof. Ethln Boje)
—	» Čudovite iznajdha proferirla Olprljana. .lake zanimiv In pončen večer a praktičnimi poukusi ter godbe — M Napovedi. 110ročUa.
Sredo. i. aprila: T Jutranji pozdrav — T.«S Napovedi. poročila — 7.15 Pisan vmič.* veaellh zvokov (4»lošč«) do 7.45 — Ut Deli bes Balet Sylvia (plošč*) 12.30 Poročila, objave — 1.1 Napovedi — 13.03 V brat, «kein zagrljajn. Sitored Jugos'>vn-isk« glasbe (Radij, orkester) — M Poročila — 17.3(1 Na« pevoi In pevke (plošče) — 18 O treznosti In dostojnosti — 18.30 Plošč'» 18.30 Mladinska ura. Pojt« a nami (vodi g. prof. J.uka Kramolo) — 1» Napovedi, poročila, objave _ U.35 Nacionalna ura: VojaAka oddaja — 10.54 Plošče an Samospevi gdč, Vande fclstler, prl klavirja r. prof. M I.iiHivšek — 20.44 Radijski orkester — tt Napor«*, poročila.
V vsako hišo »Domoljuba!
skoti ovco, in orel goloba, tedaj »e godi večji čudež, kakor ga je storil kateri koli čudodeinik. ki o njih čenčaš.«
Suzana si je pokrila oči in obmolknila. To-laz.il sem io, kakor sem jo pač najbolje mogel: rad bi jo bil spravil v posteljo, pa ni hotela.
»iNe, poslusaj, Scipio«, je dejal, »imam ti še več povedati«. Odšla sem iz hiše in obraz obrnila proti domu, in skušala misliti karkoli, samo tega ne kar sem videla, pa sem iznenada obstala. Njeni dvoji kriki so mi v ušesih še zveneli »O Kajfa, zakaj ai Narejo vzel? Oni gredo, da ujamejo onega, tam čez potok. Getsemani! Getsemani!« In razumela »em. šli so, da se potaste Nazarečana. Srce mi je zastalo morebiti so ga ze ujeli O. Scipio, ti veš. kaki »o ga zalezovali.
Kri mi je po žilah ledenela, nato sem pa LZ3V. nae''<=>. hitela proti Kedronu. Morala sem ga posvariti (ne, nikar me tako ne glej, Scipio) in ko sem tako šla proti mostu. aem v£ dela, kako je skupina mož šla preko njega. Peli »o slavospev; zdelo se mi je. da »Lim , njegov glas »ai pravijo, da ima gl^ kakor naT » ajša glasba. Skušala sem jih 3ohiteti: ko i
videla"« ' Sem bila tak0 blizu' da se™ £
»Kako si pa, Suzana, poznala človeka, ki ga prej nisi nikdar videla?«	K
..{ ™kScipi0' P°znala W P« med deset tiso«; n/i. m ' nj.eLmu enakega. Petra in Ja-°	drugih ne poznam. Pa sem za-
mudila. ko sem namreč skušala »topiti na vrt,
nila snlict1^ t '	"at. Ppredne .u-
bi ne zavpit mi ,e ^ del »» «»ta. d.
držaf *j ÌÌ6eÌ tBkajN 'e rekd <«• ki me je
ÌZ N"arettt- "<>» bi z njim govo-[»£. J ° i° JlP.a ,an?° za9m®jaJ in me še bolj dejal? J : me<fteW ^ ««Wo drugi urno
' 5»
»Izpusti jo, Romulus, pri Jupitru I To je žena Scipiona Bika.« In tako me je izpustil.
Toda oni me niso hoteli pustiti, dasi »em prosila in grozila. Rekli »o, da to noč nihče ne pojde skoz. Pa saj so ti pravkar pustil skoz celo družbo. Trumo ljudi, sem dejala.
je odvrnil, »toda nihče drugi ne pojde več.«
Tako sem se delala, kakor da »e vračam, pa nisem šla daleč. Skrila sem se za goste oljke pod mostom in oprezovala in čakala. Samo to »em vedela, da Ca moram najti in posvariti. Zo-PfJ »em se vrnila in pri vratih nisem nikogar videla. Pa preden »em skoznje »topila, »o navalili name in morala sem se vrniti Nato »em šla proč od vrat čez potok in zlezla blizu do vrta. Vse je bilo v svitu lune tiho in belo; pa »e nisem nič bala razen za tega Jezusa. In nato »e mi je zazdelo, da slišim Njegov glas, in odšla sem proti tistemu kraju.
Zagledala sera može. ki so ležali v sencah oljčnih dreves. Eden je pa tam klečal posebej zraven vinske stiskalnice in podoba je bila. da moli v veliki dušni «tiski. Svoj obraz je dvignil m mesec je svetil nani, da je bil bel leo »mrt, 111 kazal je velike kaplje pota na njegovem čelu. Kaj je vse govoril ne vem; en srce pretresujoč krik je prihajal iz molka — »Če ie mogoče, naj gre ta Tkelih mimo mene.« Bilé so J« druge besede, ki jih nisem slišala; nato je oči vzdignil proti nebu in glasno zavpil —
kr;k°£ m 1ai '? z^odl< KakOT zmagoslaven k,, «.ji besede, prinesene po mirnem zra-
Kledafa Ni?,	in «lejI v,ed,e'a 8em> d» »em
gledala Njega, ki aem ga Iskala.
drža 1« V/" 1 Vi ?'* na.n jefeovem obrazu, me je V tem smr^'P8 ' B Sem i"0*1* «'-Pregovori i. njemu Zl^T™1" ? Tlitvi nisera a pala k So groPzo JaiJVeti	za^a™enjau 1
ru/ i mi J10 v®dno pred očmi
«. OlffiUM -ki pojemale v Šotorih na Uljsk! gori m »!tažoe ognje, ki so umirali.
Slišala sem petje romarjev, tako so bili blizu, da »em mogla slišati besede psalma »Naše nog« «toje v tvojih vratih, o Jeruzalem.« O, som *i mislila, da bi mogla iti uednj« in « »eboj nazaj pripeljati vojsko, da ga njegovih sovražnikov rešim. In potem sera te zmisKla na nje, ki »o bili z njim prišli, in sem jih »kušala najti, ftla sem ob zunanjem podrtem zidu, ki obdaja vrt. Pa sem zagleda tri od njih (eden je bil Peter, o katerem sem ti že pravila,1; ležali so in — »pa i L
Kako »o ti možje mogli spati, ne vem. Meni »e je vsaj zdelo, da bi v uri njegove »mrtno groze oči ne bila mogla zatisniti, čeprav sem ves čas čakala. »Peler!« «em ga poklicala, (pa glasno nisem upala klicati, da bi me straža pri vratih ne slišala) »Peteri« — on je »pal naprej, in mesec jp »voje «enee risal po tleh, in v vejah dreve« «e niti liatič ni ganil.
Nato pride Jezu» in »e jih dotakne in jih vzbudi rekoč: »Ali niste mogli eno uro z me-noj čuti.« Vstanite, pojdimo, zakaj ta, ki me bo izdal, je blizu.
In «ree »e mi je razveselilo, «aj »em mislila, da je kdo prišel in ga po»varil. Pa je bilo že prepozno. Zakaj prav ko je še govoril, »em zaslišala žvenket jekla in zagledala prižgane bakle in odsev mesečine na vojaäkih šlemih. Drhal je navalila. Skrila sem se za podrti zid in oprezovala. Eden izmed drhali je »topil naprej — kakor da je poln »trahu, pa je vendar skušal kazati pogumen obraa. Proti Jezusu gre in ga pozdravi in pravi: »Pozdravljen, Učenik!«
In Jezu» ga pogleda in nekaj časa nič ne refe; vendar «e oni umakne nazaj kakor člo-vek, ki ga je prizadelo. Nato On reče: »Juda, « poljubom izdajaš Sinu človekovega»« In na sa-mo to besedo »e ie opotekel nazaj, in če bi ga "JLi i	W 6il n» t'» padeL Jezu« je po-
gledal po drhali, nato pa z milim glasom vprašal: »Koga izSčete?« In eden, «gar obraza nisem videla, je odgovoril: »Jezusa Nazarečana.«
Križanka
■	i	i	i	1	i	s	r	B		B	s	»	M	B	u	12		B
u	B	14							B	M				u			B	17
IS	u	■	M			B		B	n	B	SS					B	ss	
M				B	ss		B	M		n	B	SS		B	IS			
M		B	n	u		B	u				SI	B	»	ss		B	S7	
	H		a	ss					B	i»					B		B	
M	«t	B	»			B	o		«t			B	IS		M	B	47	
M				B	m	Si	B	M			B	52		B	SS			
H		11	ss	s«			sr	B		B	ss			»		B	M	
	B	»	B	u					B	M						M	B	
B	«							B		B	M			B	*			B
Vodoravno 1. slap. 8. del rudnika 11. do mača žival. 14. žival, Id ima rog na nosu, 15. domača žival, 18. grška črta. 20. predstavnik v banovini, 22. nadzornik pri dela. 23. predlog, 24. reka v Srbiji 25. kratici največjega slovenskega pisatelja, eden od peterih čndo», 28. oziralni zaimek, 29. ošaben, prevzeten, 30. >e» nik, 31. kazalni zaimek, 33. največji grški pisa~ telj, pesnik, 35. del sobe, 37. kratica za svetnik, 3H. Sofoklejeva drama in grški kralj 39. roda, 40. Pesnik za časa Napoleona; kratica, 42. oto-dje pri žetvi, 43. živalica, ki prede mrefe, 45. isto kot It. vodoravno, 47. ploskovna mera, 48 italijansko mesto, znano po visečem stolpu, 49. predlog, 5t. zelišče, 52. izraz pri kartanju 53. narod, ki je znan iz romana »Pod svobodnim soncem« in se je skupaj s Slovenci borii proti Bizantinccm. 54. predlog, 55. isto kot 22, vodo» ravno, 58. zahod sonca, 60. vzklik, 62. cilj smoter, 63. soseščina, (5. Koroška. 66. priprav» ca lov rib, 67. doba.
Navpično: 2. osebni ziiraek, 3. dobrina, 4 žuželka, 5. rimski oblastnik v Judeji, ki je Je
z usa obsodil na smrt. 6. istfo kot 47. vodoravno. 7. ruska reka, 8. del telesa, 9. celina od vseh strani obdana Od vode, 10. dan Kristusove smrti, 11. mesto v Srbiji. 12. glavni števnik 13. molitev, pri kateri se spominjamo Kristusovega trpljenja, 16. vprašalna členica, 17. grič, na ka-> terem je Krisfns umrl 19. obedve. 21. glavno mesto V Italiji, 23. del obraza. 26. draga kovina, 27. kraj večnega trpljenja, 32 neumen, 33. tre nolek, 34. vodna žival, 36. del voza, 41. čut za gledanje, 42. kraj pri Grosupljem. 44. bodeča žival. 46. priprava za sankanje 47. oče. 50. letni čas, 52. pleme, 56. kaznlni zaimek, 57. reka v zahodni Nemčiji, 58 omaka prikuha 59. del voza, 6L časovni veznik, 64. isto kot 47. vodoravno.
/ Mesto, Dzidiigo , so zavzele južnoafriška čete. (To mesto je samo Se 80 km od rfararja).
Angleži r južni Abesiniji so zavzeli mesto Neghelli.
Izžrebani reševalci
nagradne križanke »Domoljuba« z dne 12. III.!
Ciglič Henrik, stud, techa. Wolfova uL 12, Ljubljana;
Bub Jožefa, Podlipa I, p. Vrhnika;
2nidar Marija Kamnje 36, p. Boh. Bistrica.
Vsem ostalim reševalcem pa izrekamo najlepše priznanje, ker so prr reševanjn naleteli na res velike oviie ia težave, ki jim jih je nametal pod noge tiskarski škrat.
Se nehaj kratkih
Kemika letala napadaj» Malto in angleške konvoje v Sredozemskem morju.
3680 letal je dobilo doslej it Amerike angleško letalstvo poroča Reuter.
Priprave za atentat na sofijski vodovod so odkrili v Bolgariji.
Otroke iz Nemčije bo naselila v sedaj praznih slovaških letoviščih, slovaška vlada.
Ameriško poslaništvo je pozval» vse aaac-riike državljane, naj bodo vsak hip pripravljeni, da zapnste zasedeno in nezasedeno Francijo:
Čevlje s lesenimi podplati bodo začeli izdelovati na Norveškem.
Veliki nemški križarki »Scharnhorst« in »Gneisenau« križarita po Atlantiku, menijo v Londonu.
Odporna sposobnost stare Anglije je mrtva trdnost, ne pa živ odpor, trdi italijanski »Corriere della Sera«.
Angleži so zasedli oazo Džarabub v južnem delu afriške Cirenajke.
20.060 zažigalnih bomb so vrgli nemški letalci na angleški Briltol, trdijo v Londonu.
n Brezovško prosvetno društvo je gostovalo v preserski prosvetni dvorani dne 16. t m. ob 3 popoldne. Uprizorilo'je Finžgarjevo dramo v 3 dejanjih »Razvalina življenja«. Igra je žela veliko uspeha ia tudi igralcem poklanjamo veliko pohvalo,
Smola barona Dorlvala
Takrat je stopil gospod iz sobe 273, prijatelj hotelskega tatu, iz jedilnice. Oziral se je okrog, kakor bi nekaj iskal. Hlapci so se takoj uredili v sklenjeno vrsto' in mu zaprli pot.
»Kje je moj prijatelj?« vpraša hlapca poleg sebe.
Od razburjenosti se mu zatakne glas v grfu. zatakne se mu ie nekajkrat, tako da ni bilo glasu fz njega.
»Tam notri,« zakliče deček od dvigala namesto njega. »Tudi vas tam že čakajo.«
Marcellino stopi v ravnateljevo sobo, obstane na pragu in stimL
Prijatelj Dorival sedi na stolu. Na desni nogi ima hlače in spodnje hlače zavihane, da se Je videlo kolena Stražnik se je sklanjal nad njim. Ko se stražnik vzravna, vrže Dorival gta-vo nazaj in aa »iroko odpre nsta.
»Poznate gospoda?« vpraša vratar, pokaže na Dorivala in zapiči svoje oči v oči Brazilcu.
«Kajpada ga poaaam. Saj sva leto dai skupaj delala 1« pojosai Marcellino. »Kaj se pa vendar godi tukaj?«
»Zadnji kočnik na levi stranil« ae davi Dori-ai.	{
Vratar pa krepko prime Brazilca za ioko in pravi:	J
»Da sai ne zinciU
Brazilec stoji kakor okameneL Oči mu švigajo zdaj k temu zdaj k onemu. Ravnatelj stoji na stražnikovi degnici, dviga roko in skrivnostno pači obraz kakor pevovodja, ki kaže pevcem, kako naj kar moč tibo pojejo, Vratar zija vanj kakor popadljiv pes. Stražnika vidi •amo v Urok, napet hrbet ia ročaj sablje, ki ma visi ob strani. Ko Dorival zagleda Brazilca, ki je stal in zijal, kakor bi a neba pai. baine v krohot
»No, gospod stražnik, ste se prepričali • lisi pri koleau in o alati plombi v levem koč-aika?«
»Sem se, in je kakor mora biti?« odgovori stražnik. »Ta je vala legitimacija, gospod Sa mostre!)« mu vrae svedočbo o istinitosti. in posadi čelado aa gii avo. »Prosim, oprostite, gospod Samostreli« pozdravi ia odide.
Ravnatelj bi Se bil najrajši v zemljo vdrL
»Ni moja krivda, gospod baron,« je mečkal .<Le verjemite mil Ta osel, ta vratar, ta Kavka, ta je bili Priznajte!« pravi i» se obrne do vratarja, ki se je bit pa že aatikem umaknil. — »Nik arte, da izgubim ilužbo. gospod Se peci« se je svijal ravnatelj. »Ce me tatoiite. sem za zmerom izgubljen U Sel je v vežo za Derivatom. »Prosim vas. gospod Sepec —«
»Slišite, če mi ie enkrat rečete £epec,« je grmel Dorival nad njim, »pokličem stražnika nazaj in vas dam odpeljati na Aleksandrov trg. V kaj aeprijetao celico!«
Dobro mu je delov da je mogel komu drugemu groziti s to celico. — Nehote se je taoral smejati.
Ta smeh si je ravaatelj razlagal tako, da ae grozi nJemu nič hudega, in je z globokim peklonom rekel.
»Smem peljati gospoda baioaa spet v jedilnico?«
3.
Je smel!
Kajti gospod baroa nikakor ai hotel pustiti aaročeae večerje, pred vsem pa ai hotel motiti dobiega doktorja, ki je užival premaoge udobnosti tega odličnega hotela, kjer se je tako dobre počutiL Tako je rekel Dorival. Ta ljubeznivost je bila tadi precej resnična. Kajti kdor tava po velemestu okrog kakor nor, išče na slepo srečo damo, bi se mu je posmejala v operi in je imel pred eno uro gromozansko srečo, da je t iato damo tudi našel — potem imamo navado teči. da je življenje prijetno in ljubko. Raten tega je Dorival pričakoval sefiora Claudia! in stotnika Potakarja — pravkar prihajajo gospodje — in —
Saj I
la a goapafom stotnikom je motal Dorival aujao govoriti a gospodu koazulu Rožiču I Če le mogoče tudi t njegovi družini! Saj Potokar tja zahajat
»Prijeten člevek, ta Potokarl« si misli Dorival.
ZIMTE SIE
? nanasro. cali
{m w>
ZÄrrmk.
TuÄ Tn-üi» bi r*~mm tiirnk. ii niy-ia Mr. tr«{pii ausiti, «t au tóssi * jprttK tuuii. buk taannar t te laut aain jra«5ac « tac » urtanruh	ir±ar-
tut. ' r"if- a —iiafr if te aarfai ig «amila ra-rti ù t »i < sanirwBr. ìmmaaia Kwrrm KI 2 ami torfic caat r- « vi i> u aaaCn ««3- * a loanem ipra^aiet-
taif i i tar — tuu a via ae * i a ji i nm
_ a jrie » tar^rvaa-t i»titiijni««t a jraal ctrr»-
aika. tat I* Ittm. ur neata »3«. ja ta m-t vqm tum wte b te »knTt
_____ Sa na'i jriaiir-iaij tóaa ja a te
jas j«t vjwr»cii rta »jri^aKaü Ai a «crete z»-tmerfc. iuicim ttórtfc ai la-nimaS.	vi nratv»
ria?««» nrfuft mia. u a	jtW «»
tO«. t«.-)ra a * nana a iMÓMti « ia jt S a&it M«at> fi"j«aia u jixù. Z '«ÜLa aài-tenuea a t?axi-rii um^ tana rtzaa jrtftraafa a i^na^ uiumiu u*m*nu u: tinz a »j ul t katar« a faina. jre Sa Jrnirt »-liti w n ulular Setin ul-ntania jria. & ai a k.*C ite-V« rum tCTie jrMturia £a&s dr-tgada. u-u h < raaaict Tzrfici zärtniüc.	aa
vvyréxL. te ta aao-eäta vytrteä» pomaai raa-tu.tr la;» «dia praa-etMdcoia u uan a tarfca artrmiite jad fa tsab za aaa tttaà piai. Sai aa • «air aa Miti mi tea. ia ii aio. ki m mi tv~ at»a li*?. » Ä	rtariat Krt-ftdil in r-iitež
prt ' tata door* iut tat. ki aa ja rvü z zdr tran
t<ra jak-t
ce.
tacada-i-xih
r t»
et tei rata, t ta masut:« H-*-ca t2a1ma.it u yvi't a a*3» tr-	a ti:>jaa.a. il a jr-.
»UM £mi*ii «TU'* mail» grugniti y i
gannii a la in'xt «inguaia ■jnaaaan'» *fetónt r»sča m aura «-Tra- ia 51—«»I ca ia.«é p»atr«c taraš« ajli'ai uia ti.ne Iliaca.	u ir.-ja »aia* nii »ei«-»,
ia riattar«, {a&u ia ä ti h čr-.< k(a w! ù tuoi «ci^ait tàrtra ir. tiu:'!a.'iiti Jf'^t»' ima. le xa ava tmi mota n te. ats jrrrad t k-iia&ar-a frvtt-sc a.-.>Jta« la 6 « ta »-àiì^at prtattr« ia •te	Uli j m« « ISO 1
vi p«<3a^ arnn poiat: ji 1* ia. Ziaaat»eki Jtvxràit v^iirraa * .utujm ttola«, kt ta aimnili irta. O priSk; >urp traaaia 3 Wtk f rateai fc t» a »L: in a At^ri. * ki t» irta i-Ttm.1 j<t«> le »TO», pr»» taka ka* » ■»*•
ÜTI1 * l'111-
D*£Ba£r ax & te« iù	r«K -.(«it »
ti n uu a	trarr tat kt s
uri-iato	sanft« ta >5t tadi
ruòta »-bita«, c. 2Lca<t z	ia.4. po ntei po-
^»tf«- to »HtlliH 290 irtia — 2» zakomlll «»»te vtr.i «• «aa*. ki 20» Sieher» tei i »ajo kJfe« i teit-®. toóin.. J vr(oiJ

Praznoverni ljudje
Bde i* » K>««4Bti r»»t V l«a fcO-5 j« »fj.. ivfaa. prw) ailc^duta. Suri od« mm im h^tefd,|i
ia/. cifiti pa rzaaM	roko ia
re<«-. »Vi »f« boata pa ▼ kraAaa čaia tt|0 B|t
ar
• roko
dati ia B|
UU Miš ISati topm
Oh birk ? Fraae-.jt j« biij liJaa Mp»»-ait.t (rn«3:< i". u{i«ii« -.òsi« a eai^ L^aiS-oaa — ta fa aa iiiian 2X—25»*, kOommtrmf. T%& is »Tr"-,-rn« »voa a» zaaaa taka »eafc. po kafatft htU alito ti frnmsim wt'AmmtkSk l-^-mkik hita pr. Verétaa la>f tia »ei Raa, caio pri» io Trrlo-Wti»ia '«aa. pri fiaar m énfazX da aa i« fw» «	t< iit i/j <a W pika-' takodai »eter.
Tikiita ja!«t»a to uiii »elita uaataaia t
8Mb m
Vnara ia ii	Ui« »a« »•<. kot je
• m. ki ft a#rbarrw. vrnsalm pri K.bi in bila aio-rvmn utimr.'Kta. £ivr «t *xtf>r*»i a Rima proti r.orii ia pnila t t» m ki §« .a-aj» Adiia. ae la Im bi i prej p»»Mai. kaj da je pmetio^a t im. Vi kar oaupa.I, <aj o« bo ndel drugega kot otroke, «asm otroke. Ta kraj — umi otroci! Pi tt, bi k bil« »ii odra*Lih t Aeiliji — ni-lìi-.r. Testar kar izginejo »pričo malih droòljaa-
rrn
SWterai, ki hoie btratì » tej »asi, mor» izpolniti predpisani pofoj: iaeti ztora »tai ladra otrok. Kar pa » itaüü ai «alo drafia. ki bi aa imele
toüks otrok, m da bi jim bilo ürticaj« oiaiiano, »o zgradili Ae-3i?o, kaaaor aa ia prijanlo 3000 drn-žia. od katerih ima »taka aaimanj po letita otrok.
tr»>CT_ sa<>£« »a» »«"ka aarÄ< 0a vpni,j .Kuj ti to »e*7« »To aa »aa poza« aa dlani,, ti-i tdfcmri oju. »Pa i« kometa, aas iaa ob»am. .mi te MaraCe.t la s>A misleč da cigan to Lahto iartdt pri tak. Nato festa v kilo, kja» ttjia p,, jm B^zo. skala prtaest* p«aA«. Cabalo ta kroi. u. S ito poioü aa miza rrojii 380 dinarje» i) tadi odrta rad«, aa) pridaaa to toiiko zraven, ia rti da aa bo rt« mflepia iztekla ter ba držale Ks sci se2ä£ r»s^ 396 dia. uij, ct^aa afasia ti »rate te torataii« « jajcem ia e,, bate. Ka to koala. za»ij« n« taromp« z deairje« »rad » prt Ur odaas« » ibr—a hu Ko prida ij lirtaba pravi da aa ftja tkati daa iti »aajo tv da ;« «dai Marida ooprarlkna. Shraaabo za t«bo| te rakUaa ki jod mai t («boi ter odide. Domiti pa du aeka; das«, ker si balo kijada. »lomijo » klet te ridito, da jo j« d<ia l«po pobrisal z d«. im to maloTcrat Inadi« aa (Teto.
Bukt Tajenei morajo nositi uniforme
V Rasti ■ mim&aa mm morm šbirab poklic« po e»aü »olji ia raai—aaja. aarrad ta^eaca »p», kiadete. kakor pri oaa fatta k »oiakoa. Jeieai » «o»tarfn t ao rpokheak 600 000 tijtacit » raaa mdattniska podjetja Za daa 20. aarac 1941 pa ja oeredaa dalataki urad odredil aota aobiinacija ali nabor ca vajence: 136.000 mladih raarjto» ko «oralo iti r leeao iedottnjo. 100000 pa » ridate ia t0»aia«. Najbolj anadik» pa ja, da aoraio odela) vai »aitaci notiti potetele «tifar»«, kt ttfc w rajo kopiti tata. Ko j« ie «M tako po rojaiko, U Barala biti tedi «tifanaa caaioajl
Raaxi: ai mimiaa aa
a Protvrtao draitvo v 2uir«hrrka priredi T nedeljo 30. t. m. ob treh popoidae v cerkve« dvorani misterij -Mrtvaški pie*«. Vabimo k obilni udeležbi!
Ia vn-<\\ to vt zabavali, podarjali, kako « f? '	i 4tw prvAr+ail* zadeva Emila
V?«Bt, rt teii tn fetaa« »-Jje ia jedli prav do-
— Tedaj ata tirvdi dre dami. eaa nartjte, drt** miafte. tik mia» aae, kjer to vtdeli itti',», pupméfm. ia m itati protv/rt. Stfraled »ta sedli za atizi> prav Uizo.
Kìajte danw. tran kakih p«tiad»»jvrt let Weite ia tik*, j« bila fu p« M icvvi za druffco. fx/tpa M ae je bila »4r>-»a. Naj« j«	M.ie
te pwed ko -tevrttmi luti umri, je aonila te veda/» »drntki pajčr^aa ia žalno ijtteko. Ni ie aiviil* tako toliko od žalosti za pokojnim ao ž*at, ki je bil k»*rt'>piree ia ptjaaec, ajtpak kirr je f.rma oWeka dobrobotao pr,kri»«ia ot>-•^žao proavo ia ker je dolfi paj^oian anl^tno zakrival rdečkast. deteH rAraz. kadar razsvetljava ai bila preveč svetla. Ni trpela, da bi bft«i pwprKftfa« Lea« tudi v éraem. Ni MHm, ite bi jo ime« za «;*»<■, v.rodnih. V jledaliifih, aa konwtih, aa	pri fajankah ofc petih
t gosposk.h hotelih, pri velikih dobrodelnih prfred.tvah. ob kratkem povedano, povvid »te »rej.li jospo Momvo, kj«r koli « zbirajo Ji "d je, ki radi gledajo in »o radi rledant Ia
Sai: bod"a " *j° p°9,žaa
Medtem ko je natakar »tregel. s« je r^p« «t« riatakn/ene ^ »«teo^Li " rrt0d j' ukaU »«cev.
P"P»«»lje»a. d. naveže n«va zaanja.
OAaKjf*" wk0p' ToUt° ,Ho f
L » ... i,fc rzdijne, pogleda te
uS^c " ' ,PCt 0dn"kne • 'G^Podi^a
»Prosim, gospa?«
I<
»Osrlejte »i natanko onega gospoda tam-kajlc. ki sedt pri nizal« — u» pokaže aeto aié tebs mi t tuteli v »mer. kjer je Darival »edel — >Ga im pommte'*
Cotpod.iina Leaič se potrpežljivo obrne proti soseda ji mizi. Ko zagleda Dorrrate, ji plane
rdefiea v lice. V -tfeh se ji kratk« zabteae Ia gias se ji trese, ko odgovori:
»Saj to je baron Skalar, ki tra ga v jeseai »rečale r Dubrovaika?«
»Vidite! Jaz tea ga precej spozaala'«
...	M acova je živahao kimala Derivali.
Ni opazila, da tudi ajeaa drvimbmiem »krit«j
tja ikili...
»Ti. Dorival« pravi ttotaik Poaokar potiho-ma. »poglej previdno na levol Tea tedi trmo •traKl* ki venomer proti na« kima. Po ajenh
pogledih bi »odil, da velja to tebi. Panai aamo?«
Dorival pogleda, zre ■ ara »nos t gospe Macon v odi, druiabnica pa ma zaljubljeno po-■»e/ikaje. —
»Net« prari »Popolnoma nepoznanil« »Zdaj t odi mlajte kima!« se tmeje »totnik. »rojili, pojdi, na vtak način velja koma p n sosed ai mizi. Jaz wtmj —«
Brazilca postaneta pozorna.
^Dami tamle pri mizi se zde —« prične
Kar pride aatakar:
ron.,CrPw	MnCOT' P,<Mi B°*P°da ba-
bl « trenatek k go^jni mizi.. »Gospa Moeova?« rprate Dorival tefadeao. m.	l ££	pr® —^ N«t«kT
»To bo pomota. Ne poznam dame prav ničle pravi Derivai.
»Pojdi rajši tjakaj!« m« pofcppta stotnik. »Sicer pride aa vse zadaje ona tamkaj.«
Dorival vstaae ia fra • kislim obrazom, rtt nesreéea, k damam.
Stotnik in Brazilca so videli, da *e je Dorival predstavit So videli, kako je gospa Mu-cova zmaknila roko. ki jo je bila stegnila t poljub, ko je Dorival povedal svoje ime. Co»p» se je posmehljivo smejala. Od jeze ji je postal obraz modrikast Zdi se, da Doriraln nek») fV-ita. Ta ji odgovarja kratko ia rezko. Ono pry»i aaj sede. On hladno odkloni Ona vzroji. Donval »e prikloni in odide k svoji mizi Troje parov oči ga je napeto gledalo. I »No. kako je bilo?« se smeje «totnik. I »Neverjetno!«	— 1 '
»Povej bolj jasno, prosim!« »Kaj tjavendan govorili Zadeva je sploh zelo nejasna!«
»Oh. kar tem slutil!« reče Potokar. »Spet Emil Sepec?«
»Saj. Emil Sepec! Najbrž, najbri Emil topeč. Kakor mi je dobrohotno povedala ta dama, sem namreč baron Skalar. Spoznal tepn damo lansko jesen t Dubrovniku, sem ji bil zelo udan, sem i njo plesal — «	t
»Človek — taki pošasti si zakon obljubil l< »2e mogoče, ie mogoče. Ampak to vse f* nič ni! Dami tem tudi briljantni prstan —« ' »Kaj?«
_ »— briljantni prstan izvabil, vreden tili lisoč dinarjev, če», da ga dam bolj okusno vkovatil«	; ni
Največja jajca
Splošno menimo, da polaga med živečimi živalmi največja jajca noj. Toda že ob začetku tega itoletja so ugotovili, da so v japonskih vodah našli ajca nekega morskega volka, ki imajo 22 cm prenera, med tem ko je premer nojevih jajc 1« 15.5 cm. Pri tem je upoštevati, da so bili ti morski rolkovi v prejšnjih dobah, kakor kažejo najdbe v norskem blatu, še dosti večji nego danes, ko do-egajo »samo« dolžino 20 m. Njih jajca so bila te-|aj tudi primerno večja. Jajca madagaskarskega noja, ki je izumrl v 17. atoletju, a so se ohranila [o danes, merijo v dolžino 34 cm, v širino 22 cm. 'udi jajca novozelandskega noja, ki ja izumrl ob sačetku 19. stoletja, so merila v dolžino 30 cm, v Crino 20 cm. Bila so Maorcem najljubša jed.
Kopališče v morju
NarvižU fjord v Norveški, ki je bil prizorišč« 'dveh hudih pomorskih spopadov med angleško in nemško vojno mornarico, je postal pravo pokopališče ladij. Nič nanj kakor 27 vojnih in trgovskih ladij leži potopljenih na njegovem dnu. Koliko je šlo s temi ladjami na dno tudi ljudi, ni znano. Gotovo pa na stotine ali morda calo na tisoče.
Staro posebnost odpravil
Dve prastari posebnosti so nedavno odpravili na Kitajskem. Prva je bila ta, da ao bolniki le tedaj plačali svojega zdravnika, ia So bili zares ozdravljeni Če ja pa kdo spat abolal, mu ni bilo treba zdravnika plačati. Druga pa {e bila ta, da j* moral sleherni zdravnik, kadar j« umrl kdo, ki ga j« on sdravQ, prižgati prod svojimi vrati ločko. Tako j« bilo moči ia od dala« spoznati «travnika, ki as je pomrlo največ bolnikov. Zdaj •ta ta dve n ar ed bi, ki sta bili za fcdravnike zares nerodni, a mogoča koristni? — vendarle odpravljeni.
Otok Kreta - vaiae vojaško oporišče
Egejsko otočje laži med Grčijo ia Turčijo ter )• ža od nekdaj služilo kot most za prehod iz Evrope v Malo Azijo. Sestavlja ga na stotine večjih ia manjših otokov, kl so raitrasefli po vsem Egej-akem morju. So pa ti otoki bili vpj&ško zelo pomembni že v davnih časih pred Kristusom, v srednjem veku in tudi daaes avoje pomembnosti nikakor niso izgubili.
Med temi otoki {o največji grška Kreta. Otok ja dolg 260 km io j« od vseh otokov aajbolj vojaško pomemben. Kajti ravno Kreta a svojim dolgim in 2400 m risole im pogorjem zapira od juga vhod v Egcjako morje, v Dardancl« ia črno morja. Kreta ima slavno zgodovino, trn prod p«t tisoč leti )• na Kreti cvetela voUka kultura, ki {o ustvarila odlična umotvora v stavbarstvu, slikarstvu, rez-barstvu, finem lončarstvu itd.
Nekdaj je bil otok gosto naseljen in je štel nad en milijon prebivalcev. Danea prebiva na 8300 kvadratnih kilometrih, kolikor otok meri, komaj 400,000 ljudi. Bavijo se večinoma s poljedelstvom, živinorejo in rudarstvom, ker je na Kreti mnogo železnih rudnikov. Pri morski obali raste v kratkih in ozkih dolinicah oljka, južno sadje in zlasti
Znan je tudi krečaneki sir, ki ga izdelujejo nt gori Idi.
Glavno mesto je Kania in Je aa severnoza* padnern delu otoka. Važna mesta so še Megaloka« stron, Sfakia, Zakti in Retimon. Znamenita in v davnini slavna Kerta je ohranila svoj pomen det danes. Brali smo, da so se na njej izkrcale angle-
to|^2p===
NAIVECIA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V IUGOSLAVIA!
ZAITTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK IN VZORCE I
21
vinska trta. Volna, olje, Južno sadje in močno vino so poglavitni pridelki na Kreti, ki jih tujci dobro plačajo ia Grki radi prodajajo. Na Kreti izdelajo tudi mnogo mila in z njim zakladajo vsa okoliške pokrajine, Malo Azijo, Egipet, Palestino is Sirijo.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
«adruja i neomejenim jamstvom
UibUaM. MfktoSKeva cesta 6
» lastni palači nasproti hotela »Union«
obrestuje hranilne vlog«
naJugodnefe
Nov« ta «tare rloge,
ki so v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po proti odpovedi po 57.
ške čete, ki bodo otok spremenile v mogočno vo« jaško postojanko m trdnjavo, posebno za m orna* rico là letalstvo. Kreta bo zatadl svoje sijajno lege med Evropo, Azijo in Afriko igrala še važno vlogo v sedanjem svetovnem spopadu.
Ladie, ki jih letala ne bodo zadela
Združene drŽave Severne Amerike so začelo izdelovati nove male vojne ladje čisto posebne sestave; Te ladje so dolge sicer samo 22 metrov, so pa odlično oborožene ter izredno okretne in hitre. Vsaka ladja ima lest torpednih cevi, Sest metalcev globinskih min
JADLIN - Jabolčnih
za izdelavo umetne domače piiače Vas stane za C0 litrov zavitek din 80-—, po poiti din 42'—, 2 zavitka po pošli din 78*—. 8 zavitki po pošti din 110.—. Prodaja Drogerija Emona Ivan Kane - Ljubljana - Nebotičnik
proti podmornicam, dva protiletalska topa in aparat u razvijanje megle. V osmih sekundah morejo te ladje povečati svojo hitrost od 8 na 40 vozlov na uro, v treh sekundah pa «manjšati svojo hitrost od 30 na tri vozle. Obrniti M morejo v 15 sekundah. Strokovnjaki trde, da teh ladij letala sploh no morejo zadeti
„DRAVA" je prava
- zavarovalnica malega Človeka
Maribor, Sodna ulica št. 1, T lastni palači Glavno zastopstvo Ljubljana, Pražakova 8/1 in v Subotici, Manojlovičeva 5
Domati zavarovalni earoa — zavorujt ui mrt ni doHvetj» — ta dolo in goipodtrtko otamoivojUev— ta rento, tlarotlno pretkrbo. preulitek. pokojnino — denar zavarovancev (njihova premtjtka reterta) je varno nato t en/
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potnika za vse kraie!
Kdsr teli sebi in svojcem dobra, se ssramje pri | „DRAVI"
Mali oglasnik
Vajene»
za kamnoseško obrt sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hISl. - Jernej Leveč, kamnoseStvo. Topole S. p. Mengeš.
Kmečko Mete
IO—4S letno, poiteno, krttaneko r sprejmem na malo kmetijo. Placa po dogovoru. Stlrn Marija. 8tanežtče I, 8t Vid nad LJubljano.
Vseh vrst «irjve kože
tako goveje, telečje, svinjsko Itd, kupuje po najvUjlb dnevnih cenah. — Usnjarija J. La vrl«, at Vid pri SUtaL
Hlapca
poltenega In pridnega, b konjem, sprejmem takoj. Dolenjci Imajo prednost Jenko, mlin, Oerklje pri Kranju.
G*dl
za slamoreznlco, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Zaman, Berl-čevo, Dol p. Ljubljani.
Hlapca
ki je vajen vsega kmečkega dela In konj sprejme FlorjanCIS, Poljane it 4, p. fit Vid nad Ljubljano.
Ddavska družina
večja, vajena dela v gozdu ln na polju, dobi v najem stanovanja s njivo ln travnikom Prt V. Keglovlfi, p. Dob pri Domžalah.
KmeBce Mele
In 1*—u let starega tanta — sprejmem za kmeCka dela. Plača »00 din. Hrastar. Pristava 11, Menge«.
fige in brinje
Sganjekuho Ima na salogl tvrdka • Ivan Jelačln. Ljubljana — Aškerčeva cesu 1 — telefon »s-»?.
SOOO kg krompirja
semenskega, belega In rosa, /prodam. Jakob Malovrh. Prebačevo I, Kranj.
Oskrbnik
samostojen v vseh panogah gospodarstva, s odgovarjajočo predls-obrazbo ln s veCletno prakso v hmelju, po možnosti samski • ss sprejme. . Ponudba v upravo »Domolj.« pod »351« It «iS.
Hlapca in sluftinji
za vsa kmečka dela, sprejme Rotar A„ Podsmreka T. p. Dobrova.
14—16 letnega fanta
sprejmem na kmetijo In b konjem. Marinko, Dratevnlk i, p. Dobrova pri LJubtjanL
Žagarja
za vodno žago sprejmem. DrobnlC, Velika Staravas 1®, p, Grosuplje.
Čevljarskega vajenca
sprejmem. — Negro Frano, Oorje pri Bledu.
Služkinje
H'apca
nad » let starega . u kmečka dela, sprejmem. Keržln, Dobru-nje « pri Ljubljani.
iS do 45 let staro, ca domača hlina dela -sprejmem. Zglasltl se v Konzumu, Kongresni trg 1,
Hlapca
vajenega konj, sprejmem. Bokavsek, 8te-panjska e, 11 LJubljana.
Poravnajte naročnino za Domoljuba, ker ga bomo sicer morali ustaviti!
trn I gaber kupim
xa takoj ali sa pesek palimi Plačilo takoj, tsuU prsd posekom. Ponudbe je potrebno poslati takoj na opravo .Domoljuba* pod številko 3761.
MoSTm esenca Mostni
Z našo umetno esenco Moetin si lahko vsakdo t malimi stro ški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I steki za 150 litrov din 30'-. po pošti din 50-—, ? steklenici po pošti din 85'—, 1 steklenice po pošti din 115"—.
Prodaji drogerlja Kant, Ijublj—. fldowsk« nl.1
Ss deželi pa rahtevajte Mostm nri Vašem trgovcu ah' zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Slivovkt, hruSevet, peKukovec in rum
ri lahko prav poemi sassi aapravHe. 1 steklenica naše umetne esenee za napravo b litrov sli-vovke, hruševca, pelinkovca ah" ruma stane Din 80-— po pošti Dio 43 —,' 2 steklenici po poŠti Din 78-—. 3 steklenice po pošti Din 100-—. Točns navodila na vsaki steklenici.
Prodaja drogerlja Kaat Ljubljana, fidoftka nl.1

Preifkašen redilni prašek
..ReduTzapraSiie
Pri malih prašitkih pospešuje < Redin prašek hitro rast,krepi kosti in jih varuje raznih bolezni Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in do-bro prebavljajo. Zadostuje žq 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19 din, S zav. po pošti to din. 4 zav. po pošti 43 din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi «smo z gornjo slika
Prodaja drogerlja KaaUjaNJaiia.2idenka aLi
Ns deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgov« ali zadrugi, ker si prihranite poštnina
IZtAVfl £odPisan» Kalan Janez in Ravnihar a. .•■ ,,, . anez' Posestnika iz Križne gore pri Skorji Loki, izjavljava, da je neresnično, da bi bila Košir Matevž in Ravnibar Lojze, oba iz Križne prodajala	tvrdki Heinrihar in jih drugam
K,l*n J""" l r-> Bsvnihsr Janes Lr.
V Berlin se je prišel pasvetovat z nemškim miustrom Ribbentropom madžarski zunanji minister Bardossy.
Grki iiprainjnjejo Trakijo In pripravljajo obrambno črto na reki Mesti, poroča mad-žarski »Pester Lloyd« iz Sofijo.
»Donjolj«!« ,t»0. 88 din s. cel. Isto. s. taMem.
rVk^,H."ra-i,b*t' ■»»*•<»•. i a ser a le b «	P*. 8 I" * ' ■ »Domoljnba«. - Orlasi
» ^«»•J« P« posebnem cenika. - Telefon
"tlLsi. r «rtd",k! 'S* Kovček. -
'«"•»"»Al tiskana: Jot« Kramari«.
Stmmm
vse

W2^
"un]
'W/6
S "lì
ne