LETO XXI. — Številka 37 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, 8k. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 14. 5. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredab in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0b 25. obletnici ustanovitve organov za notranje zadeve sta Gorenjski muzej in Uprava javne varnosti v galeriji Mestne hiše v Kranju odprla v ponedeljek razstavo VOS na Gorenjskem. Razstava bo odprta do 18. maja. — Foto: F. Perdan Zgodnji srednji vek Kranj je te dni, od pone-■e]Jka do srede, gostitelj , arheologov in drugih znanstvenikov (zgodovinarjev, etnologov, filologov, antropologov), ki so se zbrali na kolokviju o problemih zgod-"Jega srednjega veka v ^oveniji in sosednjih pokrajinah. Kolokvij sodi v okvir Praznovanja 1400-letnice pri- *°da Slovencev, ki so po od-nodu Langobardov v Italijo le- a 568 postopoma naseljevali ta Prostor in ga dokončno za- ^«li sredi osemdesetih let 6. stoletja za Kranj je ta znanstvena Prireditev, ki ima izrazito de-leVni enačaj in ki se je ude-§^uJe.1o znanstveniki iz vse kr y.en'Je i" iz sosednjih po- a.Hn (Koroška, Madžarska, Italija), velikega pomena. Mesto ob sotočju Save in Kokre je namreč prav zaradi številnih najdb iz tega nemirnega obdobja, ki se začenja takrat, ko se razkrojijo antične strukture, konča pa z nastankom visokosrednjeve-ških struktur, najprimernejši kraj za takšno znanstveno posvetovanje. Pomembnosti tega dejstva se Kranj tudi zaveda. Pred-slovanske in staroslovanske najdbe so namreč v Kranju tako številne in tako bogate, da so znane ne samo po vsej Sloveniji, ampak tudi daleč zunaj nje. Prav zato so pomembne tudi za turistično gospodarstvo občine, čeprav bo nedvomno držalo, da še nismo storili vsega, da bi jih kot turistične zanimivosti do- n^tk P°P°^an> kot smo že poročali, je predaval v Kranju t°va i atermi članom gorenjskih občinskih konferenc ZKS — *Ks t ^ilan Kučan, član sekretariata centralnega komiteja Uigt ' *°variš Kučan je govoril o reorganizaciji Zveze komu- l0v- - Foto: F. Perdan volj popularizirali. Kaže pa, da smo se tega dejstva le začeli zavedati, zato sem prepričan, da je samo še korak do tega, da bomo v programe izletov in ogledov mesta tako za domače kot za tuje turiste vključili tudi bogato arheološko gradivo, ki je zbrano in delno razstavljeno v prostorih Gorenjskega muzeja. Zgodnji srednji vek, to nemirno obdobje preseljevanja narodov in slovenske kolonizacije našega ozemlja, je za znanstvenike še trd oreh, poln neznank, zato bo potrebnih še precej naporov in raziskovanj, da bomo o takratnih ljudeh in njihovem življenju vedeli kaj več. Sedanji kranjski kolokvij je prav gotovo pomemben prispevek k tem prizadevanjem. A. Triler mešankakav E K S T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA KRANJ ZNIŽANE CENE KONFEKCIJI DO 50°l„ Blagovnica Kokra — znatno nižjih cenah: Kranj sporoča, da prodaja po plašče, ko in ženske letne in zimske stime, obleke in krila usnjeno konfekcijo za ženske moške moške hlače moške letne in zimske obleke Pri tovrstnem nakupu boste znatno prihranili! Za obisk se priporoča: BLAGOVNICA KOKRA - KRANJ \ !\asa varnost v. V ponedeljek so v mestni hiši v Kranju slovesno odprli spominsko razstavo varnostno obveščevalne službe VOS na Gorenjskem, ki je posvečena 25. obletnici ustanovitve organov za notranje zadeve in 50. obletnici ZK, SKOJ in sindikatov. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin ter veliko število organizatorjev in borcev VOS po našem območju za časa vojne kakor tudi njihovi današnji nasledniki iz uprav javne varnosti. Razstava je prek strokovnega in odgovornega dela Gorenjskega muzeja, Uprave javne varnosti v Kranju in sorodnih institucij Iz raznih občinskih in republiških virov prvič predstavila javnosti celo vrsto zapletenih in težavnih nalog naše policije za varnost naroda pred sovražnikom v naših najusodnejših časih. To sta poudarjala dva govornika, najprepričljivejše pa to dokazujejo prikazani dokumenti. Ob vsem tem pa se vsiljuje še posebna misel — koga je takrat varovala ta služba, kaj nam danes pomeni? Pred 25. leti, ob ustanovitvi te službe, je Slovenski poročevalec zapisal: »Borba proti notranjemu sovražniku slovenskega ljudstva, borba proti peti koloni naj bo največja obveznost vsakega zavednega Slovenca.« Tako takrat. Cas četrt stoletja je mnogo spremenil, prinesel veliko novega. Toda mnogi dogodki v svetu dokazujejo, da je samo pripravljenost največja varnost. A naša moč je v enotnosti. VOS je vzklil, se usposabljal in se postavil sovražniku po robu samo s pomočjo naroda kot celote, iz katerega je ta služba izhajala in ga branila. Prav tako je danes. Današnja služba javne varnosti je prežeta s prekaljenimi tradicijami revolucije, izšolana in sodobno opremljena. Njena glavna moč pa je, kot takrat, še vedno v samem narodu, v njegovi odločnosti in enotnosti za obrambo miru, pravice, samostojnosti v novi socialistični družbi. To razstava nazorno dokazuje. K. M. Danes na 10. strani nov podlistek v nadaljevan jih Roparski zaklad Člani zaupajo V SZDL Pogovor s sekretarjem občinske konference SZDL v Radovljici tovarišem Janezom Varlom »Tovariš Varcl, kako ocenjujete letošnje volilne priprave v Radovljiški občini?« »Čeprav so vsi dokumenti, ki so zakonito začrtali vse predvolilne priprave, bili zelo pozno sprejeti in posredovani socialistični zvezi, kot nosilki vseh volilnih priprav, moram reči, da so se vse priprave (vsebinske, kadrovske in organizacijske) odvijale po zakonskih določilih. Še več, letošnje voliLne priprave so zajele mnogo širše število občanov v aktivno razmišljanje o bodočih kandidatih kot vse doslej. V dokaz naj navedem, da je v radovljiški občini prek 30 odstotkov volivcev odločalo na kandidacijskih konferencah in zborih volivcev o svojih kandidatih. Vsebinske pa tudi organizacijske priprave na volitve so bile zlasti po zaslugi krajevnih odborov SZDL boljše kot na prejšnjih volitvah. In končno, če ocenjujemo letošnje volilne priprave, moramo povedati, da so SZDL, sindikati in druge družbenopolitične organizacije storile vse, da so volitve potekale v popolnoma demokratičnem in programsko jasnem vzdušju. V dokaz za takšno trditev naj navedem, da je že v pred-kandidacijskem času prek 800 družbenopolitičnih delavcev na političnih aktivih razpravljajo o programskih izhodiščih ter o kadrovskih in organizacijskih pripravah na volitve.« »Kaj lahko rečete o enem Izmed stališč letošnjih volitev? Da naj bi bilo v novi občinski skupščini čim več sposobnih, mladih ljudi in žensk? »Že v času, ko smo pričeli z organiziranim evidentiranjem možnih kandidatov za odbornike, je občinska konferenca SZDL na VII. razširjeni seji potrdila predlog Programskih izhodišč za izvedbo volitev, v katerih smo odprto povedali, da je kandidat SZDL vsakdo, ne glede na predlagatelja, ki je pripravljen zastopati stališča SZDL, ki so bila zajeta v volilnem programu, kateri pa je biil posredovan v 10.000 izvodih volivcem. Izhajajoč iz te ugotovitve so se kandida- cijske konference in pozneje zbori volivcev odločali predvsem za takšne kandidate, ki bodo po logiki zborov volivcev lahko najuspešnejše zastopali težnje volivcev v občinski skupščini. Zato so bili v občinsko skupščino izvoljeni takšni odborniki, ki bodo po mišljenju volivcev najuspešneje lahko zastopali volivce ve pravice. Po tej odločitvi ni naključje, da je struktura novo izvoljene občinske skupščine nekoliko proti pričakovanju. Saj ni od tistih do 25 let starosti nihče izvoljen, čeprav jih je kandidiralo kar 5. Tistih, ki jih po splošni družbeni in politični logiki imamo še za mlade, to je do 30 let starosti, pa je izvoljenih v občinsko skupščino kar 5. Največ pa je odbornikov, in sicer kar 30, od 31 do 39 let starosti. Med vsemi odborniki pa je 31 inženirjev in tehnikov oziroma 49 odbornikov s srednjo ali visoko šolsko izobrazbo. Tudi po strukturi žensk šteje sedanji sestav manj odbornikov, kot jih je bilo v prejšnjem mandatu. Prej jih je bilo 6, sedaj pa so le štiri predstavnice. Sestav izvoljenih odbornikov nam torej pove, da je sedanja skupščina v primerjavi s prejšnjo nekoliko slabše glede zastopstva mladih in žensk, da pa je glede šolske izobrazbe znatino boljša kot v prejšnjem sestavu.« »Kakšne konkretne izkušnje je SZDL pridobila v letošnjih volitvah za delo v prihodnje?« »Konkretna akcija kot so volitve mora pripraviti občinsko konferenco kot najvišji forum SZDL, da razmišlja bolj kot kdajkoli o aktivnosti svojega članstva, če so volitve kot najpomembnejša politična akcija dobro uspele, kar v našem primeru potrjujejo tudi volilni rezultati, potem se mora ob&imska konferenca SZDL zamisliti, da je resnično najširša družbenopolitična organizacija, v katero občani, kot člani te organizacije, tudi zaupajo. To pa pomeni, da smo dolžni prek različnih organizacijskih oblik omogočiti, da občani izpovedujejo svoje mišljenje, da formirajo stališča, ki so v skladu s konceptom splošnega družbenega razvoja. Zato se je izvršni odbor odločil, da bo še bolj kot doslej razvijal aktivnost sekcij, da bo organiziral čimveč konkretnih javnih razprav po interesnih skupinah in hkrati razmišljal še o drugih organizacijskih oblikah povezovanja čimširšega kroga občanov.« »Konec minulega meseca ste na skupnem sestanku izvršnega odbora in predsednikov KO SZDL med drugim obravnavali nekatere naloge v prihodnje. Katera vprašanja bi morala SZDL v občini najprej obravnavati?« »Na skupnem sestanku predsednikov krajevnih organizacij in izvršnega odbora smo se med drugim dogovorili, da bomo še v preostalih pomladanskih mesecih organizirali krajevne konference SZDL predvsem z namenom, da kadrovsko okrepimo krajevne odbore SZDL z najuglednejšimi občani kraja, s takšnimi, ki bodo pripravljeni voditi socialistično zvezo kot resnično organizirano tribuno javnega mnenja. Vzporedno s kadrovskimi pripravami pa bodo dosedanji odbori skupno z drugimi vodstvi družbenopolitičnega življenja kraja razmišljali, tudi o pestrejši vsebinski aktivnosti. Prav volitve so nam ponoven dokaz, da naši občani, če resno-možato razpravljamo o skupnih problemih zelo radi sodelujejo v akcijah socialistične zveze. Predvsem zato je potrebno, da poživimo organiziranost SZDL v slehernem kraju naše občine. Mnenja sem, da tudi v krajevnih organizacijah iščemo takšne interesne oblike organiziranosti, v katerih bodo naši občani tvorno delovali, kar pa bo znatno poživelo celotno aktivnost SZDL v Občini.« A. ža!ar Zahodnonemška sindikalna delegacija v Kranfu Na povabilo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana in občinskega sindikalnega sveta v Kranju je v ponedeljek prispela na večdnevni obisk v Slovenijo 19-članska delegacija mladih članov sindikata iz zahodnonemškega mesta Dusseldorf. Mladi člani študijske sindikalne delegacije iz Industriegevverkschaft iz Diisseldorfa tako obema sindikalnima vodstvoma vračajo lanski obisk v Zahodni Nemčiji. člani sindikata iz Zahodne Nemčije si bodo med obiskom ogledali nekatere delovne organizacije, izmenjali nekatere delovne izkušnje t našimi sindikalnimi vodstvi v podjetjih in si ogledali nekatere zanimivosti v naši republiki. V petek dopoldne pa bodo obiskali tudi podjetje Sava v Kranju, popoldne Pa jih bo sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. A. 2- Radovljica Seminar za sindikalna vodstva Občinski sindikalni svet v Radovljici je skupaj z delavsko univerzo Radovljica pripravil seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij v občini. Seminar, ki sodi v okvir izobraževanja sindikalnih vodstev, so razdelili v tri skupine. Včeraj in v ponedeljek so se seminarja udeležili člani sindikalnih vodstev iz industrije, danes in jutri bo seminar za vodstva iz storitvenih dejav- nosti, v petek in soboto Pa za predsednike in tajnike sindikata družbenih služb. Vsaka skupina na seminarju, ki je v Mladinskem domu v Bohinju, obravnava vlogo sindi* kata v samoupravnem sistemu, notranjo zakonodajo * delovnih organizacijah in P°* Iožaj posameznih dejavnosti oziroma služb v radovljiški občini. Predavatelje za pos»' mezna vprašanja je izbral* delavska univerza Radovljic*' A. t. Kranj Sprejem pionirjev v ZTH Tako kot prejšnja leta v tem času bo tudi letos v mesecu mladosti občinski komite zveze mladine v Kranju sprejel v organizacijo ZM pionirje iz osemletk v kranjski občini. Jutri in v petek bod<> 720 pionirjem izročili izkazi ce zveze mladine in jih tak" sprejeli v organizacijo. Ob^ krat bo sprejem v prostori kranjske občinske skupščin3*' Škof ja Loka Sprejem za delavce milice Loka, Železniki in V ponedeljek, 12. maja, je predsednik Škofjeloške občinske skupščine Zdravko Kr-vina ob 25. obletnici VOS sprejel v prostorih skupščine delavce milice postaje škofja Gorenj" vas. Sprejema so se ude!eZ družben^' tudi predstavniki političnih organizacij Loke. škofi' iiimiiiiiiHimimiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiihiiHiiiim ........ 00i MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki I/ Ti ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja K P Pil IT ^ P° 2% obrestni meri. III UH 11 Ro|eg tega |ahko prj 2REBANJU zadanete lep dobitek iiMiimmmiiiimmiiiiiiiiiiimmmmimMiimiiimNiiimm hiii««"" v počastitev 50. obletnice KPJ, Skoja in sindikatov so v Slunju na Kordunu v petek, 9- maja, odprli novo tovarno televizijskih sprejemnikov Iskra — RIZ. Ob otvoritvi te tovarne združenega podjetja Iskra Kranj je govoril član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mika Tripalo. V novi tovarni bo zdaj zaposlenih 500 delavcev. — D. GG Bled prvi član konzorcija za izgradnjo triglavskih žičnic V radovljiški občini se je v teh majskih dneh razplamtela akcija za zbiranje sredstev za izgradnjo triglavskega turističnega centra. Pri obeski skupščini je bila imenovana komisija, ki je že •zdelala program za zbiranje sredstev. Dogovorili so se, da bodo najprej zbrali lastna sredstva, šele nato pa bi se obrnili na gospodarske organizacije drugih občin. Ustanovili bodo konzorcij, ki bo nastopal kot investitor. Otroški za tuje Jugoslovanski delavci zaporen! v ZR Nemčiji prejema-ot ?** Prvega aprila dalje , r»Ški dodatek za svoje otro-Po nalogu bonske vlade, Prav Bundestag še ni rati-cirai konvencije ob social-'h zavarovanju Jugoslovan- dodatek delavce skih delavcev. Otroški dodatek bodo dobivali tudi delavci, ki delajo v ZR Nemčiji od 1. maja letos. Ministrstvo za delo ZR Nemčije meni, da bodo finančni izdatki v zvezi s tem znašali okoli 22 milijonov DM. Turizem v marcu Ock/ turistov ali za dvajset iste V vcč kot lani v iihm mesecu- Število domari^-^tov je naraslo v pri-19 J?vi z lanskim marcem za ^ dstotkov, tujih gostov pa *itoV .ods^otkov- Tudi Preno-Cm bilo v letošnjem mar-2(i ^ kot lani, in sicer za ^stotkov več. številke za celotno letošnje tromesečje so za naš turistični promet zelo optimistične. Število gostov v prvih treh mesecih je za 16 odstotkov večje kot lani v istem času, od tega je bilo tujih več za dobro četrtino. Med inozemskimi gosti je bilo največ Italijanov, nato slede gosti iz ZR Nemčije, Avstrije in tako dalje. Celotna investicija za Izgradnjo sistema triglavskih žičnic z gostinskimi objekti, vodovodi, električno napeljavo in zajezitvijo hudournikov bo predvidoma znašala 5,5 milijarde S din. Osnovna žičnica naj bi bila speljana iz Krme do Apnenice, od tam pa naprej do Kredarice. Na tej liniji bi bile povezave z vlečnicami na druga triglavska pobočja, med drugim tudi na smučišča pri Staničevi koči. Na glavni liniji bo vozila gondola za 60 potnikov. Po sedanjem predračunu bo vožnja na Kredarico in nazaj znašala 2200 S din za osebo. Po oceni obiskovalcev predvidevajo 970.000 sektorskih voženj na gondolskih žičnicah. Pri Zavodu za pospeševanje turizma na Bledu pravijo, da bi morali zbrati vsaj milijardo S din, potem bi se s tem denarjem šele lahko obrnili s prošnjo za kredit k domači ali pa kakšni drugi mednarodni banki. Predvsem bodo skušali čim več denarja zbrati doma. Delavski svet GG Bled je že sprejel sklep, da bo član konzorcija s petimi osnovnimi deleži, ki jim pravijo delnice. GG Bled bo v treh letih sodeloval s 50 milijoni S din. To je pet delnic, ker ena delnica velja 10 milijonov S din. Tudi druga podjetja te dni sklepajo o pristopu h konzorciju. J. Vidic Posvetovanje o nerešenih turističnih vprašanjih Bled, 13. maja — Gorenjska turistična zveza iz Kranja je dopoldne v hotelu Jelovica na Bledu pripravila posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki gorenjskih turističnih in prevoznih podjetij ter nekaterih društev in tržni inšpektorji gorenjskih občin. Pred bližajočo se glavno turistično sezono na Gorenjskem so spregovorili o nekaterih nerešenih turističnih vprašam jih. Govorili so o nepravilni konkurenci med turističnimi in prevoznimi podjetji, ko ta vabijo k nam tuje goste. Ugotovitve tudi kažejo, da agencije in drugi ne usklajujejo programe izletov, cene in druge storitve. Takšna nepravilna konkurenca, slabo ali skoraj nikakršno sodelovanje in stremljenje posameznih podjetij im drugih po čimveč jem zaslužku pa tujega gosta, ko se sreča z razlikami prej odbija kot spodbuja, da bi se tudi v prihodnje odločil za obisk pri nas. Podatki tudi kažejo, da nekatera podjetja organizirajo predvsem daljše izlete (tako lahko zaračunajo večjo kilometrino) in pri tem ne pomislijo, da so takšni izleti lahko prenaporni in tudli nezanimivi, ker si gostje zaradi dolge vožnje tako rekoč ne morejo ogledati različnih zanimivosti. Nadailje so ugotovili, da se posamezni hoteli pri organiziranju izletov premalo povezujejo s turističnimi službami v kraju, da poslovalnice turističnih agencij zanemarjajo tiste turistične in druge informacije, ki niso plačane itd. Ko pa so govorili o voznikih taksijev, so menili, da bi bilo potrebno poostriti kontrolo pri voznikih taksijev iz tujine. Odkar je namreč našim voznikom taksijev, ki imajo vozilo regii stri ramo za šest ali več sedežev, prepovedano opravljati to službo, so to izkoristili nekateri vozniki iz sosednje Avslrije. Ti namreč opravljajo pri nas takšne prevoze brez kakršnega koli dovoljenja. A. Ž. Takšni prizori po naših mestih danes niso več redki. Tako se je tudi pri nas trgovina začela približevati potrošniku. Pred kratkim je stojnice pred svojimi trgovinami postavilo tudi trgovsko podjetje Elita Kranj. Prodajajo predvsem sezonsko blago po znižanih cenah. — Foto: F. Perdan Pogovor z direktorjem zdravst NAŠE UREDNIŠTVO JE ZAPROSILO DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ dr. ZAVRNIKA GORAZDA ZA POGOVOR O NEKATERIH PROBLEMIH ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA GORENJSKEM. »Leto dni je mini!o, odkar so se na Gorenjskem zdravstveni zavodi združili. Ali lahko za to obdo?>je ocenite prednosti oziroma pomanjkljivosti te združitve?« »Da bi lahko približno ocenili spremembe in položaj po združitvi zdravstvene službe na južnem delu Gorenjske na področju občin Kranj, škofja Loka in Tržič, je nujno, da si prej ogledamo podatke v času združitve, to je 1. aprila 1968. Ob združitvi smo imeli v sedanji občini Kranj 298 redno zaposlenih, v občini škot-ja Loka 91 ter v občini Tržič 53 redno zaposlenih. Skupno je bilo v sedanjem zdravstvenem domu ob združitvi 442 zaposlenih, od tega 304 strokovni sodelavci ali neposredni zdravstveni delavci, drugo pa je bil kader, brez katerega zdravstvena služba prav tako ne more delovati. V tem času je bilo več organizacijskih sprememb. Zakon ne dovoljuje, da bi imel zdravstveni dom bolniške oddelke. Zate je oddelek za bo-ietznd ušes, nosu in grla, ki je še sedaj v zdravstvenem domu Kranj, prevzela splošna bol-ros. Jesenice. Zaradi boljše povezave oddelka z ambulant- no službo smo se dogovorili z upravo bolnišnice, da prevzame tudi ambulantni del specialističse službe za bolezni ušes, nosu in grla. Tako da oddelek in specialistična ambulanta sodita pod upravo splošne bolniš. Jesenice, za izvajanje svojih nalog pa sta odgovorna zdravstvenemu centru Kranj. Praksa je pokazala, razen tega pa tako zahteva tudi zakon, da je smotrneje, če odstopimo, in tako smo 1. januarja 1969 tudi storili, ambulantno službo za notranje bolezni institutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, ki ima interni oddelek. Tako je prav tako kot pri zgoraj omenjenem odelku za bolezni ušes, nosu in grla povezana bolnišnična služba z ambulantno in bolnišnica skrbi za izvajanje predvidenega plana, odgovorna pa je zdravstvenemu centru. Opozoriti bi hotel na to, da je v Kranju nekoliko izjemen položaj glede na ostalo Slovenijo. Imamo namreč še specialistične dejavnosti itn zato tudi delovno enoto specialističnih služb. Razvoj zdravstvene službe za južni del Gorenjske, ki se je začel izvajati pred leti, je te službe Svet brez bleščic Fant ni poznal svojih staršev Okrog polnoči je ura. Vse v mestu le spi in le svetlobni napis, ki stalno utripa, opozarja da je kljub tišini še vedno nemirno. Izza vogla hiše priteče mlad fant. Mogoče jih ima šestnajst. Nekaj si tlači v žepe in hiti proti gradbišču. Drugi dan berem v časopisu o vlomu. Vlomilca iščejo. Naslednjo noč podobno. In tako iz noči v noč, dokler mu miličniki ne presekajo pot in ga ujamejo. Fant je fizično popolnoma razvit. Tudi neumen ni. Na vprašanja policajev nerad odgovarja ali pa se jim reži v obraz. Fanta pošljejo v poboljševalni zavod. V zavodu je le star znanec. Že prve dni, ko spozna svoje kolege, začne načrtovati nov pobeg. Čez nekaj tednov mu zopet uspe. Preseli se v mesto, kjer ima svoj »rajon«. In zopet noč za nočjo. Vseeno pa se bolj pazi kot zadnjikrat, čeprav se zavedat da ga bodo zopet ujeli in potem... ... toda strast ga vedno premaga, čeprav ve, da jo bo moral vedno težje plačati. To je zanj svoboda, to mu pomeni življenje, ki je polno tveganja. Čez nekaj dni zopet sedi v zavodu. Vzgojitelji so se ga že naveličali. Same sitnosti so z njim. Kolikokrat bo moral še pobegniti, da bo spoznal, da ne ravna prav? Kolikokrat bo moral še pobegniti, da bodo vzgojitelji spoznali, da mu manjka samo nekaj, nekaj ljubezni, nekaj tistega, česar se navaden človek viiti ne zaveda, brez česar pa ne more živeti. Samo nekaj prijateljske ljubezni brez prezira. Kdo mu bo dal to ljubezen, ljubezen ki ga bo skušala razumeti in potolažiti. Fant m poznal svojih staršev. .. M. Logar uvajal in bi jih bilo sedaj ne-smiselno ukiniti. Menim, da bi morale bolnišnice v dogovoru z zdravstvenimi domovi težiti za tem, da usposobijo še nadaljnje specialistične ambulante. Kot primer navajam kirurgijo, predvsem ambulanto za poškodbe, kar pa mi v dveh letih kljub prizadevanju ni uspelo. Bolnišnici Jesenice in institutu Golnik smo tako prepustili 24 naših sodelavcev, od tega 19 neposrednih zdravstvenih sodelavcev. Trenutno imamo 422 zaposlenih, od tega je 304 neposrednih zdravstvenih sodelavcev. Iz teh skopih podatkov je razvidno, kako se je sestava zaposlenih spremenila, in da smo nameščali ljudi za neposredino varstvo oziroma pomoč občanom, to se pravi ožje strokovne sodelavce. V sami upravni službi nismo nameščali novih sodelavcev, njihovo število se je celo nekoliko zmanjšalo, tako da velja gornja struktura in nameščanje le za ožje strokovne sodelavce, čas pa bo seveda pokazal, če sta sedanja sestava in število sodelavcev v upravi zadostna za opravljanje nalog. Šele na podlagi teh grobih podatkov bi se dailo govoriti o dobri strani združitve kakor tudi o slabi. Mislim, da je dobra stran integracije organizacija po službah. Posledica tega je, da se na vseh področjih enako gleda ina zdravje občana, enako pa je tudi strokovno izpopolnjevanje. Enako je tudi zdravljenje bolnih ljudi. Trdim, da je to razvojni proces in da bodo dokončni rezultati vidni šele čez nekaj let, predvsem zato, ker sta bila organizacija in pa strokovna plat v posameznih teritorialnih enotah različna. Za uskladitev tega pa je potreben čas. Poglejte: v neki teritoriatlni enoti so se poškodbe manjšega obsega, to so poškodbe, ki jih lahko obdelajo zdravniki s svojim timom v samem zdravstvenem domu, zdravile po najbolj sodobnih medicinskih konceptih; v neki drugi enoti pa so se uporabljale metode, ki so že zdavnaj opuščene in jih imamo za nestrokovne. — Mislim, da so v tem prednosti združitve, ki pa se bodo pokazale šele čez nekaj let. Danes jih še ne moremo materialno in količinsko vrednotiti. Slabe strani združitve pa so skoraj mimo. Morali smo ugotoviti, kakšna je naša materialna baza, spoznati smo morali prejšnje organizacijske oblfike, navade posameznih teritorialnih enot in šele T>a>to smo lahko začeli graditi novo ustanovo. Kakor na strokovnem področju se je tudi tukaj pokazala zelo velika raznovrstnost tako pri nabavi osnovnih sredstev kot pojmovanju, do katerega tehničnega nivoja naj se razvije posa- mezna služba. S tem imamo še danes težave. Zato je popolnoma upravičen sklep sveta zdravstvenega doma, da je treba v roku enega meseca izdelati normative za tehnično opremljenost od osnovnih sredstev do drobnega inventarja. Neugodno je tudi to, da se morajo nekateri sodelavci voziti na delo, kar jih vsekakor dodatno obremenjuje.« »V začetku reformiranja zdravstvene službe je nastopilo nekakšno mrtvilo, kot omenjate v svojem zapisu v Vestniku slovenskega zdravniškega društva. Kje so bili vzroki in kakšne bodo po vašem mnenju posledice?« »Razumljivo je, da pri vsaki novosti nastopi bojazen pred neznanim. Bali smo se, ali nam bo uspelo postaviti temelje taki organizaciji, ki bo koristila bolniku in bo opravičila združitev. Težave so bile predvsem zaradi tega, ker so pri ustanavljanju nove organizacije morali sodelovati pretežno visokokvalificirani kadri, ki smo jih s tem odtegovali njihovi redni dejavnosti, to je od neposrednega zdravstvenega varstva. Zarada teh problemov posamezne ordinacije ali celi oddelki ni- so uspeli izpeljati svojih obveznosti. To je seveda povzročalo negodovanje pri ljudeh, ki so iskali zdravniško pomoč. Moje mnenje je — to trdim tako sedaj, kot sem tudi ob začetku reforme — da je integralni del reformnega gibanja zdrav narod. Brez zdravega naroda namreč ni mogoče izpeljati naše reforme. Vsekakor se bo moral najti način, kako zagotoviti tako obliko organizacije in varstva, da se izpolnijo te osnovne reformne zahteve. S tem pa ne trdim, da prizadevanja v zadnjih letih niso rodila uspehov. Ostala je sicer še vrsta nerešenih vprašanj. Za nekatere službe na primer šele celo zakonsko ni rešeno, kdo financira njihovo varstvo. Za našo ustanovo si upam trditi, da smo to relativno mrtvilo v bistvu prebrodili. Ne glede na težave, ki smo jih imeli in jih bomo še imeli, menim, da je treba iti v korak s sodobno medicino. Zato tudi šolamo precejšnje število ljudi. Ne morem pa razumeti,, da to ni bolj cenjeno in da vse v bistvu leži na ramenih kolektiva, ki ima omejene materialne možnosti. Trenutno imamo šest zdravnikov na specializaciji, MONTAŽNO PODJETJE Alprem Kanin k Usnjarska 9 Komisija za sprejem na delo ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 strojni tehnik — za operativno delo v obratu opreme 1 lesni tehnik — v pripravi dela za obrat opreme za trgovine 1 arhitektonski tehnik — za pripravo projektov v obratu opreme za trgovine 2 KV mizarja — za montažo trgovske opreme — delo je terensko Pogoji: pod 1 in 2 — začetniki s končano ustrezno strokovno šolo. pod 3 — srednja strokovna izobrazba s 3 leta prakse. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so že do sedaj opravljali dela na opremljanju trgovskih lokalov. pod 4 — 5 let prakse. Vsi kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Interesenti naj se javijo ustno v 8 dneh po objavi razpisa v tajništvu podjetja. Nastop službe možen takoj- Podjetje s stanovanji ne razpolaga. venega doma Kranj dva štipendiramo na splošni medicini, enega na nevropsi-hiatriji in enega za medicino dela. Poleg redne zaposlitve obiskuje šolo še 22 bolničark, ki si bodo pridobile naziv medicinske sestre, šola se tudi osem dentistov, ki si bodo s tem pridobili naziv zobozdravnika. Razen tega štipendiramo še študente, in sicer onega iz splošne medicine, eno babico in dva bodoča zobozdravnika.« »Ali so kakšne analize, ki se tičejo zdravstvenega stanja slovenske oziroma gorenjske populacije v poreformnem zdravstvu. Slišati je bilo namreč glasove, da je zdravstveno stanje zavarovancev zaradi okrnjenih zdravstvenih pravic upadlo?« »Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Podatke bi lahko dobili na republiškem zdravstvenem centru ali republiškem zavodu za statistiko. V svoji oceni se omejujem le na področje Kranja, Škofje Loke in Tržiča. Pripominjam pa, da je kljub podatkom, ki jih imam, ta ocena zelo relativna. Po podat-k'h je opaziti izrazit skok umrljivosti dojenčkov iz leta 1966- 1967 v primeru z letom 1967- 1968, kjer ni bistvenega odstopanja. Vendar pa je to i Premajhno razdobje, da bi ga lahko objektivno ocenili. Opa- ' zi*d pa je, da je od leta 1965 Precej naraslo število mrtvorojenih otrok na našem področju. Prav tako opažamo, da POjem« tudi naravni prirastek, da ne rečem upada. Na Prvem mestu obolelosti so oolezni dihalnega aparata, sede nezgode in poškodbe, riato bolezni prebavil, sledijo Pa bolezni živčnega sistem:! j** čutil. Zanimivo pa je, da K'Jub trudu delovnih organi-Zacij in zdravstvene službe. "a hi zmanjšali število nesreč im poškodb pri delu. lete relativno naraščajo.« »V zobozdravstvenih ambulantah je zelo dolga čakalna doba, vsaj v kranjski je ta-Ro- Do kdaj bo moral zavarovanec čakati leto ali dve na Pregled zob?« •Zanj umivo je, da se v Nravstveni okoli službi vse vrti čakalne dobe v zobozdravstvu. Ni pa samo v zobozdravstvu tako. Podobno je ud" na dragih področjih me-j IClne, samo da je način de-13 na drugih področjih tak. da se dela enostavno ne da odložiti. Na primer otroško varstvo. Če bi se naši delavci na tem področju držali strogih normativnih pogojev in ne bi delali tako etično kot sedaj, bi bila čakalna doba v dispanzerju za otroke prav tako dolga, mogoče še daljša kot v zobozdravstvu. Namenoma sem navedel to službo, podobno pa bi bilo lahko tudi v drugih službah. Prepričan sem, da se pri nas precej dela opravlja na podlagi etike. Mislim, da bi naša družba že enkrat morala spoznati resnico in se z njo spoprijeti. Zaradi tega se opravičujem, ker o zobozdravstvu ne mislim več povedati, čeprav je kvaliteta v zadnjem času zelo narasla. Tu mislim na ortodontijo (čeljustna ortopedija), to je najbolj občutljiv del zobozdravstvenega varstva. Potrebe po tem varstvu pa so seveda večje kot so materialne možnosti. Po novo sprejetem zakonu o zdravstvenem zavarovanju bomo skušali te stvari urediti.« »V zdravstvu je nerešeno vprašanje preventivnih dejavnosti. Ali se da vsaj približno oceniti zdravstvena škoda, ki vsak dan nastaja zaradi tega?« »čeprav je odgovor občinskih skupščin na Gorenjskem za leto 1969 enoten glede financiranja preventive, financiranje dokončno še ni urejeno. (Tu ne omenjam še preventivne dejavnosti gospodarskih organizacij, ki čutijo potrebo po tej dejavnosti in sprejemajo zdravstvo kot integralni del reforme). Tu so spet potrebe večje kot materialne možnosti. Občinske skupščine hočejo imeti urejeno to vrsto zdravstvenega varstva, je pa več dejavnikov, ki občinskim skupščinam onemo^očaij o, da bi stoodstotno izpolnjevanje svoje obveznosti. Kakšna škoda je nastala zaradi omenjenih sredstev, ker je bila preventivna dejavnost okrnjena, je težko povedati.« »Ni pa samo neurejeno financiranje preventivne dejavnosti, celo vaša kurativa ni ma zagotovlienih finančnih sredstev. Potrebe pa so velike. Kdo potem izplačuje vašim sodelavcem nadure, in kako si razlagate njihovo voljo do dela?« »Na to vprašanje odgovarjam samo z enim podatkom. Splošno zdravstveno varstvo na našem področju bi moralo imeti 30 zdravnikov, imamo pa jih priznanih samo 28. Mislim, da je tistemu, ki pozna delo na tem področju, jasno, kaj pomeni primanjkljaj dveh zdravnikov. Vendar pa v vseh naših službah ni tako. V zvezi s tem nastajajo težave z zagotavljanjem zdravstvenega varstva in smo prisiljeni uvajati celo nadurno delo. Te nadure so tako stimulirane, da mi je nerodno povedati njihovo vrednost.« »Zdravniki pogosto poudarjate, da med bolnikom in zdravnikom ne sme biti »tega umazanega denarja«. Tu mislimo predvsem na zavarovančev prispevek pri nekaterih zdravstvenih storitvah. Kako pa bi po vaše uredili to vprašanje?« »Vprašanje prispevka je odprlo. Mislim, da bi ga morala pobirati služba, ki zagotavlja zavarovanje občanov, to je komunalna skupnost socialnega zavarovanja. S tem prispevkom so naložene zdravstveni službi dodatne administrativno finančne obremenitve, kar se mi ne zdi prav. Po mojem bi bilo idealno takole: da je odnos v socialistični družbi bolnik-zdravnik na takem nivoju, da sicer oba vesta, koliko stane | zdravljenje, materialno plat pa naj ureja tisti, ki je za to odgovoren. Menim, da se zelo veliko govori o neurejenosti in neučinkovitosti službe in da bolniki ne vedo, koliko posamezno zdravljenje stame. — Mislim, da denar ni umazan in da ga je treba visoko ceniti, vprašanje je samo, kako to dokončno urediti.« »Ali so resnične napovedi glede spremembe v organizaciji zdravstvenih centrov?« »Menim, da je za slovensko populacijo dovolj on republiški zdravstveni center, kjer j naj bi delali profesionalni | strokovnjaki. Obenem naj bi ta center imel tudi vsa pooblastila pri opravljanju svojih nalog. Zdi se mi dovolj tudi ena sama rizična skupnost pri taki organizaciji zdravstvene službe. Menim, da bi bila smotrna reorganizacija na teh dveh področjih.« L. Mencinger Čudna prosvetna realnost £ Ste že slišali, da se regres za dopust lahko izplača na koncu leta za dve leti nazaj? O Ste že slišali, da neki kolektiv vse leto izplačuje akontacijo na osebne dohodke, na koncu leta, ko ugotovi, da se je na začetku leta predvideni denar natekel, izplača vsem razliko in tako dobi direktor naenkrat z vsemi viri (akontacija, letna razlika, nadurno delo in regres) 900 tisoč starih dinarjev? # Ste že slišali, da direktor oziroma ravnatelj šole nima po pravilniku nobene učne obveznosti in zato lahko vsak mesec naredi recimo 70 nadur? Družbeni dogovor o nagrajevanju prosvetnih delavcev pravi, naj prosvetni delavec s srednjo izobrazbo dobi 105 starih tisočakov na mesec, z višjo izobrazbo 135 in z visoko izobrazbo 160 starih tisočakov. Ta dogovor bo letos v kranjski občini prvič uveljavljen in zanimivo je, da so ga na vseh šolah v občini skušali upoštevati. Skušali pravim zato, ker dogovor redko kje v celoti drži (vsaj podatki tako kažejo). Primer, na katerega se nanašajo uvodna vprašanja, ni izmišljen. Zgodil se je konec lanskega leta na eni srednjih strokovnih šol. Ko sem pred kratkim izvedel zanj, sem se malce zamislil. Zamislil zato, ker še ni tako dolgo, ko smo na ves glas ugotavljali, kako nizki so osebni dohodki prosvetnih delavcev. In ko sem brskal po nekaterih statističnih podatkih, sem ugotovil, da zadnje čase le ni tako. Ne mislim sicer, da ta moja trditev pomeni že pravilo za vse prosvetne delavce. Morda jo moram omejiti predvsem na prosvetne delavec v nekaterih srednjih šolah, čeprav se v osnovnih šolah materialno vprašanje tudi že precej ureja. Za primer naj povem, da so se poprečni mesečni osebni dohodki na kranjskih srednjih šolah pred kratkim gibali med 107 in 133 tisoč starih dinarjev. Na omenjeni šoli, kjer so prosvetni delavci vse leto dobivali akontacijo, ob koncu leta pa so vsem izplačali razliko, pa je poprečni lanski mesečni osebni dohodek po končanem letnem obračunu znašal približno 131 tisoč starih dinarjev. In ko sem takole razmišljal o urejanju družbenih vprašanj, predvsem tistih, o katerih smo zadnje čase govorili, da so najmanj usklajena in še danes niso povsem rešena, sem se nehote vprašal: Kako, čeprav zakonito, lahko nekje na koncu koledarskega leta izplačajo regres za dopust za dve leti nazaj? Ali to morda pomeni, da se regres (če je na voljo denar) lahko izplača recimo tudi za pet let naprej? Kako lahko direktor oziroma ravnatelj šole, ki ga pravilnik zaradi vodenja šolskih poslov in opravljanja vodstvenih zadev oprošča učne obveznosti (predavanja učne snovi dijakom), po drugi strani pa dela nadure in jih naredi na mesec tudi po 76 ali več, kar je mimogrede povedano v danem primeru približna redna mesečna obveznost za prosvetnega delavca? In kako čudno (in recimo tudi zakonito) je, da lahko člani kolektiva, kljub zagotovljenemu denarju, vse leto dobivajo akontacijo, kar je 10 pa tudi skoraj 50 tisoč starih dinarjev manj od pripadajočega dohodka, zato da lahko ob koncu leta dobijo še razliko? Mar pomeni, da skušamo včasih delati in iskati pri nagrajevanju probleme tam, kjer jih pravzaprav ni ... ? će pa problemi morda vseeno so (utemeljeni seveda), potem je primerjanje povedanega primera neke šole z drugimi šolami zgolj naključno. A. žalar TEDEN PRODAJE mopedov TOMOS ceneje 150.00 N din od 12. do 17. V. 1969 ODOBRAVAMO KREDITE! Slovenija lw WJ avto POSLOVALNICA KRANJ, Titov trg 1 V ponedeljek se je v Kranju začel kolokvij o srednjem veku. — Foto: F. Perdan Kolokvij o zgodnjem srednjem veku Veliko neznank kljub množici novih odkritij KRANJ, 13. maja — V ponedeljek se je v dvorani skupščine občine Kranj začel kolokvij o zgodnjem srednjem veku, ki ga prireja Slovensko arheološko društvo, razen domačih pa se ga udeležujejo tudi znanstveniki iz sosednjih dežel (Koroške, Madžarske, Italije, Hrvatske). Finančno so kolokvij omogočile ustanove, ki sodelujejo na njem s svojimi predavatelji, in republiška izobraževalna skupnost, pokroviteljstvo pa je prevzela kranjska občinska skupščina. »To je že drugi kolokvij o zgodnjem srednjem veku,« je na začetku poudaril predsednik Slovenskega arheološkega društva dr. Peter Petru, »potrebna pa bosta vsaj še dva, preden bomo o tem obdobju maše preteklosti vedeli kaj več.« in potrebna bodo seveda še nova raziskovanja na obsežnem prostoru prvotne slovenske kolonizacije, sodelovanje s tujimi znanstve-»iiki in znanstvenimi institucijami, objava celotnega »dcopanega gradiva. Zgodnji srednji vek je namreč pri nas najmanj raziskan. O njem vemo manj kot o prejšnjem antičnem obdobju in seveda manj kot o visokem srednjem veku. Podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik je zato zaželel vsem udeležencem tega tridnevnega zmanstvnega posvetovanja veliko delovnih uspehov, potem pa je na kratko spregovorili o kranjski občini m o samem Kranju, ki ni le središče občine, ampak središče Širše pokrajine. V ponedeljek zvečer je udeležence kolokvija sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zaliokar. Uvodni referat na kolokviju je imel dr. Jože Kastelic, ravnatelj ljubljanskega Narodnega muzeja. Govoril je o današnjih nalogah zgodnje-sred-njeveske arheologije in na začetku predvsem poudaril, da za jasnejšo sliko o tem obdobju ne bodo dovolj le arheološka izkopavanja in raziskovanja, ampak se bodo morali s temi problemi spoprijeti tudi drugi znamstve-niki, predvsem seveda zgodovinarji, pa še etnologi, numizmatiki, fMologi, antropologi in drugi. O tistem nemirnem času naše preteklosti, ki se začenja Z razkrojem antičnih struktur in konča Z nastankom visoko-sredin.jeveških struktur (nekako čas od 4. aLi 5. pa vse do 10. ali 11. stoletja), vemo namreč še zelo malo, vendar pa danes že mnogo več kot, denimo, pred desetimi leti. Obsežna izkopavanja zadnjih let, med katerimi so sila pomembna tista v Kranju in na Bledu, so namreč dala že veliko prej neznanega gradiva in odgovorila na mnoga prej nejasna vprašanja. Tik pred koncem je tudi arheološka karta Slovenije, ki je skušala zajeti lin upoštevati tudi najdbe iz zgodnjega srednjega veka, vendar je teh najdb še premalo da hi bila slika lahko popolnejša. Dr. Kastelic je poudaril, da samo nekropole (grobišča) iz tega obdobja ne bodo omogočile izoblikovati popolne arheološke slike tega obdobja niti ne popolne slike takratne materialne kulture. Zato v prihodnjih raziskovanjih ne bo mogoče iti mimo izkopavanj grobišč (oz. grad-cev. kot je poudaril dr. Kastelic) im mimo iskanja in raziskovanja takratnih naselbinskih kompleksov. Podatki o grobiščih so sicer bogati, o takratni materialni kulturi pa ne morejo — razen o pogrebnih obredih, nakitu, orožju ipd. — povedati kaj bistvenega. Zato bi bilo izkopavanje in raziskovanje gradišč im naselbinskih kompleksov bistven kvalitativen in tudi kvantitativen premik naprej. Zbrani arheološki materiail bo možno — tako je poudaril dr. Kastelic — interpretirati res le v okvirih zgodovine zgodnjega srednjega veka. Zgodovinarji so namreč pri raziskovanju tega obdobja prišlii doslej že dlje kot arheologi. Sama arheološka dejstva so sicer zelo zgovorna, zahtevajo pa konfrontacijo s historičnimi dejstvi, morajo se vključiti vanje. Prav tako je dr. Kastelic poudaril, da vseh najdb ne bo mogoče ocenjevati in vrednotiti le v slovenskem okviru, ampak širše, v širšem prostoru, ki bo zajel tudii Panonlijo, Istro, Koroško in druge sosednje pokrajine. O nekaterih drugih referatih bomo poročali v sobotni številki Glasa. A. Triler Knjižnica v Zgornjem Tuhinju V okviru prosvetnega društva Zgornji Tuhinj že precej časa deluje knjižnica, ki ima okoli 1800 knjig. Med bralci so najštevilnejši pionirji — učenci osnovne Šole iz Zgornjega Tuhinja, ki so si lani izposodili 2000 knjig. -žr Zarja iz Železne Biaple na Jezerskem V okviru medobčinskega sodelovanja med Kranjem in Železno Kaplo je bila minulo soboto na Jezerskem gledališka predstava Dekle s Trente, številnim Jezerjanom in predstavnikom obeh občin so se s tem delom predstavili člani Prosvetnega društva Zarja iz železne Kaple. Delo je režiral Kranjčan Mirko Cegnar. tlllBlItllllllltlilttliilllEIllItllllllfllllllllllllllieiieittiiBtitlllll.lIllIlllllllIllIlIlItlSlIllIlIIIillll.llEilJllilll FRANCE PIBERN1K -GR AFIKA-POEZIJ A 1 POEZIJA HENRIK M A H C M L L Prišel si. da našel bi pot do azi Prehodil močvirski si s kjer čudežni pevci živefX in čudežne rože cvetijo. ? s 9lej, M cvetlični avr* v kraljestvu razkošnih bogov. kjer sonce in noč si delita omizje, ne najdeš vratarja, zakaj ta svet je le v sebi, Vrnil se 'boš na peščeno ledino in kakor doslej gojil svojo mimozo za steklom. Tako. Za cvetlični azil. Klub kurnih delavcev v Kranju je izdal zbirko MAPA — poezija in grafika. Vsaka mapa ima šest listov. Do zdaj sta izšli dve številki. V prvi ima pesmi France Pibernik, grafiko pa Henrik Marchel. V drugi pa imata svoja dela Franci ZagoriČ-nik (poezija) in Štefan Simončič (grafika). Mapa je grafično okusno izdelana (velikost 15,5 krat 34,5; pokončno), tiskalo pa jo je ČP Gorenjski tisk v Kranju. Slikar Tone Tomazin »Med člani skupine DOLIK na Jesenicah so tudi taki, ki so resnično izoblikovali svoj rokopis in četudi njihova imena morda ne bodo v leksikonih likovne umetnosti, pomenijo za našo amatersko dejavnost lepo priznanje. Njihova vztrajnost skozi dobo prek 22 let pri prav nič zavidanja vrednem materialnem in finančnem položaju je vredna vsega občudovanja ta posnemanja,« je ob otvoritvi neke razstave članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone čufar na Jesenicah dejala priznana umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin. Med tistimi, ki so resnično Oblikovali svoj rokopis in dobri dve desetletji vztrajno skrbeli za čim kvalitetnejši razvoj in napredek vseh članov sekcije, je tudi slikar TONE TOMAZIN. Pred nedavnim so v dvorani družbenih organizacij na Javorniku odprli njegovo letošnjo tretjo razstavo. Tone Tomazin je •**Q prijazno odgovoril na nekaj vprašanj o svojem deta ter razvoju likovne sekcije. • »Kdaj ste se začeli ukvarjati s slikarstvom?« »Začetmiško, okorno oblikovanje vsega, kar me je kot šolarja privlačevalo in zani-1,1 al o, je prvi opazil moj uči-telj v meščanski šoli Gospodaric. Po njegovih spodbudnih besedah in pohvalah, ko Sem menda kar imenitno narisal peteline in kure, sem risal navdušeno vsevprek; za sošolce in prijatelje, v šoli so me obremenjevali z dodatni-01' risarskimi nalogami. Ko Srno leta 1946 na Jesenicah ustanovili likovni krožek DO 7~.» sem s> v debatnih ve-~C'"'h nabral slikarskih i/.ku-. ni pri starejših slikarjih !n začel resno razmišljati in iskati svoj izraz. Končno sem 80 opredelil za motive, ki so P* bili kot navdušenemu hri-r°tazcu in ljubitelju naših »°ra najbližji — za upodab-Janje gorenjskega visokogorskega svela i)n kme^.k^. arhi_ tek t ure. • »Pravijo, da ste med člani Dolika samo vi osta-" najbolj zvesti skalnatemu svetu gorenjskeh gora?« Če*^ Borah sem odkrival tiso-re motive, tisočere prelepe Predele, ki sem jih kot sli-jj* morda podoživljal še lep-» < °dkrival sem jih v barvah P JTcS v skrivnostih njihovega ^'•vitega in slikovitega raz-^°zenja prenašal na platno. , a>'ava mi je odprla oči za tov**0, zemlje, ki sem jo z bw?f*tai srcem vzljubil in poživljal v vseh letnih ča-s^l- gorskih viharjih, zim-1,1 mrazovih, v sožitju son-a lr> globokih senc« © »Kje ste razstavljali, P° katerih slikarjih ste se dedovali in kaj mislite o modernih smereh v slikarstvu?« »Vsako kom sem se vedno navduševal. Novih modernih smeri ne odklanjam, nekatere se mi zdijo zanimive, še posebno, če prinesejo s seboj kaj novega, izvirnega. Marsikaterega teh umetnikov bo najbrž zgodovina pravičneje ocenjevala kot sedanji čas.« # »Kot dolgoletni član Dolika se prav gotovo še spominjate njegove ustanovitve, prvih težav in nalog?« »DOLIK smo ustanovili na pobudo javorniškega slikarja Kreuzerja. Dvanajst nas je bilo ob ustanovitvi in v dvaindvajsetih letih so mnogi prihajali pa spet odhajali. Trudili smo se, da bi obdržali in vzgojili nekaj dobrih, talentiranih slikarjev in deloma se nam je to posrečilo. Zadnja leta smo priredili okoli 16 razstav na leto in sodelovali na vseh večjih samostojnih in kolektivnih razstavah po vsej Sloveniji. Naše razstave redno obišče zelo veliko ljudi in menim, da likovna sekcija povsem opravičuje svoj obstoj.« Slikar Tone Tomazin je ostal zvest izpovedi naših impresionistov, zvest domači slovenski resničnosti, zvest slovenski zemlji in njenemu skalnemu svetu. Iz olj in akvarelov veje prisrčna to plina in slikovita ubranost lirično razpoloženega slikarja. Z deli pa ne izpolnjuje le poslanstva, nalog in dolžnosti sekcije, kateri pripada, ampak s svojim Iskrenim umetniškim udejstvovanjem dopolnjuje in bogati našo kulturo. D. Sedej V Cerkljah na Gorenjskem je bila v nedeljo popoldne revija pevskih zborov iz kranjske občine. Na sliki: pevski zbor osemletke Lucija n Seljak iz Kranju — Foto: F. Perdan SKUPŠČINA OBČINE JESENICE GORENJSKO razpisuje po 30. členu Temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Ur. 1. SFRJ št. 46-633/64) JAVNO DRAŽBO osebnega avtomobila ford taunus 17 M model 1966 za izklicno ceno din 28.000.00 Dražba za družbeni sektor bo dne 21 5-1969 ob 15. uri, če ne bo interesentov bo ob 16. uri za zasebni sektor na parkirnem prostoru prometnega podjetja Ljubljana Transport poslovna enota Jese niče. Avtomobil je vozen. Vsa pojasnila daje oddelek za finance Skupščine občine Jesenice. V soboto koncert na Primskoven) Tudi letos bo moški pevski zbor Primskovljand pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi. Koncert bo v soboto, 17. maja, ob 20. uri v dvorani zadružnega doma na Prim- skovem. Zbor bo vodila JuJ-ka Mandelc. Moški pevski zbor Prim-skovljani vabi vse ljubitelje petja, da se udeležijo koncerta. Vstopnina bo anolna — 300 starih dinarjev. RAZPIS razst leto priredim tri j. -Mave na Jesenicah in oko-h '• gostoval pa sem že v Tr-k 11 • Vidmu, Čedadu," Belja-\7' povijah, Celju, Bledu, on,\,^vac? de'' na*m impresi-Pa^i nin s'ikarjev Šubicem, ^lovcem. Kosom in Per- lOO-letnica tabora v Vižmarjih V petek popoldne bodo v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani pripravili slovesno srečanje v počastitev 100-letnice tabora v Vižmarjih. Proslavo te pomembne obletnice pripravljajo občinske konference socialistične zveze 16 »kranjskih« občin — Domžale Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana Bežigrad. Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje Ljubljana-šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Radov ljica, škofja Loka, Tržič in Vrhnika. O pomenu viž marskega tabora bo spregovoril zgodovinar dr. Vasilij Melik, stoletnico pa bodo popestrili z venčkom narodnih, medtem ko bo Stane Sever recitiral Prešernove, Stritarjeve, Jenkove in Levstikove pesmi. Vižmarski tabor bodo še enkrat obudili septembra letos z rajanjem in množičnim shodom. vg FESTIVALA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, KI BO 26. in 27. SEPTEMBRA 1969 V PTUJU Radio Ptuj bo letos v okviru praznovanj 1900-letnice mesta Ptuja priredil festival narodno-zabavne glasbe oz. srečanje že znanih in neznanih narodno-zabavnih ansamblov Slovenije in Hrvaške. Festival bo 26. in 27. septembra 1969 v Ptuju. Zanj veljajo naslednji pogoji: 1. Vsak ansambel bo lahko nastopil z dvema skladbama, od katerih mora biti vsaj ena vokalna. 2. Skladbe, ki jih bodo izvajali posamezni ansambli, morajo biti izvirne, še neposnete in prvič javno izvajane. Besedila so zaželena v narečjih (pilesko, prekmursko, kajkavsko itd.). 3. Skladbe bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo: Vilko Avsenik in Boris Kovačič iz Ljubljane ter Mirko Gavrilovič in Pero Gotovac od Jugotona v Zagrebu, en član komisije pa bo iz občinstva. 4. Nagrade, ki jih bo podelil organizator, delovne in družbene organizacije, so: a) 2000 dm ansamblu za najboljšo izvedbo; b) 2000 din avtorju za najboljšo melodijo; c) 2000 din pevcu (pevki ali pevcem) za najboljšo izvedbo. Posebna strokovna komisija bo ocenjevala tudi besedila. Podeljene bodo tri nagrade in sicer: 1. nagrada za najboljše splošno besedilo 1000 din; 2. nagrada za najboljše besedilo o Ptuju 750 din; 3. nagrada za najboljše besedilo v narečju 500 din. Poleg teh nagrad bodo še številne praktične nagrade, ki jih bodo prispevale delovne organizacije širom po Jugoslaviji. 5. Ansambli morajo poslati svoje prijave za sodelovanje na festivalu do 15. junija 1969. Notni material z besedili pesmi, s katerimi želijo nastopiti na festivalu, morajo poslati do 1 avgusta 1969. Skladbe, ki bodo izbrane za festival, bo Jugoton odkupil in posnel na plošče. Radio Ptuj bo organiziral ta festival narodno-zabavne glasbe v sodelovanju z radijskimi postajami Murska Sobota, Čakovec, Varaždin, s tovarno gramofonskih plošč Jugoton Zagreb in z odborom za proslavo 1900-letnice mesta Ptuja. Občinska konferenca SZDL Radio Ptuj Na hodniku je srečal Nevvalla, ki je hotel mimo z zaskrbljenimi potezami na že itak melanholičnem obrazu. »Povejte mi no, Ne\vall,« ga je ogovoril, kaj je pravzaprav s Flag-gom? Sedi tam v svoji sobi, prede ko mačka in ne pove ničesar. Saj je končno bilo rečeno, da bo sodeloval z menoj. Vem pa o vsej zadevi toliko — kot če bi živel na luni.« V Nevvallu se je-takoj vzbudilo zanimanje. »O, to je pa zelo daleč, Mr. Sale! 383,146 km je do tja. In če bi bili tam, bi niti dihati ne mogli! Domnevam, da sta plima in oseka ... »Vrag vas pocitraj z vašo plimo in oseko,« ga je prekinil Sale, ki je bil vročekrvnega značaja. »Vaša modrost me prav nič ne zanima.« Nadaljeval je svojo pot, Nevvall pa je stopil v sobo svojega šefa. Flagg je nejevoljno dvignil glavo. »Ah, vi ste, Nevvall. Kar naprej! Mislil sem, da je spet Sale.« »Na tega sem naletel zunaj pred vrati. Držal se je kislo, kot da mu je nekdo stopil na kurje oko.« »Pustite zdaj Saleja pri miru!« je dejal Flagg in zamahnil z roko. »Povejte mi raje, zakaj ste prišli k meni šele zdaj, ko sem vendar že od štirih zjutraj pokonci?« dobival vsa navodila le po telefonu. Velikega mojstra Sov nI videl nikoli, tako trdi — in to mu verjamem.« Pogledal je na uro. »Zdaj greva pa na obisk k Chesneju Lisgar-du. čutim nekako, da je dečko dozorel.« »Nič me ne bi presenetilo,« je pritrdil Nevvall. Pred vrati ju je že čakal voz. Prvi je zbasal vanj svojo obilno.st Flagg, se zavalil na zadnji sedež in segel po cigari. »Ah, to je mehko in udobno. Ti stoli v pisarni so kratko in malo preokorni za postavo, kakršna je moja. Poglejte no, Nevvall, in preberite, kaj je tule napisano!« Ogledoval si je nalepko, ki jo je bil snel z cigare in sam prebral. »Pluto? To je najbrž francoska beseda za cigaro.« Nevvall je zakašljal. »Pluto je bil bog podzemlja.« »Aha, kot tisti Kominsky,« se je takoj pozanimal Flagg. »To ti je bil tiček.« »Pluto je bil Prozerpinin mož,« je vztrajno pojasnjeval Nevvall. »Najprej jo je ugrabil, potem pa ji je življenje pri njem mnogo bolj ugajalo kot pri svoji materi doma . . .« Flaggu se je zdelo, da je prav tako. Vzdihnil je: »Da, da, te ženske, te ženske! — Toda povejte mi raje, kaj se je zgodilo včeraj zvečer!« Toda Flagg se je zaničljivo namrdnil, »človek bi mislil, da si bo mož, ki ima toliko denarja kot Lisgard, omislil bolj moderno pisarno. Niti pomagača nima. Ko sem bil poslednjič tu, je lazil tod okoli nekak star faktotum.« »Carter,« je pojasnil. Odšel je pravkar po opravkih.« »Pisarniški sluga?« je hotel vedeti Flagg. Jane se je veselo zasmeja-la. »Ne, pisar je, vendar pa včasih opravlja posebne naloge, ki mu jih da Mr. Lisgard.« Inspektor Flagg je začel resno in stvarno. »Tudi meni se zdi tako. Sicer sem pa prišel na pogovor z Lis-gardom. Le nikar se ne trudite, šla bova kar noter, kajti Nevvall in jaz sva njegova stara prijatelja.« Odhitel je po ozkem hodniku in odprl vrata. »No, Lisgard, pa sva spet tu, kakor sem vam že zadnjič napovedal.« Pravnik je s cigaro v ustih in namrščenega čela ves v skrbeh slonel nad aKtom za pisalno mizo. Pri čudnem Flaggovem pozdravu je najprej ostrmel kot kip, končno pa le prišel do sape. »Za kaj pa gre. Mr. Flagg? Danes imam res ogromno dela.« Poskušal je že z nejevoljnim glasom odpraviti neprijetna obiskovalca, vendar se mu to ni povsem posrečilo. 56 MEGLENI KRO »Tistikrat sem ravno legel v posteljo,« je odvrnil Nevvall. Flagg je nejevoljno godrnjal. »Neverjetno! Toda o tem bova govorila kasneje. Z Grahamom sem bil v Chelto-nu, kjer sva se nekoliko pomenkovala z našim nanovo uvoženim obešenjakom.« »In kaj sta dosegla?« »Res se piše Charpentier, to je priznal v francoščini in Graham je vse napisal. Fantiček bo prijadral do Brood-moreja, zanesite se na to!« »Ali je povedal še kaj drugega?« »Ne veliko,« je priznal Flagg. »Pa o tem, kako so ga najeli za Tolpo Sov? Tudi nič?« »O pač! Na nabor je šel v Franciji, v Rouenu, kjer je takrat živel. Kot je dejal, se je pogajal z njim neki Anglež, krepak možakar z brki. Bilo je sicer že zvečer, torej tema, ko sta se sešla, vendar je toliko le še videl.« »Ali bi ga spet lahko spoznal?« »Tudi to sem ga vprašal in dejal je, da bi ga. Glavo stavim, da je bil Lisgard. Toda Lisgard je preklicano okreten in kot pravnik pozna seveda vse zvijače. Tega ne ujameš tako lahko.« »In napad na Raeja?« Flagg je utrujeno vzdihnil. >■/«.■ davno znana tehnika! On sam je stanoval v tretjerazrednem hotelu v Sohu In je Nevvall je zmlgnil z rameni. »Rae je res šel v Megleni krog.« »Saj sem vedel,« se je jezil Flagg. »In potem?« »Rovv ga je od tam vzel s seboj — da bi poiskala Mari-golda.« »Da bi poiskala — Marlgol-da?« »Tako mu je natvezel Ro-we,« je nadaljeval Nevvall. Rae se je otresel Gregga in Benderja, vendar sem prišel še pravočasno. Rovve je gladek kot jegulja in po mojem mnenju je veliko bolj nevaren kot Lisgard.« Flagg se je posmejal. »Nikoli niste povedali kaj bolj resničnega!« Nato je molčal, dokler se niso pripeljali v Keen Court. Z Nevvallom za petami je s težkimi koraki zlezel po stopnicah do vrat Lisgardove pisarne, jih odprl, ne da bi potrkal, in vstopil. Za pisalno mizo Je sedela Jane Selbv in dvignila glavo, ko ju je zaslišala. »Seržant Nevvall!« je vzkliknila presenečeno. »Da, ves, kar me je!« je smeje potrdil Nevvall. »To pa je višji inspektor Flagg iz Scotland Yarda.« »Ali bi radi govorili z Mr. Lisgardom?« »Tako je,« je dejal Flagg in se oziral okrog sebe. »Nič kaj prijeten delovni prostor za vas to-Ie, gospodična.« »Oh, tako slab pa spet ni,« je ugovarjala Jane. Flagg se je spustil v naslonjač, ne da bi ga pravnik k temu povabil. »Rad bi govoril z vami, Lisgard. Pravzaprav sem vas nameraval povabiti v Scotland Yard, potem sem se pa le odločil, da vas obiščem tu. Kraj se mi zdi kar pripraven.« Njegov pomenljivi pogled se je srečal z zaskrbljenim pravnikovim. »Pravnik ste, Lisgard, poznate torej zakone in znate braniti svoja prava. Nikar torej ne mislite, da vas nameravam pretentati, če vam povem v obraz: Eden od Tolpe Sov ste, Lisgard. To tolpo preganjam že dolgo, dolgo, zdaj pa vam bom končno pristrigel peruti.« (lu sik v Lisgard se ni ganil. Njegov okrogli, rožnato navdahnjeni obraz je preble-del in v njegovih upadlih očeh se je pojavil strah. »Kaj pa ste hoteli s tem reči, Flagg?« Mogočni inspektor se je nagnil naprej. »S tem sem hotel reči, da ste nabiralec novih članov Sov,« mu je odgovoril z mehkim glasom. »Bi radi slišali še več? O sobi, ki ste jo najeli v Le Havru — aH pa o hotelski sobi v Amien-su? Storili ste napako, Lisgard, ko ste najeli Charpenti-era. Ta dečko ni mogel . . .« S Chesnevevega obraza je naekrat izginila vsa kri. Zavil je oči, zastokal in se zgrudil za pisalno mizo na tla. — Veš, tista lahka ženska, s katero si me seznanil sinoči, sploh ni bila lahka. Je luna strupena? Japonski časopis Asahi Sim-bun piše, da je znani sovjetski astronom Kozjev opozoril ameriške vesoljce, da je del luninega površja pokrit S strupenim plinom. Plin uhaja iz velikega kraterja blizu Oceana viharjev. Sovjetski znanstveniki so plin odkrili 1. aprila. Z analizo spektografov sklepajo, da prihaja iz kraterja strupeni plin cianogen. Počasi, toda zagotovo Petinpctdesetletni bivši narednik ameriške vojske Pa-trick Stout je pred nekaj dnevi umrl za levkemijo. — Stout se je leta 1945 z nekaj prijatelji spustil v krater, ki ga je napravila eksplozija atomske bombe v manjšem kraju v ameriški državi Nevv Mexico. Hoteli so dokazati, kako neosnovana je vznemirjenost v svetu po bombardi- ranju Hirošime in Nagasaki-ja. Patrick in prijatelji SO trdili, da je krater nenevaren in da ni nobene radiaci-je. Na pol poti do dna karter ja pa so detektorji začeli delovati kot ponoreli, tako da se je skupina morala takoj vrnili. To kratko izpostavljanje radioaktivnemu žarčenju pa za Patricka ni ostalo brez posledic. Potapljaški rekord Ameriški potapljači so pred kratkim dosegli nov rekord v potapljanju. Dva potapljača v oblekah iz neoprena in s posebnimi dihalnimi napravami sta se spustila v globino 312 metrov ki tam vzdržala 13 minut. Pritisk, ki sta ga morala prenesti, je bil 31* krat večji kot na površini. Ta podvig sodi med P1"1" prave, ki naj bi pokazal, ka; ko dolgo lahko človek vzdrži pod morsko površino. PoskuS bodo napravili v jeseni Pre<* kalifornijsko obalo. Zapuščam te Karlo. Ni me treba prositi, da bi ostala pri tebi! Tradicija tržiškega čevljarstva (17) K o/J no v boj z nemškimi industrialei V Vanderhovci, hiši na sedanji Koroški cesti št. 17, je tedaj, ko je Peter Kozina prišel v Tržič, stanoval čevljarski mojster Ivan Papov, ki je bil predsednik prvega delavskega konzumnega društva, ki ga je ustanovilo Katoliško izobraževalno društvo Sv. Jožefa. Ker je bil konzum tedaj v likvidaciji in je imel I. Papov zaradi tega finančne težave in odgovornost, ni zato smel voditi čevljarske obrti na svoje ime. Tako se je Peter Kozina dogovoril z I. Papovom, da si uredi svojo proizvodnjo čevljev v njegovi delavnici. Ker I. Papov ni smel, je prevzel ime firme izučeni čevljar Anton Zupan. V letu 1907 je tako nastala firma »Anton Zupan — Co — čevljarstvo«. Zaposlenih je bilo okrog 10 delavcev. Imeli so en sekalni stroj in 5 ali 6 šivalnih strojev. V delavnici so delali ročno, izdelane zgornje dele In ves potreben drug material pa so oddajali čevljarjem za delo na domu, da je bila tako proizvodnja čim večja. Pokazalo se je, da je skupno delo uspešnejše, zato je Kozina želel, da bi prešel iz obrtne delavnice na industrijsko proizvodnjo čevljev z modernimi stroji. Vse to je namreč Kozina videl na svojih popotovanjih po svetu. Izdelane čevlje so z vozom vozili na železniško postajo v Kranj. Ko pa je bila leta 1908 od-Prta lokailma železniška pro-Ba Kranj—Tržič, je Kozina uvi del, da je napočil pravi ^as za dosego svojih načrtov, da bi zgradiJ moderno tovar- no čevljev. Od barona Borna je kupil parcelo nasproti tržiškega kolodvora ob Trži-ški Bistrici. Prometna lega parcele je bila zelo ugodna lokacija za tovarno; to je Kozina spoznal, ko si je ogledoval čevljarske obrate v Nemčiji in Švici, med njimi tovarno Bally. PETER KOZINA ZAČNE GRADITI TOVARNO Ko si je Kozina zagotovil v Ljubljani ustrezni kredit, je leta 1910 začel na zemljišču, ki ga je kupil od barona Borna, graditi tovarno čevljev. Zaradi nabave modernih čevljarskih strojev se je Kozina povezal z Avstrijsko družbo združenih čevljarskih strojev (Osterreichische Vereinigte Schuhmaschinen Gesellschalft — OVSG), kjer je bilo zastopstvo svetovno znanega ameriškega koncerna za izdelavo čevljarskih strojev in opreme za čevljarsko industrijo. OVSG je posojala čevljarske stroje le proti plačilu najemnine. Stroji OVSG so bili tedaj na višku strojne tehnike. Vest, da Peter Kozina gradi tovarno čevljev, je zelo vznemirila oba nemška tovarnarja Mallvja in Goekena češ, kako si upa Slovenec kaj takega in jima ustvarja konkurenco! Oba sta smatrala Tržič za .nedotakljivo nemško posest. Alarmirala sta vse tedanje nemško časopisje, ki je ogorčeno napadlo barona Borna, da je kot Nemec prodal zemljišče Slovencu, in to zemljišče neposredno ob železniški postaji. Bilo pa je že prepozno. Kupčija je bila sklonjena, kupnima plačana, prepis pa urejen v zemljiški knjigi. Vendar sta Mally in Goeken na vsak način skušala preprečiti gradnjo Kozinove tovarne. Posrečilo se jima je, da je bila gradnja iz zdaj neznanih vzrokov za nekaj časa ustavljena, vendar prepovedi gradnje le nista mogla doseči. Peter Kozina je medtem sklenil zakupno pogodbo z OVSG in pričela se je montaža najmodernejših strojev. Srednji trakt tovarne je bil enonadstropen, da so ga lahko pozneje zvišali. Tako je začela leta 1911 tovarna obratovati v novih prostorih. Delavci so prišli v novo tovarno iz Tržiča in okolice. Kozina je pridobil za svoj obrat tudi nekaj izučemh čevljarjev. INTRIGE NEMŠKIH INDUSTRIALCEV Ker Goeken in M ali v nista mogla preboleti vdora slovenske čevljarske industrije v Tržič, sta kovala načrte, kako bi mlado podjetje že v kali zatrla. Zvedela sta, da je dobil Kozina zveze z Zadružno in Gospodarsko zvezo v Ljubljani ter da je tam dobil posojilo. Po zakonu pa je bilo zadružnim ustanovam prepovedano posojati denar industrijskim podjetjem ter se spuščati v spekulativne posle. Kot špekulacijo so namreč smatrali vsako industrijsko dejavnost. Skovali so protest, ga poslali na poljedelsko ministrstvo na Dunaj in zahte- vali preiskavo. S tem so Petru Kozini hoteli spodkopati finančne vire in mu preprečiti obratovanje. Ministrstvo na Dunaju je na pritožbo nemških indu-strialcev uvedlo preiskavo in prepovedalo Zadružni zvezi vsako financiranje Kozinove tovarne. Zadružna zveza v Ljubljani je morala na ta pritisk zahtevati od Petra Kozine, da ji takoj vrne celotno posojilo. Rozina se je tedaj, ko mu je grozila nevarnost, da bodo propadli vsi njegovi načrti, obrnil na dr. Evgena Lampeta, ki je kot poslanec slovenske ljudske stranke v deželnem zboru odločal o gospodarskih zadevah, Andrej Tišler Kraja i« ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Prvo poglavje 1 S|vo težko nebo se pogreza v idrijsko kotli-n°> kakor da se bo zdaj zdaj nabodlo na zvonik cerkve svete Barbare in svetega Ahaca, nato l°a pritisnilo na strehe pettisočglavega rudarskega mesteca, pred mesecem še tako viharno Veselega, zdaj pa od dne do dne bolj turobno Potlačenega. Zaman so meščani vrgli med staro šaro dvo-Klavega cesarskega orla, zaman razbili spome-mk cesarja Franca Jožefa, zaman izbrisali spo-"^m na Habsburžane v ogromnem podzemlju cinobraste zemlje in preimenovali rove cesarice . arije Terezije, cesarja Jožefa, cesarja Franca ?n cesarja Ferdinanda z novimi slovenskimi -meni odražajočimi mogočno razpoloženje idrij- kih meščanov v prevratnih dneh in ob koncu °ige in nečloveške strahotne vojne. Zaman je bilo vse to. Dne 22. novembra 1918 ^° se po ovinkasti cesti od Lucije sem pripeljali zelenimi avtomobili italijanski oficirji, za nji-1711 Pa se je vlekla utrujena pehota, zasedla me-Rto in ga napolnila s kričečo, naglo in drug drugega prehitevajočo laško govorico, v kateri se je nval pritajeni strah, kakor da bi italijanski ojaki čutili, da niso na italijanski zemlji, in se avedali, da neko, še malo ne italijansko deželo ^asedajo za svojega kralja Viktorja Emanuela, oparskega, kakor so roparski vsi vladarji na svetu. Ne, ia zemlja ni italijanska, nikoli ni bila, in n'ko)i ne bo! najbolj občutijo vojaki sami, čeprav jim ]vc,rJi že od zasedbe sem, dopovedujejo, da je °zela, v katero so v imenu njegovega vcličan-va kralja prišli, najbolj sveta in najbolj italijanska zemlja. »Sacra terra italianissima?« Tega vojaki ne bodo nikoli verjeli, saj v tej deželi ni človeka, s katerim bi se lahko pogovorili v italijanščini, pa tudi ljudje jih gledajo sovražno in so imeli z njimi v tem času že vrsto težav, najprej z razorožitvijo nekakšne narodne straže — v avstrijske uniforme oblečenih in oboroženih ljudi, ki so se od osovraženih avstrijskih vojakov razlikovali samo z nekakšnimi belo-modro-rdečimi znaki na kapah in prav takimi tribarvnimi trakovi na levem rokavu in ki so jih lahko razorožili šele s pomočjo krajevnih oblasti in z zagotovilom, da se jim ne bo nič zgodilo, čeprav so potem razorožene na poveljnikov ukaz enostavno zastražili in jih odgnali kot vojne ujetnike v ujetniško taborišče nekam v Furlanijo. Dolge procesije takih »ujetnikov« so romale s hribovskih vasi skozi mesto, prelisičenih na podoben način. V nekaterih vaseh so pobrali skoro vse moške. Okupacijsko poveljstvo je razglasilo to početje kot nujen varnostni ukrep, ker so baje po nekaterih vaseh streljali na italijanske vojake in ker je baje italijanska vojska pri Logatcu naletela na odpor ter se morala umakniti na mejo med jadranskim in crnomorskim razvodjem. Italijansko poveljstvo sicer zagotavlja, da je to samo začasen ukrep v neposrednem obmejnem zaledju. Toda to neposredno zaledje najbrž sega vse do Benečije ali celo Furlanije, saj je Slavku pisala mama, da so italijanski vojaki odpeljali v ujetniško taborišče v Krmin* tudi strica Jakoba in Antona ter Slavkovega novega strica — Rozikinega moža Andreja, bivšega poveljnika narodne straže na Breginjskem. — Vsi smo potrti, a najbolj Rozika. Italijani sicer obljubljajo, da bodo do božiča vse izpustili. Toda, kdo naj verjame Italijanom? Da, tako piše mama v pismu, ki ga je prejel Slavko za svoj enajsti rojstni dan pred dvanajstimi dnevi. Najbrž povsod tako mislijo, da italijanskim vojaškim oblastem ni verjeti. Tudi tu v Idriji nimajo o Italijanih drugačnega mnenja, vseeno pa upajo, da se bodo morali Italijani umakniti in upoštevati pravico o samoodločbi. »Z rožiči, pomarančami in figami nas ne bodo kupili!« Tako govore Slavkovi; soSr^'itt so sklenili, da ne bodo jemali teh dobrot, ki Jim ph ponujajo italijanski vojaki. »Nobenega italijanskega sadja ne kumisa!« »Raje umreti piestradan, kakor biti sit darov iz tujčevih rok!« In tega se ne drže samo otroci. Tudi starejši nočejo italijanske preskrbe, ki sicer ni bogve-kako velika in zadostna, a še manj dobra in zdrava, vendar bi piestradan in izstradan človek vseeno segel po starih smrdljivih ribah, ko bi ne bile italijanski dar lačnemu prebivalstvu. Zato so ljudje raje lačni, stare razpadajoče ribe pa nepokupljenc še bolj razpadajo in zaudarja-joče širijo svoj strupeni smrad po Idriji. »Že vse mesto zaudarja po gnilih ribah in laški kugi!« Te besede imajo ljudje skoro ob vsakem pogovoril na jeziku. »Upajmo, da bo skoro zavel severovzhodnik in odnesel savojski smrad!« Upanje na veter, ki bo razgnal laško meglo, premaguje v ljudeh lakoto in zaduši j ivi turobni čas, ki je legel nad deželo. »Upanje ohranja in jekleni človeka. Kdor ne izgubi upanja in vere v svobodo domovine, bo svobodo domovine tudi dosegel.« Tako je davi rekel Slavkov profesor slovenščine. »Tiste, ki bodo odločali o miru in prenovi sveta, je čas postaviti na razcestje pravice in krivice prav v odnosu do narodov, kakršen je naš. Krivici, ki nam je bila te dni storjena, bodo morali antantni politiki jiapraviti konec, če nočejo, da bo nanje padla težka sodba zgodovine. Tudi sleherni med nami stoji zdaj na razcestju, da postane in ostane hlapec tujcu ali pa da ostane klen in neuklonljiv pri izvolitvi naših stoletnih snov o zedinjeni Sloveniji, tak, kakor so bili Prešeren, Levstik in drugi naši veliki možje vse do današnjih dni, pesniki, ki niso nosili domovine samo na ustnicah, marveč so jo čutili tudi v srcu, zakaj domovino je treba čutiti s srcem, da jo lahko v resnici v/ljubiš.« Tako je govoril profesor in jim naročil, naj razmišljajo o tem, ne samo kot o šolski nalogi, ki jo bodo pisali, marveč naj se potrudijo, da bodo napisali v resnici vse, kar čutijo do slovenske domovine v teh težkih usodnih dneh. Mali oglas Mali oglasi so zrcalo vsakdanjega živl/enja, nekakšna borza za prodane iti kupljene stvari. Moč veljakov, revščina trpinov, obup brezdomcev, značaj poštenjakov, ki se hočejo čimprej iznebid najdenih stvari — — — pa tudi utrip zaljubljenih src odseva iz malih oglasov, ki vsak dan polnijo časopisne stolpce. Mislim, da se ne motim, če trdim, da mnogo ljudi naroča in bere časopise Zgolj zaradi malih oglasov. Mali oglasi služijo trgovini. Trgovina pa je stara ko človeštvo. Že Adam in Eva sta trgovala. Ker pa takrat še ni bilo črne borze, se nista posluževala valut in sta blago zamenjavala med seboj. Znano je, da je bila Eva praktična žena, kot so vse ženske še dandanašnji, in da je bila bolj nabrita kot Adam. Če bi jse ne razumela na trgovino, bi ne kupila Adama za eno samo jabolko... Tudi dandanes vse kupčuje kar diha in živi skoraj je ni stvari, ki bi je človek ne mogel spraviti v denar. Papa-gajčki, breje krave, mački in psi — vse gre v denar. Obrtnik išče vajenca. Kupi časopis in bere male oglase, da bi si izbral primernega fanta, ki se ponuja v uk obrti. Sosedi Pipi je ušla papiga Kokica. Brž vzame v roke časopis in bere male oglase, če se je že oglasil srečnik, h kateremu se je zatekla papiga. Srečate prijatelja in z bridkim obrazom vam bo poto-iil, da vso noč ni mogel spa- ti, ker so ga grizle bolhe. Človek usmiljenega srca ste. Spomnili ga boste na male oglase, kjer se pogosto oglašajo s ponudbami razni izumitelji, ki prodajajo uničevalno sredstvo proti bolham. Meso je drago ko žefran. Nesrečni ste, ker nimate dovolj novih dinarjev za biftek? Pojdite v oglasni oddelek in napišite ter oddajte mali oglas: KAPITALNEGA KOZLA KUPIM. PLAČAM S PROTIVREDNOSTJO. Prejeli boste nič koliko ponudb od gospodarstvenikov, ki vsak dan streljajo kozle. Vaša postrežnica se je poročila in postala milostiva, vaša žena pa je ostala brez pomoči v kuhinji. Napišite mali oglas: POSTREŽNICO IŠČEM — PLAČAM MESEČNO PETSTO NOVIH DINARJEV; ZA VSAKDANJI NAKUP ZELENJAVE NA ŽIVILSKEM TR-GU BO IMELA NA RAZPOLAGO AVTOMOBIL NAMKE MERCEDES. HRANA DO-BRA. SOBICA S POSEBNIM VHODOM. TRIKRAT TEDENSKO PROSTO POPOLDNE. Imeli boste uspeh! Naveličani ste življenja? Če bi imeli samokres, bi si Že zdavnaj prestrelili nit življenja. Napišite mali oglas: PRIKUPNO DEKLE, VDOVO ALI LOČENKO TAKOJ POROČIM. Napravili boste samomor, ne da bi se pregrešili zoper cerkvene zapovedi. Brezdomec ste? Iščete prazno sobo, ki... DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKEGA PODJETJA TRŽIČ razpisuje PROSTO VODILNO DELOVNO MESTO direktorja Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Imeti mora: — visoko strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke ter najmanj dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih; — višjo strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih. Poleg pismene ponudbe mora kandidat predložiti tudi dokazila o strokovni izobrazbi, opis vseh dosedanjih zaposlitev ter kratek življenjepis. Ponudbe pošljite na naslov: Stanovanjsko-podjetje Tržič, Cankarjeva 1, z oznako Prijava na razpis. Razpis bo zaključen petnajsti dan po objavi. Aha, smo že skupaj! Tudi jaz sem dolgo iskal sobo. Toda vselej, kadarkoli sem prisopihal v oglasni oddelek, sem bil prepozen. »Med malimi oglasi sem bral, da nekdo oddaja sobo. Prosim, dajte mi naslov oglaševalca!« »Žal, prišli ste prepozno. Soba je že oddana.« Potlej sem napravil bojni načrt. Sklenil sem, da bom naslednje jutro odšel navsezgodaj pred oglasni oddelek in če bo treba čakal tudi dve uri, da se bodo odprla vrata in da bom prvi zvedel za naslov gospodinje, ki oddaja sobo. Rečeno — storjeno! Drugo jutro sem vstal že ob štirih in se postavil pred oglasni oddelek. Prijel sem za kljuko vrat in čakal. Vrata so se odprla točno ob osmih. Množica čakajočih se je vsula skoznje. Ljudje so stopali drug drugemu po nogah in kurjih očesih, se suvali s komolci, sopihali in vsi prepoteni vzdiliovati. »Halo, bil sem prvi pred vrati! Čakal sem tri ure. Danes morate meni prvemu dati naslov .. .« »Številko oglasa, prosim.* je zapela tovarišica v oglasnem oddelku. »15.630 — 23!« sem zaklical Z zmagoslavnim glasom. Na listek je napisala naslov oglaševalca in mi ga podala brez besed. Glasno sem prebral z listka: »Terezija Praček, Beethovnova ulica 46.« Nato sem se počasi obrnil proti izhodu. A glejte, oglasni oddelek je bil že povsem prazen. Niti žive duše ni bilo več v njem. Moje besede so imele čsirobno moč. Ljudje so se zganili ko sf analizirani bojevniki jurišnega oddelka. Vsem se je mudilo, da bi čimprej prispeti v Beethovna ulico 46. Počasi, zložno sem koračil za množico pre-rivajočih se brezdomcev. Dva moža je povozit avtomobil. Neka ženska je stopila v od prto okensko odprtino na pločniku in padla v klet. Tisti, ki se mu je najbolj mudilo, je na vogalu ulice porinil glavo v izložbeno okno neke trgovine. Z okrvavljeno glavo so ga odpeljali v bolnišnico. Pet ljudi je ustavil prometni miličnik, ker so hoteli prečkati cesto, ko je na semaforju gorela rdeča luč. Videl semt kako so prehitevajoči se držali drug drugega za suknje, da bi prvim v drveči procesiji zavrli korake. Zaklical sem za njimi: »Le brž! Kdor bo prvi, bo dobil sobo!« Sam pa sem počasi odšel v sosednjo Župančičevo ulico, kjer je v hiši št. 16 gospa Terezija Bračko oddajala sobico. Bil sem prvi, ki se je oglasil na njen oglas in dobil sem sobo. L. Zupane Roparski zaklad JULIUS MADER Dokumentarno poročilo o Hitlerjevem skritem zakladu zlata in orožja Izvirni naslov Der Banditenschatz Ein Dokumentarbericht uber geheimen Gold- und Waffenschatz von Julius Mader Deutscher Militarverlag Prevedel Milan Apih I Kazalec na brzinometru je plesal okoli številke 90. Motor težkega črnega mercedesa je tiho brnel, šofer je vedel, da mora dospeti v alzaški Strassbourg najpozneje ob 10. uri. S to mislijo se je boril proti utrujenosti, ki ga je hotela vedno znova premagati. Davi je malo spal. Bila je že polnoč, ko je prispel z Dunaja v Miinchen. Tam je moral popraviti vplinjač. Pozneje so ga angleški bombniki pregnali v zaklonišče, nato pa je moral razčistiti še cesto. Na zadnjem sedežu avtomobila se je pretegoval von Jag-vvitz. Temu se ni bilo treba pritoževati nad šoferjem, kateremu je popolnoma zaupal. Sicer pa je šofer vedel koga vozi: državnega podsekretarja Eberharda von Jagvvitza, vodjo glavnega oddelka v državnem ministrstvu za gospodarstvo, enako težkega kakor tehtnega gospoda, ki je dnevno premetaval milijone, tako kakor navadni zemljani bankovce po 10 ali 20 mark. V tem trenutku pa ni mislil na to. Zdolgočaseno se je zleknil po oblazinjenem sedežu in preletel naslove Volkischer Beobachterja, ki si ga je še tik pred odhodom nabavil. Tam je lahko prebral z debelimi črkami natisnjeno vest: »Ljudsko sodišče je prisodilo zločincem z dne 20. julija zasluženo kazen.« Potem je sledila sodba nad osmimi oficirji -vvehrmachta, ki so hoteli 20. julija 1944 odstraniti Hitlerja s pomočjo tempirane bombe. Lakonično je pisal komentator: »Sodba je bila izvršena dve uri po razglasitvi; vsi obsojenci so bili obešeni. Njihovo premoženje pripada državi. Von Jagvvitz je zadovoljno pokimal. Pač ni imel nobenega razumevanja za nemške oficirje, ki so svojemu firerju skočili v hrbet. Bolj ga je zanimalo vojno poročilo: »Hudi boji v Normandiji — sovjetski napad pri Baranovu odbit.« Poročilo je sicer zvenelo optimistično, vendar ni moglo prek dejstev. Zavezniške armade so se nezadržno približevale nemški meji. Na vzhodu, na zahodu, na jugu ni bilo v tem pogledu nič novega. Naslednji naslov se je glasil: »Nemškemu tajnemu orožju pripada bodočnost — 14000 ljudi zapusti vsako uro London.« Takoj zraven pa je pisalo z majhnimi črkami, da so anglo-ameriška letala napadla Koln z bombnimi preprogami. Pod obvestili je bilo uradno objavljeno: »V 66. dodelitveni periodi, za katero se te dni delijo karte, ostanejo obroki v glavnem nespremenjeni. Tudi tokrat dobijo upravičenci na velike odrezke A in B težavne krušne karte, na B samo rženc izdelke. Sprememba pri razdeljevanju maščob je samo ta, da dobijo 4 do 14-letni upravičenci 125 g margarine več, zato pa 125 g masla manj. V nespremenjeni prehrambeni obrok za 600 g spada 100 g izdelkov iz krompirjevega škroba. Število odrezkov za testenine je nekoliko znižano. Dosedanje izdajanje kakaa v prahu otrokom na državno karto za maščobe odpade. Ker nova sedemdnevna državna karta za dopustnike nima več odrezka za 1 jajce, bodo v bodoče preskrbovalni uradi poleg dopustni-ških kart izdajali tudi karte za jajčne izdelke, če bodo med tem časom živila na jajčne karte dodeljena.« - Na službenih potovanjih bo treba torej v bodoče misliti tudi na jajčne odrezke, je pomislil von Jagvvitz. Nejevoljno Je bral dalje. Tudi njega so se dotaknile vsakodnevne skrbi. Preden je spet zložil časnik, je preletel še črno obrobljena s kljukastim križem označena oznanila. Tu je bil neki dr. Otto Kaufmann pri nekem napadu na Kiel ubit; tam V Stuttgartu pa sestri Rotraut in Gerda Spemann. V osmrtnici za Ernstom Timmermannom, rečnim pilotom na Elbi, ki so ga zadeli nizko leteči angleški lovci, je na koncu pisalo: »Zvestoba firerju je bila njegova življenjska vsebina.« Neki oglas je javljal »junaško smrt« mornariškega poročnika Heinza Bonatza, ki se ni vrnil iz bitke na Atlantiku, drugi Pa smrt kapetana letalstva Ericha Stendersa, ki se ni vrnil i* neke akcije svojih nočnih lovcev. Zgolj zaradi nevsakdanje navedbe čina je von Jagvvitz zaznal, da je izgubil življenje na vzhodni fronti vodja oddelka propagandne službe, rezervni poročnik Johannes Feldmann. Prav gotovo so ga partizani« je pomislil in končno spravil časnik v svojo zajetno aktovko. DELO BO V KRATKEM IZŠLO PRI ZALOŽBI BOREC Joža Cop o bohinjskem siru »Po radiu sem slišal novico, da je v Kranju razstava o planšarstvu, pa vam v prilogi pošiljam sestavek o bohinjskem siru. Mislim, da bi bil prav ob tej priliki primeren za objavo.« — Tako nam piše Joža čop in tako menimo tudi mi. Sestavek objavljamo v dveh nadaljevanjih, ker je za enkratno objavo predolg, če pa °i kateri od starejših Bohinjcev vedel še kaj podobnega, naj kar napiše in naj Pošlje, saj je razstava o planšarski kulturi na Gorenjskem res priložnost, da o tej stari gospodarski panogi, ki hitro izumira, *vemo mlajši čimveč. So] Po vratih nižjega razreda bohinjske osnovne e je nenadoma nekdo tako močno potolkel, a se je celo gospodična Štefanija zdrznila. Še 2h " se Je mali Darko iz P™6 klopi toliko ^ lal. da bi se zapodil k vratom, so se ta ^nkonia odprla in nadebudni bohinjski nara-aJ je od presenečenja in strahu lahko napravil mo to, da je na stežaj odprl ne samo oči, ^npak tudi usta, da bi bolje videl, kaj je v 1 mni luknji med podboji. Učiteljica Štefanija že hotela strogo opozoriti, da je tu vendar Dr t' Pa JO Je Prehitel možic, ki se je pognal Ve*o Praga v razred. .*yiš-H šolski nadzornik! — Nenapovedan obisk zaradi poročila Kraljevi banski upravi!« Se j«. Predstavil, j , .°sPodična, kar nadaljujte s poukom!« je sk h' nato milostno zamahnil z roko. Bil je n° zlikan in počesan. Brčiće pod nosom Vj.^n.u hile kakor narisane. V lahki suknji je bil kret 'S''no g°sPoski in ko je to slekel z uglajeno Tak&fcT*' Sm° se otroc' zazrli v njegov bel šal. kat >C^a Sni° bm vajeni videti le pozimi pri ne-hai i Ze'° imenitnih gospodičnah, ki so pri-suk-«v Bohinj na sankanje. Obrnil se je in iz *Jut J'ceve£a žepa mu je gledalo prepognjeno &p ,r.0<<- Nehote smo ga primerjali s tistimi go-Ser^ } ^ržavne tajne policije, ki so poležavali v kad' Se dolgočasili vdolž ceste proti jezeru, ' r6- bil tam Princ ali kralj, nas • ,smo vsaki njegovi kretnji. Učiteljica pa/j.'.e Prizanesljivo opozorila, da naj jo vendar un J'v° Poslušamo, tujec pa se je tudi sam j n'J našim pogledom nekam za naše hrbte. Rad-v' &mo Podoben občutek, kakor v cerkvi. in 1 se ozirali nazaj, po ljudeh, slikah, koru Sušj-T^kih oltarjih, pa smo se bali starega radi 'n drugih bistriških očancev, ki so tako ce)11 °P'edli neposlušneže s težkim rožnim ven- »aij^8*^* Je nadzornik prekinil učiteljico pri iz 0'z8]■. ^Spraševal bom sam!« je zaukazal nekje oarni Ja m se kot bi mignil že razkoračil pred je ^gxC! ^e.vedeti, v kateri državi živimo, kdo Z 0fl kralj in kako se imenuje glavno mesto. govori je bil zadovoljen. stranaj, l^e Po bohinjskih hribih in kaj je on-dobro ribov?« je potem vprašal. »Otroci, le rok ,p°mislite!« je še opozoril. Zopet je nekaj izbira]Ctel° Pod strop in nadzornik si jih je Ujjj^0 Vrhu hribov so postavljeni kamni, pri »Ta ^° graniearji,« je dobil prvi odgovor. Je »i- 7? Je krivična državna meja z Italijo!« se *j«Si] drugi. *o]j]/a''.jani so tudi ljudje!« je pripomnila ne-druži^e b°Ječe Minka, ki je bila iz klerikalne s i tali" nisk !ane zebe> zato hočejo imeti čimveč bo-^adi s^a]v?a 'n drv, jedo makarone in črve. r«Zred e ''štijo punc!« je povedal naslednji, po 11 Pa sta se sprožila smeh in sproščenost. »Zanimivo, zanimivo!« je pritrjeval višji šolski nadzornik in z velikim zanimanjem zbiral odgovore. »Onkraj planin ni snega, tam je morje in Primorci Primorci so Slovenci, ki živijo v suženjstvu. Nosijo žametaste hlače in jedo polento. Ne preklinjajo tako grdo, kakor Lahi, govorijo večinoma primorsko — razen Podbrdčanov, ki smešno zavijajo!« »Gospod! — Jaz znam pa italijansko! — Poslušajte! — Kvanto košta libera merda?« Tako smo nanosili višjemu šolskemu nadzorniku skupaj marsikaj zanimivega. Verjetno je dobil že dovolj idej za svoje poročilo Kraljevi banski upravi, ker je nenadoma ustavil naš zagon. »Ti, izračunaj mi na pamet, koliko stane dva kilograma bohinjskega sira?« je pokazal nekam v sredino razreda. Onemeli smo. Ves razred je bil v silni zadregi. Na kogarkoli je potem pokazal, nihče ni vedel odgovora. Živeli smo sredi mleka in bohinjskega sira, toda tega nismo znali izračunati, ker nam je bil okus bohinjskega sira nepoznan in zato nepoznana tudi cena. Jajca, piščanci in kokoši, maslo in sir — vse to so bile neprecenljive in lepo dišeče dobrote — namenjene le gospodom, da je obubožani Bohinj lahko odplačeval davke, obresti in dolgove. Res je imela skoro vsaka vas in planina si-rarco, toda dobrote iz teh hramov niso bile namenjene Bohinjcem. Pohlevne bohinjske krave so si prizadevale, da bi vsak dan dajale čimveč mleka, Bohinjci so se trudili, da bi jih sproti in dobro pomolzli, mleko se je hladilo v latvicah in skledah, takoj nato pa so ga v škafih in velikih kanglah nosili v sirarco. V šoli smo se učili, da je bohinjski sir ponesel slavo Bohinja po širnem svetu in prepričani smo bili, da so njegove lepote spoznali po svetu šele preko bohinjskega sira, celo v farni cerkvi smo slogovali napis o bohinjskem siru, ki je vklesan pod kipom nekdanjega župnika Andreja Janeza Mesarja, ki je največ pripomogel k rojstvu slavnega bohinjskega sira. Toda — čeprav tako zelo ponosni na Bohinj in bohinjski sir — nam je postalo v tej silni zadregi vse to zoprno. Ne le enkrat, ampak dvakrat zoprno! Zaradi revščine oropani čudovite slasti bohinjskega sira, ki je drugače blestel kot veliko svetlo sonce na bohinjskem nebu v tako žarki moči, da so ga opazili po vsem svetu, mi — njegovi častilci, pa niti ne vemo, kakšen je njegov okus in kakšna je cena! O, koliko je truda v njem, — to bi že znali opisati in našteti! To bi bila prava cena — ali gospod višji šolski nadzornik zahteva ono drugo ceno — tisto, ki jo postavljajo trgovci, gospodje in prekupčevalci. Napenjamo možgane, da ne bi bila pogažena naša čast in ponos Bohinja. Pred očmi so se nam vrstile pridne bohinjske krave in nas vdano gledale, slikale so se podobe pastirjev, tretivnekov, majarjev in majaric, čilih bohinjskih Minčkov in Mink z žehtarji v rokah, potem podobe zadovoljnih sirarjev, Pavovčneko-vega Joža in Sobodinovega Luka — dveh častitljivih sirarjev z Broda, ki ju je poslal v šolo župnik Mesar in učil sloviti Švicar Tomaž Hitz. Vrstile so se police velikanskih hlebov in dolge vrste voz, ki so več dni napolnile bohinjske ceste, da so zvozili ves letni pridelek na bohinjski vlak. Hlebi, ki so bili namenjeni daleč v svet, so bili lepo spravljeni v lesenih sodih. Da se sloviti in slastni izdelek ne bi poškodoval, mu je bilo dobro postlano in po vrhu je bil še pokrit. Sirarco smo dobro poznali, od zunaj in znotraj. Tudi njen vonj nam je bil domač. Toda pravega bohinjskega sira nismo poznali. Sirar Bavant nas je — otroke — vedno čudno pogledal, ako smo se ustavili na vratih, toda vedno nam je dal obrezke, če jih je le imel. Bali smo se njegovega čudnega pogleda in nekoliko šepave hoje in zamahovanja z roko — vse to mu je ostalo kot spomin na Karpate in soško fronto — a se obrezkov in sirotke nismo branili. S sirotko so si Bohinjci v vročih dneh preganjali žejo. Kar z njiv in travnikov so hodili ponjo. Toda mi — otroci — smo se bolj zanimali za obrezke in skuto. Obrezki z robov velikih hlebov so bili posebno dobri, čeprav so se nam kro-tovičili v dlaneh kakor usnjene vezalke za čevlje. Skute nam sirarji niso radi dajali. To so morali pravično deliti med gospodarstva. Najbolj tečna je bila sladka skuta in, če smo jo le nekaj dobili v usta, smo jo imeli dosti, ker je bila tako nasitna. Sirarska skuta je bila boljša od domače — iz zasirjenega mleka. Da bi sirarska skuta čim dlje bila užitna, so jo Bohinjci solili in jo shranjevali v deže in dežice — kakor zasko, topljeno maslo in mast. Zasko in slano skuto so jemali s seboj na težko delo v majhnih ovalnih in lesenih škatlicah, ki so jih izdelovali pastirji, tretivniki in drvarji. »Kaj — nihče ne zna izračunati tega preprostega računa!« nas je zdramil iz napetega premišljevanja nadzornikov glas. »Saj to je najlažje vprašanje! — Otročje, tako rekoč! — Saj nisem vprašal, kako se imenuje naša banovina, ali mogoče še celo, kdo je naš ban-kar mi celo višji razredi v mestu niso znali odgovoriti! je pristavil nekam razočarano. »Živimo v Dravski banovini in naš ban je doktor Drago Marušič!« se je oglasil mladi Bo-hinjček izza klopi, da je gospoda višjega šolskega nadzornika kar zasukalo. »Neverjetno! — Sem prav slišal!« je nihal razrednik po tomaževsko nejeverno med učiteljico in otroki. Verjel ni lastnim očem in ušesom in mislil, da je spregovorila učiteljica. Ta se je v resnici ob vsem tem ojunačila. »Gospod višji šolski nadzornik! — Otroci znajo izračunati, a ne vedo cene! — V Bohinju nihče ne je bohinjskega sira, kraj je pasiven in ga sirarske zadruge vsega morajo na debelo prodati naprej!« je pojasnila učiteljica, da bi opravičila razred in s tem tudi sebe. »A, tako! — Torej, kdo ve, koliko stane kilogram bohinjskega sira?« se je na drag način obrnil višji šolski nadzornik po otrocih. »Štirinajst dinarjev in petdeset para!« pretrga napeto tišino županov sinko, kjer so imeli doma gostilno, nasproti pa trgovino. »Dva kilograma bohinjskega sira stane devetindvajset dinarjev!« se je sproščeno oglasil tisti, ki je bil prvi vprašan. »Napačno!« vseka med nas višji šolski nadzornik. »Dva kilograma bohinjskega sira stane natančno dvajsetdevet dinarjev in nič para!« je popravil nadzornik in bil vseeno zadovoljen, skočil k kljuki po tisti beli šal in lahko suknjo. Učiteljica je priskočila in mu jo pomagala natakniti. Bila je visoke rasti in pri tem se je morala sklanjati nadenj. »Ko bi bil gospod vsaj stopil na oder, da bi ga lažje napravila!« — smo si mislili. 2e med napravljanjem se je poslovil, rekel učiteljici nekaj pohvalnega in zadovoljen smuknil čez oguljeni prag, Darko, ki je stal ob vratih, pa je te za njim zaprl. Razred se je oddahnil, še bolj pa učiteljica. Učiteljica je pritisnila kazalec na ustnice in zadržala razred, da ni zahrumel sproščeno, kakor živ čebelnjak. Gospod višji šolski nadzornik je potem verjetno napisal zelo obširno in ugodno poročilo o sebi — tako, da je zanj dobil najmanj pohvalo, če ne celo odlikovanje in napredovanje. Kaj se hoče, tudi drugi so se okoristili in se še bodo na račun bohinjske revščine in zadovoljnosti z malim! Potem smo še dolgo govorili o ceni bohinjskega sira. Tudi doma. »To je dobro, da nismo otrokom pripovedovali, da dobimo za kilogram sira le šest dinarjev in petinsedemdeset pari Tako oni gospod saj mislijo, da je naš sir še nekako le vreden!« so modrovali po bohinjskih vaseh in v sirarcah. »In pri vsem tem je naš trud z molžo, ndšnjo in delom ter drvmi za sirarce še navrh!« so pristavljali. »In koliko imamo truda, da vse tiste skladovnice našega imenitnega sira sploh spravimo v denar, ki ga potem požro davki in še zmanjka ga zanje! — Od slave našega sira in lepot našega kraja pa tudi ne moremo živeti!« so modrovali in še naprej prodajali bohinjski sir za mali denar, sami pa se sira niso dotaknili. Tudi takrat ne, ko so prišli še hujši časi in so za kravo s teletom s težavo dobili toliko kot poprej za srednji hleb sira. S sirom pa je bila še večja težava. Ponujali so ga na vse konce in kraje, Bohinjke, ki so poprej tako ponosno znale znositi vse mleko na glavi v sirarce, ne da bi se jim razlivalo po životu in pljuskalo čez robove škafov, so si zadele na glave hlebe sira in odšle v svet. Toda prodaja je bila slaba. Končno jih je rešila država, ki je za mali denar pokupila veliko množino dobrega sira. (se nadaljuje) Izžrebanci nagradne križanke Rešitev nagradne križanke so nam poslali 403 bralci. Žreb je naklonil nagrade naslednjim reševalcem, ki so pravilno rešili križanko: 1. nagrada 100 N din: Filip Vesel, Kranj, Ul. Moše Pijadc 6; 2. nagrado 50 N din: Tatjana Trilar, Kranj, Škofjeloška 50; 3. nagrado 50 N din: Viktor Uranič, Cerklje 163; 4. do 10. nagrada po 30 N din: Igor Šilar, Gospo-svctska 17; Breda Praprotnik, Loka 7, p. Tržič; Nace Zagožen, Kranj, Kebetova 20; Dolfe Anderle, Tržič, Cesta JLA 5/III; Boštjan Trilar in Štefka Trilar, Kranj, Šofjeloška 50; Boža Pečjak, Kranj, Kidričeva 24. Vsem srečnim dobitnikom sporočamo, da jim bomo nagrade poslali po pošti. REŠITEV SKANDINAVSKE KRIŽANKE: Vodoravno — KINOPROJEKTOR, ANACIONALIZEM, PETERKA-LAN NA, IT, AC, TEO, OBA, ON, OSEK, EM, JM, VO, SKLOP, AS, EMIR, TREPAK, PATINA, KAP, ROPAR, TAT, OKOLICA, KAJ, PP, GRNITEV, TLAK, POET, AIKEN, TIT, BASRA, TN, AT, MAKO, MARTIN, KJE, ATAMAN, ANKELE, I, AP, ROB, AVLA, LOK. VERIGA, OG, SINAJ, OGLAR, TROPA, AVNOJ, OER, RIDE, ORA, FROTIR, DVE, EH, ABOLICIONIST, KRAVATE, SIRTA Mladina in gore Prireditev s tem naslovom bo v soboto ob 10. uri dopoldne v dvorani kina Center v Kranju pripravil Mladinski odsek Planinskega društva Kranj. Tako bodo mladi planinci iz kranjskih in okoliških šol proslavili 70. obletnico kranjskega Planinskega društva in 50. obletnico KPJ, Skoja in sindikatov. Prireditev bo potekala v obliki oddaje Spoznavajmo svet in domovino. 40 let PGD Prostovoljni gasilci iz Stranj pri Kamniku praznujejo le- j tos 40-Ietnico ustanovitve svojega društva. Skupščina ob-čine Kamnik je prevzela pa- i tronat nad njihovim prazno- j vanjem in jim bo ob tej priložnosti kupila novo gasilsko brizgalno, ki bo veljala 11.000 dinarjev. -žr i>n—rim nr«> ni w»m 11 > uni—irr « Z dobro voljo se da vse urediti 82-letni Jakob Zupan iz Sela pri Bledu pripoveduje o treh pokojnih sinovih Maja 1945. leta so zaplapo-lale zastave po vsem svetu v pozdrav težko pričakovani svobodi. Ogromne reke izseljencev, internirancev, zapornikov in vojakov so se zlivale proti domovom. Žal se mnogi niso nikdar več vmiLi. V vasi Selo pri Bledu sem srečal 82-letnega Jakoba Zupana. Njegovi spomini na prvi maj v svobodi so žalostni akordi, oziroma odsev drame, ki so jo v tej ali oni podobni obliki doživele mnoge družine. »Pet dni po osvoboditvi je moja žena od žalostni umrla. Pomislite, ljudje so se veseieuli, zastave so vihrale, v naši hiši pa je ležala ina mrtvaškem odru mati, ki ni mogla preboleti novice, da sinov ne bo več domov.« ie Dočasi. kot bi iilssb Zupan tehtal besede pripovedoval Jakob. Jakob je 23 let delal kot mizar v hotelu Toplice na Bledu. V prvi svetovni vojmi je bil štiri leta vojak. Leto dni se je boril na soški fronti. Toda hujše je bilo v zadnji vojni. Malo je manjkalo, da ga niso ustrelili. Nekoč je peljal z vozom hrano na Jelovico za partizane. Pod vozom je imel skrito puško. Na Taležu na Jelovici so se naenkrat iz hoste vsuli Nemci in zahtevali, da takoj pove, kam pelje hrano in kje so partizani. Pred naperjenimi puškami in brzostrelkami je Jakob zatrjeval, da bo mesec dni »golcal« na Jelovici, zato ima s seboj veliko hrane. K sreči nihče nA pogledal pod voz, kjer je bila skrita puška za partizane. Kasneje so ga še enkrat zalotili, ko je peljal hrano borcem v gozd. Jakob je skoraj šepet aje nadaljeval: »Sina Jožeta so Nemci nameravali mobilizirati v nemško vojsko. Vlak je gorenjske fante že peljal proti Nemčiji, toda sdin je skočil iz drvečega vlaka in pobegnil k partizanom. Padel je marca 1944. leta kot borec Šer-cerjeve brigade. Star je bil komaj 17 let.« Solzi sta se zasvetili v njegovih očeh. »MiJan je bil borec škofjeloškega odreda. Na Martinj vrhu je bil ranjen. Umrl je v partizanski bolnišnici Frainja star 18 let, kjer je tudi pokopan. Tretji sin se je sedem let po vojni smrtno ponesrečil v jeseniški železarni. Hčer- XVIII. mednarodna regata na Bledu ka Cilka je bila med vojno sekretarka Skoja. Ko je žena zvedela, da sinov ne bo več i domov, je od žalosti pet drai I po svobodi umrla.« Jakob je povedal, da je bilo po prvi svetovni vojni hudo, 1 ker ni bilo dela, hrane in reda. Po drugi svetovni vojni je bilo dosti hrane in dola, toda bilo je hujše, ker se sinovi niso vrnili domov. Vsega tega mi Jakob ne bi pripovedoval, če ga nekaj ne bi v srcu žgalo. Pred dvema letoma je bil prvič kaznovan. »Teleta sem dal pasti na Selško planino, pa me je sodnik za prekrške kaznoval z 20.000 S din kazni. Pomislite, tovariš, dvakrat so me hoteli Nemci ustreliti, ker sem vozil partizanom hrano, dva sinova sta padla na bojišču za svobodo, v tej svobodni domovini pa so me kaznovali, ker sem dal teleta na pašo . . . Pravijo, da smo Selani trmasti, ker silimo na Selško planino. To ni res. Trmasti so tisti, ki »trmasto« vztrajajo pri stališču, da na Selški plani™ ne smemo pasti. Poglejte pašnik ob Savi. Celo poletje se tam pasejo krave, če bi krave res jedle smreke, bi bila tam že zdavnaj puščava . . .« Jakob mi je še dolgo pripovedoval o življenju nekoč in danes. »Danes je boljše in lepše življenje. Nismo se zastonj borili. Naše žrtve niso bile zaman. Toda vse preveč je med nami nesporazumov, ki bi se včasih z dobro voljo dali urediti ...« J. Vidic 21. in 22. junija bo na Bledu XVIII. mednarodna veslaška regata. Posebnost letošnje prireditve bo v tem, da bo vsak tekmovalec moral nastopiti dvakrat; v soboto popoldne, ko bo predtekmova-nje in v nedeljo popoldne na finalnem tekmovanju. Način, da vsak tekmovalec nastopi dvakrat, se je do sedaj uveljavil že na vseh večjih veslaških tekmovanjih. Zanj pa so se odločili, da tekmovalci laže preiskusijo sposobnosti in da ekipe pokažejo kondicijsko pripravljenost. Razen tega pa so številni tuji klubi večkrat pripominjali, da je za eno samo tekmovanje predrago potovati na oddaljenejše regate, posebno še, ker ne morejo pokazati prave pripravljenosti ekip in tekmovalcev. Za letošnjo regato na Bledu so udeležbo že zagotovile avstrijske, italijanske, češke, bolgarske, zahodnonemške, belgijske, poljske in švicarske ekipe. Za prireditev pa se zanimajo tudi ekipe iz drugih držav, vendar se bo re- gaLnii odbor na Bledu zaradi pomanjkanja denarja raje odločil za manjšo a kvalitetnejšo udeležbo. Od znanih tekmovalcev bo na letošnji regati nastopili Jochon Meissner — srebrna medalja iz Mehike. Prav tako pa bodo nastopile kvalitetne ekipe ČSSR, Italije in Bolgarije. Prav te dni pa se Regatni odbor dogovarja tudi za nastop znanega »zlatega osmerca iz zahodnonemškega mesta Retzeburg. Zvedeli smo, da pri Regat-nem odboru razmišljajo o posebnih tehničnih izboljšavah. Tako nameravajo postaviti več kabin za tisk in radio, skušali bodo pripraviti posebne telefonske zveze in zagotoviti, da bi novinarji samo tekmovanje lahko spremljali tudi z motornimi čolni. Skratka, pravijo, da bodo uvedli vse, da bo tudi letošnje tekmovanje, na katerem se ne zberejo le številni tekmovalci, marveč tudi znani veslaški delavci iz Švice $» drugih držav, dobro pripravljeno. A. Ž. Kranj — gostitelj ■•republiškega šolskega tekmovanja o prometu Kranj bo v nedeljo, 18. maja, sprejel 48 učencev tekmovalcev na prvem republiškem šolskem prometnem tekmovanju Kaj veš o prometu. Zbrali se bodo pionirji iz vse Slovenije, ki so na dosedanjih tekmovanjih — šolskih in občinskih ter medobčinskih — pokazali največ znanja o prometu. Obenem se bodo ob tej priložnosti srečali tudi pionirji prometniki in se pomerili v reševanju prometnih situacij — na maketah seveda. Tekmovanje se bo slovesno začelo že ob osmi uri zjutraj s povorko tekmovalcev, pionirjev prometnikov ter drugih od Prešernovega gledališča pa do nove šole France Srečanje pod Kepo Vsa gorenjska planinska društva se pripravljajo na srečanje s koroškimi kolegi — planinci, ki bo pod Kepo v nedeljo 8. junija. Po dolgoletnih težavah so koroški planinci lani dokončno izgradili in odprli prvi svoj slovenski planinski dom pod Kepo. Letošnje srečanje ljubiteljev planin s te in one strani meje na začetku letošnje sezone bo brez dvoma še povečalo prijateljske stike z zamejskimi rojaki. K. M. Prešeren na Zlatem polju ■—■ kjer bo tekmovanje. Medtem ko bodo pionirji preizkušali svoje znanje, bo posebna komisija ocenila naloge iz prometa, proste spise, ki so jih tekmovalci prinesli s seboj. Tekmovalci bodo nabirali točke tudi na testiranju v šolskem prometnem kabinetu ter na ocenjevalni vožnji s kolesi po mestnih ulicah ter na spretnosti« vožnji pri šoli. Ob tej priložnosti bo tudi ekshibicijski nastop mopedi' stov. Svoje znanje in spre'' nosi i na mopedih bo pokazalo 10 miličnikov — kadetov miliČHiške šole v Vikrčah tet 10 mopedistov AMD Kranj. Ko se bodo pionirji P1"0" metniki vrnili z orientacijskega pohoda, to bo okoli P° dvanajste ure, bodo teknil vanje zaključili in razglas" zmagovalce. Najboljši P°.^ mezniki in najboljše ekip* bodo prejele pokale in SP^ minska darila. L-*1' 9^1 g GLAS * 13. STRAN Prodam Prodam RADIO RR-240 in Žensko KOLO. Zupan AJeš, Pangeršica 3, Golnik 2365 Prodam KOZLIČKA, 4 tedne starega za zakol, in 3 mla-VOLCJAKE, 8 tednov stare. Zupan Bistrica 59, Tržič 2366 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ki bo tretjič teletila ali Po izbiri, dva PUJSKA, 20-26 kg težka, in 30 doma izbijenih PIŠČANCEV. Breg, ob Savi 4, Kranj 2367 m TRGOVINA VELESOVO irria vedno na zalogi CEMENT. Se priporoča 2368 Posojam FASADNI •GRUšT« s plohi in MOPED Po ugodni ceni. čirče 11/G, Kranj 2369 Ugodno prodam, tudi na Cek, zelo dobro ohranjeno kuhinjsko POHIŠTVO (tudi kosovno). Vidic Peter, Kam-nik, Slandrova 18 2370 Prodam tesan LES od 6— 18 m dolžine. Naslov v oglasim oddelku 2371 Prodam 15 m1 PRALNIH ZIDNIH TAPET in KNJIŽNO omaro. Horjak, Stritarjeva 6, Kranj. Ogled vsak dan °u\10.—12. ure. 2372 Ugodno prodam novo tribino OKNO 190 x 118 in 1 m' ^hljenih DESK. Sulcer, C. bt- Žagarja 46, Kranj 2373 Prodam 3 plemenske KRAVE, dva mala BIKCA in TE-uCO. Klance 39, Komenda 2374 Prodam skoraj nov kom- I bmiran otroški VOZIČEK. Faletič, M. Pijadc 9, Kranj j 2375 Stanovanja Iidaja In tiska CP »Go renjskt tisk. Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (»tavba občinske skupščl ne) - Tek. račun pri SDK * Kranju 515 1 135. - Te lefonl: redakcija 21835 21 860; uprava Usta, m* •oo glasna ln naročniška »lužba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din. cena za eno Številko 0,50 N din Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10% popusta Ne Plačanih oglasov ne ob J»vljamo. Kupim Kupim dobro ohranjen OBRAČALNIK na konjsko vprego. Habjan Anton, Selca nad Skofjo Loko 2376 KUPIMO MANJŠO ŽELEZNO BLAGAJNO (do 250 kg). Ponudbe poslati na na slov Veletrgovina špece rij a Bled. Kupim traktorska priključka, KULTIVATOR in dvo-brazdmi PLUG. Po/.enik 39, Cerklje 2377 Kupim DESKE za opaže. Gašperiin Vida, Šenčur 314 2378 Motorna vozila DOBRO OHRANJEN MOPED Colibri prodam. Ogled popoldne. Predoslje 15 SPAČKA, letnik 1966 december, prodam. Telefon, Kranj 22-760 2222 ZASTAVA 750, letnik 1964, odlično ohranjen, ugodno prodam. Poljščica 46, Zg. Gorje pri Bledu 2379 Prodam RENAULT-dauphi-ne, karambolrran. Cerklje 108 2380 Piodam dva MOPEDA kolibri. Tenetiše 12, Golnik 2381 Takoj kupim BMW 1600 ali 2002, dobro ohranjen. Smlednik 74, ob šoli 2382 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Sotelšek, Kocjanova 2, Kranj. Ogled četrtek in petek od 15.—17. ure 2383 Ukradeno MOTORNO KOLO java 350 cem, modre barve, št. 17073 iz Mlakarjeve ul. v Kranju. Kdor bi kaj vedel, naj javi proti nagradi LM Kranj 2348 Kupim dobro ohranjen VW. Dvorje 44, Cerklje 2385 Prodam KOMBI FK-I000 ali zamenjam za osebni avto. Obenem m on jam tudi MOPED za težji MOTOR. Gros Jože, Brdo 1, Podnart 2327 Prodam enostanovanjsko HIŠO v III. fazi. Kranj, Rupa 5 2386 HIŠO, komfortno, primerno za večjo obrt zraven 2000 m2 vrta v bližini kolodvora Lesce. Takoj vseljivo prodam. Informacije dobite na telefon 21-352 2387 Sprejmem SOSTANOVALKO. Zglasite se v popoldanskih urah Smajič Roza, Go-renjesavska 57, Kranj pri kamnolomu 2388 Prodam polovico vseli ive HIŠE z vrtom na Jesenicah Naslov v oglasnem oddelku podruž. Jesenice 2389 Iščem opremljeno SOBICO v Kranju. Ponudbe poslati pod »samski« 2390 Oddam v najem AVTOME-HANICNO DELAVNICO in PRALNICO. Ponudbe poslati pod (možnost tudi družabnik) 2394 Naročilnica Kranjske opekarne št 542 na ime Mrkec Milan, Frankolovo 147, Skof-ja Loka je neveljavna 2395 * Zaposlitve Za hrano in stanovanje pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod »takoj« 2391 SPREJMEM takoj SNAŽILKO za 3 ure dnevno v večernih urah. Honorarna zaposlitev. Knjigarna Simon Jenko DZS, Kranj 2392 Zaposlimo (sedlarja, jermena rja, obdelovalca usnja, šivalca za plosko Šivanje) Dobri delovni pogoji — trajna zaposlitev PETER SMO! Ah. Autosattlerei Villach, Gerbergasse 37 Karnten — Osterrelch Iščem mesto VAJENKE za šiviljsko obrt v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2393 Iščem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Demšar Peter, Vižmarje 99/a, Šentvid nad Ljubljano 23-1 KOMISIJA ZA ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV PRI VELEŽELEZNINI MERKUR KRANJ prodaja l tovorna avtomobil ZNAMKE TAM 4500 Prodaja bo v petek, dne 16. 5. 1969, v skladišču ob kolodvorski cesti. o žrebanju dobitkov denarne loterije ODBORA ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE' ki je bilo dne 11. maja 1969 v Ljubljani Srečke s so zadele Srečke s so zadele končnicami N din končnicami N din 1000 200 5845 300 1850 250 7835 1.000 58335 3.000 571 100 151 100 6836 200 9231 200 2491 500 52686 3.000 .39706, .30.000 052 100 1992 250 88 50 5852 250 8428 200 44792 3.000 7268 300 9608 400 013 100 16068 3.000 27583 10.000 01588 10.050 52823 20.000 7519 . 200 644 100 6989 250 2454 300 66364 10.000 Dobitke izplačuje Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskcga 7, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja. Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo izžrebane srečke v izplačilo v priporočenem pismu na naslov: Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenska 7. ■ 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......mimimiimimmmmiimimmmimmmiiurammra.imiiim VARTEKS VARAŽDIN — PRODAJALNA V PREŠERNOVI ULICI 15 V KRANJU 0 popusta MOŠKA KONFEKCIJA obleke silvio 345 N din znižano 173 Ndin diset 434 N din znižano 304 N din vatin 548 N din znižano 384 N din trogir 469 N din znižano na 329 N din hlače viri on 124 Ndin znižano na 62 N din davson 143 Ndin znižano na 72 Ndin suknjiči od 250 N din znižani na 120 N din plašči roden 426 N din znižani 213 N din nimro 426 N din znižani na 130 N din diter 410 N din znižani na 205 N din kavaleria 358 N din znižani na 179 N din ŽENSKA KONFEKCIJA plašči od 359 N din znižani na 180 N din kamgarn 565 N din znižani na 395 N din OTROŠKA KONFEKCIJA plašči shet od 220 N din znižani na 60 N din hlače 68 N din znižano na 48 N din ZA NAKUP V DEVIZNIH SREDSTVIH JE ŠE DODATNI POPUST 10 •/<>. Poslovalnica Prešernova ul. Kranj vas vabi, da si brezobvezno ogledate najnovejše modele moške konfekcije. PRIPOROČA SE VARTEKS poslovalnica Prešernova ul. 15, Kranj 9748 99999999999^9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999915 23 Zaradi neprimerne hitrosti je v petek okoli pol enih ponoči voznik osebnega avtomobila Adolf Petretič z Bleda na cesti prvega reda pri Belci v ovinku zapeljal v železno ograjo in jo 25 metrov podrl. Avtomobil je nato zadel še v drevo in se končno prevrnil na streho. Ranjen ni bil nihče, škode na artomobilu in ograji je za 33.000 N din. V soboto, 10. maja, dopoldne je voznik mopeda Stanislav Mesesel na Koroški cesti v Kranju na prehodu za pešce zadel 77-letnega Janeza Dolinska iz Tupalič. Nesreča se je pripetila, ko je Dolin-šek stopil nenadoma na prehod, v tem trenutku pa je pripeljal mopedist. Mesesnel je bil v nesreči lažje ranjen, medtem ko so težje ranjenega Dolinska odpeljali v bolnišnico. Istega dne pozno ponoči je voznik osebnega avtomobila Dominik Kučina z Jesenic na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori zaradi prehitre vožnje zapeljal na desni rob ceste ter pri tem trčil v drog električne napeljave in ga prelomil. Sopotnik v avtomobilu je bil v nesreči huje ranjen. Škode je za okoli 7000 N dim. Voznik nesreče ni prijavil. V nedeljo popoldne se je na cesti tretjega reda v Suhi pri Gorenji vasi zaradi prevelike hitrosti, potem ko je zapeljal na desni rob ceste, prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Poljanec iz Vincarjev. Voznika In sopotnico Angelco Miklavčič so teže ranjena prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu je za 5000 N din. Na cesti tretjega reda v Krnici sta v nedeljo popoldne trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Črnilec iz Pod-brezi j in osebni avtomobil, voznik Dušan Markelj iz Lan-covega. Nesreča se je pripetila, ko je Črnilcc začel močno zavirati, pri tem pa ga je zaneslo na sredino ceste, kjer je piičlo do trčenja. Sopotnik in sopotnica v črnilčevem avtomobilu sta bila laže ranjena, škode pa je za 6000 N din. V nedeljo zvečer je T> sti tretje^, reda v Gorenji vasi iz osebnega avtomobila, ki ga je vozil Janez Dolinar SKUPŠČINA OBČINE KRANJ podaljšuje rok za sprejem predlogov za podelitev nagrad občine Kranj. Predlogi morajo biti dostavljeni komisiji za po deljevanje nagrad občine Kranj do 1. junija 1969. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ iz Pod gore, padla škatla. Voznik je pogledal nazaj, pri tem pa je zapeljal na sredino ceste in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozila Marija šilar iz Dolenje Dobrave. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 6000 N din. Na cesti med Cerkljami in Visokim je v nedeljo zvečer iz neznanega vzroka med vožnjo padel mopedist Alojz Ga-sperc iz Češnjevka. Hudo ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Iz neznanega vzroka je v ponedeljek dopoldne zapeljal s ceste prvega reda med Viki >m in Bistrico motorist Mirko Rob iz Medvod in padel. S hudim pretresom možgan in rano na glavi so ga odpeljali v bolnišnico. Med vožnjo po cesti prvega reda se je v nedeljo med Mejo in Jeprco izpraznila zadnja guma osebnemu avtomobilu nemške registracije, ki ga je vozil VValter Si-ttig. Avtomobil je zaneslo s ceste in se prevrnil na streho. Voznika so lažje ranjenega odpeljali v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani, škode je za 4500 N din. V ponedeljek zvečer je na cesti drugega reda v 2abnlci voznica osebnega avtomobila Ida šifrer iz Žabnice prehitevala skupino kolesarjev. Desetletni Janez Geraj iz Sp. Bitenj je pred avtomobilom zavil v levo, tako da ga je avtomobil zadel. Huje ranjenega dečka so odpeljali v bolnišnico Petra Deržaja v Ljubljani. V torek okoli pol ene ure zjutraj je pri Jeprci zapeljal na levo stran ceste voznik osebnega avtomobila Janez Cvajnar iz Medvod ter zadel ob obcestni kamen. Nesreča se je pripetila zaradi neizkušenosti in vinjenosti. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 5000 N din. L. M. Utopljenko spoznali V Sori so 17. aprila potegnili iz vode neznano starejšo utopljenko. Pred dnevi je sliko pokojne spoznal njen brat iz Maribora. Pokojna je bila Elza Krivec, rojena 1903, iz Maribora, Vojašniška 16. Po poslovilnem pismu, ki ga je pustila bratu, je šlo očitno za samomor. Kino Kranj CENTER 14. maja angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. filma HAPPENING ob 20. uri 15. maja angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 16. in 20. uri, angl. barv. film HAPPENING ob 18. uri 16. maja angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 15.20, amer.-italiij. barv. CS film DOBRI, ZLOBNI IN GRDI ob 17.20 in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. maja franc.-italij. barv. CS film NEUMNOSTI PAR-DAILLANA ob 16., 18. in 20. uri 15. maja amer. film TARZAN GOSPODAR DŽUNGLE ob 16. uri, angl. barv. film POLJUBI ZA UBIJALCA ob 18. uri, angl. barv. film HAPPENING ob 20. uri 16. maja angl. barv. film HAPPENING ob 16. im 18. uri, premiera amer. jugosl. ha iv. filma RES ZVESTA 2ENA ob 20. uri Tržič 16. maja amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 19. uri Kamnik DUPLICA 14. maja angl. barv. film TRI URE ZA LJUBEZEN ob 19. uri 15. maja angl. barv. film TRI URE ZA LJUBEZEN ob 20. uri škofja Loka SORA 14. maja jugols. barv. film SARAJEVSKI ATENTAT ob 18. in 20. uri Obisk mladincev iz Tomosa Mladinski aktiv tovarne pohištva Stol na Duplici pri Kamniku so te dni obiskali mladinci iz koprske tovarne motornih vozil Tomos. Sodelovanje med mladino iz obeh tovarn traja že nekaj let in je postalo že tradicionalno. Po ogledu tovarne Stol so se koprski mladinci s svojimi gostitelji pogovarjali o delu mladinskih aktivov in o problemih pri uveljavljanju mladih proizvajalcev v organih delavskega samoupravljanja. Po ogledu tovarne so se koprski mladinci odpeljali na Veliko planino, kjer so prenočili v planinski koči podjetja Stol. is 15. maja amer. barv. CS film MERI POPINS o bl7.30 in 20. uri 16. maja amer. barv. CS film MERI POPINS ob 17.30 in 20. uri Radovljica 14. maja franc. barv. film CAROLINE CHERIE ob 18. uri, italij.špan. film ZADNJI SPOPAD ob 20. uri 15. maja italij-špan. film ZADNJI SPOPAD ob 20. uri 16. maja franc. barv. film MANON 70 ob 20. uri Bled 14. maja franc. barv. VV film BLEDOLIČNI UBIJALEC ob 18. in 20.30 15. maja franc. barv. VV film BLEDOLIČNI UBIJALEC ob 18. in 20.30 16. maja angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH ob 18. im 20.30. Jesenice RADIO 14. maja franc. barv. CS film VELIKI PONAREJEVALEC 15. maja amer. film KARAVANA HRABRIH 16. maja amer. barv. CS film REVOLVERAšI APA SKEGA KLANCA Jesenice PLAVŽ 14. maja amer. film KARAVANA HRABRIH 15. —16. amer. barv. film ODSEV V ZLATEM OČESU Žirovnica 14. maja italij.-špan. barv. film ADIO, TEXAS Dovje-Mojstrana 15. maja italij.-špan. barv. film ADIO, TEXAS Kranjska gora 15. maja franc. barv. CS film VELIKI PONAREJEVA LEC 16. maja italij.-špan. barv. film ADIO, TEXAS KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: O kokoši nesnice In pl ščance 9 krave molznice in tele ta O prašiče Q koruzo v zrnju, šrot pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in svak Franc Švegelj KOVAČ pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 14. 5. 1969, ob 16. uri izpred hiše žalosti Gorice 14 na farno pokopališče. žalujoči: žena Ivanka, sinova Franci in Milan z družinama ter vnučki Gorice, 12. 5. 1969 ZAHVALA Ob smrti ljubljene sestre in tete Hilde Konjedic se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili v njen zadnjim dom, ji darovali vence in cvetje in mi izrazili sožalje. Posebna zahvala družinam: Jeršinovi-Praho-vi, Lapajnovi, Pegamovi, Piskovi iz Ljubljane, Ka-lanovi, Komerdajcvi, dr. Kalanovi, Japljevi in Malki Kokalj ter Ivki in Vidi Radanovič, vsem sosedom in č. duhovniku iz StražiŠča ter pevcem. žalujoči brat z družino Kranj, dne 7. V. 1969 Posvet šolskih športnih društev na Jesenicah Kvalifikacijsko tekmovanje za APS Triglav In Jesenice Na stadionu v Kranju je v kvalifikacijskem tekmovanju za atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke v nedeljo nastopilo 80 tekmovalcev In tekmovalk domačega Triglava in Jesenic. V kopici poprečnih rezultatov sta bila še najboljša Lojkova 11,5 in 605 v teku na 100 m in skoku v daljino. SIcer je nadarjeni kranjski atlet osvojil kar štiri prva mesta in bil s tem najuspešnejši udeleženec med mladinci, enako kot Hribarjeva s tremi zmagami med . Gospod Salvatore Collini, zastopnik velikega italijanskega podjetja Gaggia, s sedežem v Milanu, ki vodi prodajo strojev v Jugoslaviji, se je zelo navdušil nad hokejem, ki ga je prvič gledal v Ljubljani, ko sta igrali za jugoslovanski pokal ekipi Olimpije in Jesenic. Njegovo navdušenje je seglo tako daleč, da je obe ekipi povabil, da v maju preživita petdnevni brezplačni dopust v Castelfrancu. mladinkami. Žal smo morali v nedeljo ponovno ugotoviti porazno stanje v nekaterih disciplinah. Tako je v metu diska nastopil samo en tekmovalec.) prav tako tudi v teku na 2000 m, pri mladinkah na 80 m ovire dve, v metu kopja za mladince dva, tretji tekmovalec pri skoku s palico ni preskočil dveh metrov itd. Pri tehničnih disciplinah gre precej krivde na račun slabih možnosti za trening (pomanjkanje rekvizitov, mož- Hokejisti so se pravkar vrnili iz Italije in povedali, da jih je sprejel celo direktor oz. lastnik podjetja Gaggia gospod Mino Aristarco. Dejali so, da jih, odkar igrajo, še nihče ni sprejel s tako pozornostjo. Gospod Aristarco in Collini pa sta obljubila, da bosta tudi prihodnje leto povabila dve prvouvrščeni ekipi v tekmovanju za jugoslovanski pokal. Z. Felc nosti za tovrstno vadbo pozimi atletska kolektiva v Kranju in na Jesenicah sploh nimata, neprimerna teža palic za skoke itd). Spodbudno je vsaj dejstvo, da je pri mladini ponovno porastlo zanimanje za atletiko in je že v nedeljo nastopilo precej obetajočih novincev. REZULTATI — mlajši mladinci - 100 m: Lojk (Tr) 11,5, Pretnar (J) 12,4, Nosan (Tr) 12,7; 300 m: Čufar (J) 41,6, Vukanac (Tr) 43,7, Pozman (Tr) 45 0; 1000 m: Gartner (Tr) 2:43,4, Peternelj (Tr) 2:46,7, Dukskobler (J) 2:48,3; 2000 m: Kuhar (Tr) 6:22,7, višina: Dvoršak (Tr) 1,55, Lajn (Tr) 155, Pavlin (Tr) 145; daljina: Lojk (Tr) 605, Cufar (J) 580, Osovnikar (Tr) 553; palica: Lojk (Tr) 285, M. Prežel j (Tr) 230, Nosan (Tr) 190; krogla: Lakota (J) 11,09, Go-lorej (Tr) 10,14, Nosan (Tr) 10,05; disk: Lakota (J) 37,42; kopje: Lojk (Tr) 37,60, Osovnikar (Tr) 30,76: 4 X 100 m: Triglav I. 49,0, Triglav II. 53,4. Mlajše mladinke — 80 m ovire: Kavčič (Tr) 16,2, Ber-ce (Tr) 16,5; 60 m: Hribar (Tr) 8,3. Kavčič (Tr) in Purger (Tr) 8,8; 100 m: Hribar (Tr) 13,7, Štupnikar (Tr) 14,4, Svetelj (Tr) 14,7; 400 m: Filipa j (J) 1:09,7, Ferlan (Tr) 1:16,4, Kosmač (Tr) 1:26,3; višina: Purgej (J) 140, Grum (Tr) 130, Vidic (J) 115; daljina: Hribar (Tr) 468, Filipaj (J) 426, Kavčič (Tr) 417; krogla: Miščevič (Tr) 8,00, Jak-šič (Tr) 7,32. Remic (Tr) 6,55; 4 X 100 m: Triglav I. 53,7, Triglav II. 59,0, Triglav III. 602. M. Km alt Peter Štefančič smučar sezone V Domu tiska v Beogradu so v petek proglasili najboljšega smučarja letošnje sezone. Ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega smučarskega športa in predstavnikov oblasti so podelili priznanje za dosežene uspehe Petru štefan-čiču, novemu jugoslovanskemu rekorderju v poletih s 150 metri. Mladi kranjski smučarski skakalec je torej osvojil v letošnji sezoni naslov najboljšega jugoslovanskega smučarja. Na drugo mesto pa se je uvrstil kranjski skakalec Marjan Mesec. Torej izreden dosežek dveh mladih skakalcev kranjskega Triglava! J. J. Občinska zveza za telesno kulturo Jesenice je sklicala posvet vseh šolskih športnih društev v občini, da bi se dogovorila predvsem o organizaciji prireditev za teden mladosti. Poudarjeno je bilo, da je njihova moralna obveza tudi do Železarne, ki praznuje 100-leLnico, da s skupnimi močmi organizirajo množično manifestacijo za ta praznik. Na tem nastopu bo vsak predavatelj sodeloval s po eno svojo točko. S tem bi se izognili nekdanjemu dokaj zahtevnemu klasičnemu množičnemu nastopu. Tak nastop namreč zahteva veliko skupnih priprav. Nekateri predstavniki šolskih športnih društev so izrazili bojazen, da je mogoče to uspešno izvesti. Menili so, da bi jih tako sodelovanje preveč obremenilo, ker so imeli in imajo še razna druga tekmovanja. Rekordna udeležba Osem osnovnih šol kranjske občine je prijavilo svoje predstavnike za letošnje osnovnošolsko atletsko prvenstvo. Zaradi zgodnjega termina tega tekmovanja, je še toliko bolj razveseljivo, da je na njem sodelovalo kar okoli 300 tekmovalcev in tekmovalk, kar je rekord za tovrstne prireditve. Pri pionirjih so imeli največ uspeha učenci osnovne šole France Prešeren, pri pionirkah pa zastopnice Oš Simon Jenko. Med boljšimi dosežki velja omeniti 7,8 v teku na 60 m Nučiča in Grošlja, 58,9 v teku na 400 m Peska in Dolimarja ter 155 cm pri skoku v višino, ki jih je dosegel Dvoršak. REZULTATI — pionirji — 60 m: Nušič (LS) in Grošelj (FP) 7,8, Peneš (FP) 8,0; 400 m: Peško (FP) m Dolinar (LS) 58,9, Kokalj (LS) 59,5; višina: Dvoršak (FP) 155, Nosan (SZ) 150, Kristane (Še) 145; daljina: Stenovec (Sž) 5,00, Gabrič (S?.) 4,86, Upelj (Pr) 4,84; krogla: Golorej (Še) 12,68, Likozar (FP) 11,95, Brezar (Še) 11,64; 4X60 m: F. Prešeren 30,5, L. Seljak 31.3, Preddvor 32,3. Pionirke — 60 m: Klemene (SJ) 8,7, Jereb (Ce) 8,8, Svetelj (Še) in Košir (Pr) 8,9; 300 m: Lamut (LS) 49,9, Šavs (Pr) 50,0, Jenko (SŽ) 51,0; višina: Grum (SJ) 130, Kavčič (LS) 125, Bobnar (Ce) 125; daljina: Hribar (SJ) 4,58, Ozim (LS) 4,16, Varmaz (SZ) 3,98; krogla: Jocif (LS) 9,84, Kurnik (Še) 9,77, Simonič (SJ) 9,58; 4X60 m: S. Jenko 34.4, S. Žagar 35,8, L. Seljak 36,0. M. Kuralt Dogovorili so se tudi, da bodo šolska športna društva tekmovala v občinski ligi v odbojki in rokometu, v drugih panogah pa bodo tekmovali na tumirski način. Z. Felc Sport v kratkem NOGOMET — Nogometaši Triglava so v nedeljo dobili srečanje s Hrastnikom s 3:0 brez borbe, ktv je Hrastnik odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Zadnje uvrščeni Kamnik v drugi republiški ligi pa je odpravil na domačem igrišču Kranj s 3:1 (0:1). Škofjeloški nogometaši pa so presenetljivo zmagali v Izoli, kjer so premagali Piran z 2:1. KOŠARKA - V republiških ligah so gorenjski predstavniki zabeležili naslednje rezultate: moški: Triglav : Celje 75:66 ( 38:36), Ilirija : Jesenice 58:43 ( 20: 26), Ljubljana : Kroj 53:54 ( 22:23); ženske: Jezica : Kroj 62:32 ( 29: :11), Ilirija : Jesenice 25:45 (12:14). ODBOJKA — V republiški moški ligi je Kamnik izgubil s Kanalom 2:3, v ženski ligi pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Jesenice : Fužl-nar 3:0, Kamnik : Maribor 1:3. Vodijo Jesenice V prvem kolu gorenjske košarkarske lige za pionirje (severna skupina) so imeH v nedeljo na igrišču v Kranju največ uspeha mladi igralci Jesenic. Kljub istemu številu točk so trenutno na prvem mestu pred Triglavom, ki je dosegel manj košev. REZULTATI — Jesenice : Mladi rod (Škofja Loka) 49:24 (31:12), Triglav : Šenčur 64:18 (40:4), Jesenice : Šenčur 49:18 (24:4), Triglav : Mladi rod 29:18 (16:11). Vrstni red: Jesenice 4, Triglav 4, Mladi rod 0, Šenčur 0. M. K. Gorenjska rokometna liga Vodstvo za sedem točk Ekipa Veteranov je že osvojila naslov gorenjskega prvaka, eprav je do konca prvenstva še nekaj kol. Znano pa je tudi, bo zadnje mesto osvojila ekipa Jesenic. Po vsej priliki bo *amnik osvojil drugo mesto, Žabnica pa bo tretja. V zad-jem kolu je ekipa Kranjske gore predala srečanje ekipi *ranj B brez borbe. Rezultati — 13. kolo: Veterani : Tržič B 37:16, Jesenice : Jabnica 24:29, Kamnik : Kranj B 18:21, škofja Loka : Selca M. kolo: škofja Loka : Veterani 14:16, Selca : Kamnik Kranj B : Kranjska gara 5:0, Žabnica : Tržič B 22:16. Lestvica: Veterani 9 9 0 0 228:156 18 Kamnik 8 5 1 2 211:181 11 žabnica 10 5 14 196:174 11 Selca 9 4 0 5 184:171 8 šk. Loka 9 3 2 4 161:164 8 Kranjska gora 8 2 0 6 135:209 4 Jesenice 9 1 0 8 142:202 1 izven konkurence: Kranj B 12 5 1 6 198:195 11 Tržič B 11 4 0 7 172:253 8 y drugi gorenj, ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: *Rofja Loka B : Sava 19:30, Selca B : Kamnik B 17:12, Besni-j® i Radovljica B 16:16, žabnica B : Križe B 5:0, Storžič : uPlje B 18:33. Po štirinajstem kolu je v vodstvu še vedno aava r 22 točkami, sledi Besnica 21, Selca B 20 itd. P. Didić Lo|ze Gorjanc odhaja v Zahodno Nemčijo S L junijem letos preneha delovno razmerje zveznemu trenerju za skoke Lojzeta Gorjancu s Smučarsko zvezo Jugoslavije. Gorjanc je namreč podpisal pogodbo z za hodnonemško smučarsko zvezo za tri leta. V Zahodni Nemčiji bo opravljal mesto zveznega trenerja za skoke nemške državne reprezentance. Tl^inlll fi ski smučarski Sport bo s tem izgubil zelo dobrega strokovnjaka, ki si je z dolgoletnimi izkušnjami pridobil veliko znanja in organizacijskih sposobnosti. Zdaj odhaja v tujino, kjer bo prenašal svoje znanje na skakalce Zahodne Nemčije. Vprašanje novega zveznega trenerja za skoke pa bo bržkone težko rešiti, saj je bolj malo ali skoraj nič resnih kandidatov med slovenskimi trenerji ki bi uspešno nadomestili Lojzeta Garjanca. J. J. Lepa nagrada Košir Peter, Bistrica št. 56, Tržič, je izžrebal naslednje naročnike: Žeboljec Rafael, Podhruška 8, Kamnik Benedičič Anton, Slatna 7, Begunje Bešter Stanko, Poljšica 10, Podnart Ahačič Stana, Slap 27, Tržič Pagon Franc, Sovodenj 30, je izžrebal naslednje naročnike: Knaflič Urška, C. Gorenjskega odreda, nova hiša, Bled Košnjek Božena, Tavčarjeva 10, Kranj Zalokar Ivan, Poljane 14 Podobnik Francka, Hobovše 6, Sovodenj Skuber Ferdo, Zagoriška 6, Bled, je izžrebal naslednje naročnike: Logonder Jože, Pevno 3, Sk. Loka Cizej Janja, Gubčeva 6, Radovljica Engelman Stanislav, Tekstilna 3, Kranj Pelko Franc, Pod Stražo 30, Bled Mlakar Jože, Verje št. 3, Medvode je izžrebal naslednje naročnike: Zupane Peter, Jezerska c. 34, Kranj Delavec Antonija, Mače 4, Preddvor Slane Danica, St. Loka 5, Sk. Loka Bremšak Ivan, Pod reč a 4, Medvode Arh Jože, Črnivec, nova hiša, Brezje, je izžrebal naslednje naročnike: Žvan Julka, Boh. Sred. vas 49 Martinćič Jože, Lučine 33, Gorenja vas Kunčič Marija, Sv. Duh 8, Sk. Loka Zupančič Marija, Črnivec 18, Brezje Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo drugih 20 naročnikov, ki so jih izžrebali naročniki našega časopisa 9 V naslednjih dveh številkah bomo objavili imena še ostalih 40 naročnikov • IZŽREBANIH BO TOREJ 80 NAROČNIKOV Za vse izžrebane naročnike pripravljamo zanimivo potovanje: Po Prešernovih stopinjah, in to po Koroški in po Kanalski dolini. Potovanje bo v soboto, 31. maja 1969, z odhodom ob 6.30 ne glede na vreme. Zberemo se na ploščadi pred občinsko skupščino Kranj. V primeru, da se izžrebanec ne more udeležiti potovanja, lahko pooblasti družinskega člana. Vsi, ki bodo šli na potovanje, morajo imeti veljavna potna dovoljenja. Potna dovoljenja dobite pri pristojni občinski skupščini. Izpolniti je treba prijavo in priložiti dve novejši sliki, velikosti 6x4,5 cm ter takso in denar za potno dovoljenje. Vse izžrebance prosimo, naj upoštevajo, da stroškov za potovanje do mesta odhoda in povratka domov kakor tudi nadomestila za zamujeno delo na delovnem mestu ali podobno ne plačamo. • ŠE IMATE ČAS, DA SE NAROČITE NA GLAS IN PLAČATE VSAJ POLLETNO NAROČNINO. • TUDI VI STE LAHKO IZŽREBANI Javna razprava o socialistični zvezi Republiška konferenca SZDL je v ponedeljek dopoldne pripravila v Ljubljani pogovor s predstavniki pokrajinskih časopisov. Glavna tema pogovora so bile teze socialistična zveza delovnega ljudstva danes, katere je konec letošnjega februarja sprejela republiška konferenca SZDL in so sedaj v javni razpravi. Predvidoma naj bi omenjena javna razprava o vlogi in mestu SZDL potekala do konca julija. Republiška konferenca bo v okoli 20 slovenskih občinah pripravila tudi raziskavo, ki naj bi dala konkretne rezultate o vlogi in mestu krajevne organizacije SZDL, o občinski konferenci in o delovanju sekcij ter drugih oblik pri občinskih konferencah. Pri omenjeni javni razpravi imajo tudi informacijska sredstva velik pomen. Na ponedeljkovem pogovoru so med drugim poudarili, da nenehne družbene spremembe, zlasti še poglabljanje socialistične demokracije, terjajo tudi nove oblike, vsebino in metode dela socialistične zveze. Socialistična zveza delovnega ljudstva se mora prilagoditi dejanskemu stanju in si mora prizadevati za organiziranje interesov vseh slojev. Tako morajo v tej naši najbolj množični organizaciji dobiti svoje mesto vsi tisti, ki so se odločili za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Prizadevanja bodo šla predvsem v smeri, da bodo imeli občani vse večji vpliv na vodstva SZDL prek sekcij in drugih oblik delovanja. Teze, ki so sedaj v javni razpravi, so posvetile precej pozornosti novi ustavni vlogi SZDL. Zato bo v prihodnjem obdobju treba izdelati odnos SZDL kot nosilca interesa vo- livcev do predstavniških teles. Zlasti gre tu za odnos konference SZDL nasproti občinskim skupščinam. Republiška konferenca razmišlja tudi o možnosti ustanovitve takoimenovanih skupščinskih pisarn, katerih namen bi bil zagotoviti večjo informiranost volivcev o delu poslan cev. Skratka, nadaljnja skrb socialistične zveze bo predvsem v zagotovitvi široke izmenjave mnenj in vzpostavi tvi tesnih stikov med politi miini vodstvi, predstavniški mi telesi in ne nazadnje občani — volivci. Tako bodo prihajale vse bolj do izraza iniciative od spodaj navzgor in ne obratno, kot se je do sedaj večkrat pojavljalo. Sama uresničitev tez oziroma njihovih izhodišč pa je seveda odvisna od delovnih ljudi samih, od društev in drugih organizacij, ki naj bi s svojimi razpravami in dosedanjim dc'nm teze konkretno Vili G. Tekmovanje »Kaj veš o prometu?« V soboto je bilo na Bledu medobčin. tekmovanje učencev gorenjskih osnovnih šol z naslovom »Kaj veš o prometu«. Pionirji so bili razdeljeni v dve skupini, in sicer mlajših in starejših tekmovalcev. Iz vsake občine je nastopalo 8 tekmovalcev, ki so morali napisati prosti spis o prometu, odgovoriti na prometni test, ter opraviti spret-nostno in ocenjevalno vožnjo s kolesom. V ekipi mlajših pionirjev je prvo mesto osvojila ekipa učencev kranjske občine, sledijo pa ji ekipe iz Tržiča, Ra- j dovljice, Jesenic in šk. Loke. j V skupini starejših učencev | je prvo mesto osvojila ekipa ' Kranja, sledijo pa ji Radovljica, Tržič, Škofja Loka in Jesenice. j V skupini mlajših tekmo- j valcev je bil najboljši Slavko Meglic (Tržič), na drugem mestu je Matej Kranjc (Kr.) in na tretjem mestu Franci Vagner prav tako iz Kranja. V skupini starejših pionirjev so prva tri mesta osvojili: Rado Jelovčan iz Kranja, Matija Ropret iz Radovljice in Branko Uranič iz Kranja. Najboljši tekmovalci se bodo v nedeljo pomerili na republiškem tekmovanju V Kranju. J. Vidic Ji£ obiščite «t > nas v lOO trgovinah %0 po gorenjsKi IVI