Stran 214.
Kmetijske raznoterosti.
Grenko mleko. Jedna najpogostejših mlečnih izpre-memb, ki nam niso ljube, je grenkost mleka Ako hočemo priti na pravi sled tej mlečni napaki, moramo najpreje določiti, je-li imajo vse, aH samo posamezne molže to napako. Velikokrat zamoremo uže mej molžo določiti, večinoma pa se grenkoba še le pozneje jasno pokaže, ko je mleko vže nekaj časa stalo. Zato se priporoča, dvomljivo mleko v zaznamovanih steklenicah shraniti in je čez 24, 3$ ali 48 ur preskusiti na njega okus. Ta napaka se pogosto nahaja pri staromolznih kravah, ki so že visoko na času, ker se tu mleko nič več pravilno ne tvori. Proti temu ni nobenega drugega sredstva, nego prizadeto mleko posebej porabiti, oziroma pokrmiti ali še
bolje, dotične krave postaviti, če mogoče na suho, kar ni samo za kravo, ampak tudi za mladiča velike vrednosti. Da mleko zagreni, more biti vzrok tcdi vnetje vimena. Tudi tako mleko je treba posebej porabiti, kajti Čisto malo takega mleka pride-janega k dobremu, istn lahko popolnoma pokvari. Ako je mleko vseh krav koj po molži grenko, tedaj mora biti vzrok pokvarjena krma. Tako zamore biti vzrok grenkobe n. pr. pesa, posebno taka, ki je trpela vsled zmrzline, ravno tako krmila z grenčicami, stare pokvarjene ogršcine in oljnate pogače, plesnjiva in zaduhla mrva, slama itd. Ako hočemo zvedeti, ali tu tiči pravi vzrok bolezni, moramo krmljenje spremeniti. Slednjič zamore tudi močno plesnjiv nasfcilj povzročiti grenkobo mleka Ako pa nastopi grenkost še-le čez nekaj ur, potem imamo pred seboj gnjiloben razkroj mleka, ki ga povzročajo majčkena bitja, bakterije ali glivice, ki so se naselile v hlevu na vimenu krav ali v mlekarni na mlečni po3odi in ki od tod prehajajo v mleko. Ako nekaj časa hladimo, oziroma hranimo mleko v kakem drugem, ne navadnem prostoru, bomo kmalu našli, če je prostor vir okuženja. Pri tem lahko omenimo, da se mleko v hlevu lahko okuži, ako še tako pazimo na čiototo. Zlo se odpravi še le tedaj, ako se hlev temeljito osnaži in vsi leseni deli dobro namažejo s sveže žganim apnom, dalje, Če se vime z mlačno vodo izpira, kateri smo prilili nekoliko karbolne kisline Ako imamo pa vzrok misliti, da je mlekarski prostor vzrok bolezni, potem moramo ta prostor, popolnoma ga izpraznivši, temeljito razkužiti. Orodje in stroje, kakor tudi prostor sam je treba z vročo vodo umiti. Dobro prezračeni prostor se potem izpostavi skozi 12 do 24 ur raz-kužujočim žveplenim parom; ko smo ga dobro prezračili, ga zopet lahko rabimo Ako hočemo biti popolnoma gotovi, potem se svetuje, tudi stene na novo pobeliti
Jajčje lupine. Navadno se misli, da jajčje lupine nimajo nobene vrednosti ter se jih pomeče proč Toda te lupine imajo v sebi veliko apna in fosfora in se ]ih baš zaradi tega more dobro vporabiti Stolči dobro jajčje lupine in jih pomešaj med hrano živini in videl boš, da so posebno mladi živali v veliko korist. Posebno koristne so te lupine za teleta, žre-beta i   t.  d.
Svoji k svojim v Rusiji. Iz Petrograda se poroča, da je ruska vlada izdala naredbo, da morajo vsa ruska železniška društva nabavljati si potrebni materijal samo pri domačih tvrdkah. Med domače tvrdke pa se ne računa ra nih filijalnih tvornic tujih podjetnikov. Prestopki proti tej naredbi se kaznujejo z velikimi globami.
Sladkorni med, kako ga pripraviti? Da bode med iz sladkorja in vode imel okus kot pravi čebelni, ga pregrejmo na sledeči način: Vzemimo veliko posodo (lonec) v katerega nalijemo nekaj vode, v njo postavimo posodo z medom. To se vse dobro pregreje od ognja, vreti pa ni treba. Tako pripravljeni med se baje ne loči mnogo od čebelnega.
Proti črvom na zelniku. Izmed mnogih sredstev, da se ta golazen zatira in zabranjuje, svetuje se tudi ta le pomoček: Od gosenic napadene rastline se naj posipavajo na večer ali pred dežjem s sajami, ali če teh pomanjkuje, s svežim pepelom. Če pa so se črvi že pri mladih sajenkah v gredici prikazali, zlasti oni, ki se rede na koreninah rastlin, priporoča se pri presajanju največja opreznost. Napadene rastline se zavržejo in pokončajo, zdrave vsaj videzno pa se pred sajenjem po-makajo v tekočino oi ilovice, kravjeka, saj ali pepela, kar se vse z vodo razredi, da je tekoče. V slučaju, da se želi imenovani mrčes ugnezditi, je vredno, da se to zabranjuje, zlasti ker to sredstvo nH ne stane.
Crešnja. Domovina sedaj splošno razširjene sladke črešnje ni Evropa, ^emuč je iztočna rastlina Kakor govore listine, jo je našel še pred Kristusovim rojstvom po sladko-snednosti znani rimski vojskovodja L. Lucullus. PriSel je iz zmagoslavne   bitke   nazaj   v Rim, ter   pripeljal   na   posebnem
Stran 215.
vozu velikansko črešnjevo drevo, polno najlepšh zrelih črešenj. Ljudstvo je dobilo posamezne sadove iz tega drevesa ter jih vsadilo. Tako je prišla Črešnja v Italijo. Divja črešnja je bila uže poprej poznan sad, ali plemenita višnja (Prunus Oerasus Weichselbaum) bila je sladkosnednim Italijanom dobra vojna pridobitev. ČreŠnja je potem postala navadna po srednji Evropi. Na divjo podlago, katere se je nahajalo in se še nahaja danes po južni Norveški cele gozde, cepili so finejše in okusnejše vrste. Od nekdaj je uže imela veljavo ona vrsta, ki zgodaj dozoreva in ki se odlikuje po obilnosti soka. Po preteku 120 let, odkar se je udomačila v Italiji, razširila se je po Angleškem, od ondi po Nemškem proti sredozemskem morju in v Eusiji V Švici in na Tirolskem sadijo jo največ, da delajo iz nje žganje in dobro poznani „maraskinow. Pri nas raste črešnja povsod, v gorskih, kakor nižjih krajih, ker ji ugaja podnebje, vfnder uspeva mnogo bolje proti jugu nego proti mrzlemu severu. Naši kmetje, posebno krog Vipave in dalje po Goriškem, dobivajo za črešnie. kadar dobro obrode, lepe stotake, ker se jih pošilja na stotine kvintalov daleč v inozemstvo. Želeti bi le bilo, da se nasadi Še mnogo več Črešnjevega drevja dobre ^rste pri naših kmetih, kjer jim že marsikak prostor samuje, kjer bi dobro uspevala Črešaja in prinašala dobička, bodisi, da se jih porabi za dom, ali za prodajo.