P°8tnlna plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ŠTEV. 20. • 14. MAJA 1954 • LETO XIII. • CENA 10 DIN 1 PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Kolikor ustvarjalne sile )e v nas toliko smo modli , }\čeraj sem brskal po svoji ^ežnici. Prebiral sem zapiske, vnesel vanjo prav oinje dni. Ustavil sem se ob Plečkih misli, ki jih je bil po-'etfal tov. Edvard Kardelj pred Hepi na kongresu komunistov v.j *ie, jaz pa sem si jih zabele-’ ■ da mi ne bi z običajnimi Revnimi vestmi ušle v pozabo, ‘led zapisanimi sem našel tudi tole misel: Politična moč socializma je predvsem od Socialistične sile morajo zato komu višje zaslužke, drugim pa razvijati in oblikovati novo fizio- i manjše, ko pa nam gre še trda. nomijo ne samo gmotnih zmog- , Dokler je težko, imejmo vsi pri-Ijivosti gospodarstva, ampak I bližno enake zaslužke, ko pa bo-istočasno tudi gospodarskih raz- mo iz zagate, pa bomo dali prid-merij v njem. To pa se pravi nejšim več, pravijo. Toda — ka-oblikovati svoj lastni gospodar- i ko bomo prišli iz zagate in kdaj, ski mehanizem, (lastnina, uprav-, o tem ne razmišljajo. Ti ljudje Ijanje, razdeljevanje itd.) in te-1 namreč pozabljajo, da se vsak mu primerno gospodarsko misel- , posameznik bolj prizadeva, če nost, zasnovano na socialističnih 1 občuti, da dobi za to tudi gmotno Jasno je potem, da se zaslužki moralnih normah. Povsem raz-' priznanje. In tako prizadevanje, lahko gibljejo le v teh ozkih umljivo pa je, da pri tem pri- ki rodi boljše delo, več proizvo- okvirjih in da jih je mogoče po-delavskemu ' ' ................. ' «- 1 J Za tem skrivajo najčešče apetite \ po nemoralnem izsiljevanju neupravičeno visokih zaslužkov, kar je v končni liniji spet oblika izkoriščanja delovnih tovarišev. Kakorkoli nas mora voditi načelo nagrajevanja po delu, pa moramo istočasno imeti pred očmi, da ima naše gospodarstvo še zelo ozke materialne možnosti. ddvisna predvsem od naše pada prav delavskemu razredu] dov, več dobrin, to je pogoj za večati samo, če več proizvedemo. j^tearjalne sposobnosti, od tega, vloga pionirja in da je neposred- napredek vseh nas, vsega gospo- Zdi se mi, da pogosto, kadar go- p0 ireijem prvomajskem športnem tekmovanju delavcev na Okreš-ar lahko socializem ustvari no- vo delavsko gospodarjenje pogoj darstva — to je edini izhod iz varimo o naših zaslužkih, pozab- p0Jclanja Janko Rudolf zmagovalcu prehodni pokal Republi-in od tega, da okrog no- , uresničenje socialističnih go- naših težav. Poleg tega pa je so- Ijamo^ na to, im žalost,. še vedno škega sveta Zveze sindikatov Slovenije zbira najširše ljudske mno- \ spadarskih razmerij v gospodar- cialistično moralno in pošteno, aktualno resnico. Pozabljamo na žice. Zamislil sem se ob tej tako Preprosti, a vendar tako globoki Tesnici; cel roj misli se mi je 'ojpredel ob njej. Poskusil jih 0rri vsaj v skopem povzeti. Najprej sem razmišljal o na-'■'n gospodarskih težavah. Ni jih ?®lo in raznovrstne prirode so. “to je povsem naravno, da vsa-e9a samostojno mislečega člo-,ek'a od časa do časa zaposle in a Po svoje vplivajo tudi nanj. Vsakdo med nami se na primer neštetokrat vpraša: kaj je “sto, kar nas prav za prav v 0osPodarstvu najbolj tare? Ob lem vprašanju brskamo za odgovorom. Vsak poštenjak bi rad Prodrl do bistva stvari. To pa Seveda v pisanem življenjskem Vrvežu gospodarstva, v katerem se prepletajo vse mogoče stvari, hi tako lahko. Toda za naše nadaljnje odločitve, za samo do- stvu. da vsak, kdor več prispeva, tudi to, da naše gospodarstvo terja od delovnih ljudi še ogromno samo- OB II. KONGRESU DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODA« DPD »Svoboda« so naša — delavska — društva. Zato je ta kongres naš prašnik. Okrajni sindikalni svet Celje vabi ob tej priliki, to je v nedeljo 30. maja, vse delovne kolektive in vse Svobodaše na skupen izlet v Celje. V dopoldanskem času bo po povorki slavnostno zborovanje, a popoldne vrsta delavskih športnih tekmovanj. Izlet bo zaključen z veliko kulturno prireditvijo pred celjskim kolodvorom. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pozdravlja to pobudo in vabi vse kolektive, da se odzovejo pozivu celjskih delavcev. St S fcZcl ™~'"« *” "O >“ .»i. del svojih sil vlagati v gospodarstvo. To pa zahteva visokih moralnih vrednot, to pa je tudi isto- nezlomljivo nem delu. moč pri. ustvarjal- Brez te sile, to je, brez socia-časno konkretna oblika revolu- lisličnih vrlin pa si ni mogoče cionarnega žrtvovanja in revolu- zamišljati ustvarjanja novih so-cionarnega ustvarjanja. cialističnih gospodarskih razme- To seveda niso fraze! To je za rij, tudi zato ne, ker določene nas vse skupaj življenjska alter- družbene vsebine in določeni go-nativa, ki vsak dan znova sto- spodarski vplivi vnašajo v gojimo pred njo. Od naših odloči- spodarsko življenje še vedno rflz-tev pa je odvisen napredek go- ne socializmu nasprotne moralne spodarstva, to je pot iz gmotnih poglede in pojmovanja. Tem »na-težav. Z našjmi odločitvami pa zorom« morajo socialistične sile si tudi izstavljamo legitimacijo zoperstaviti svoje nazore, toda ne tvorcev socializma: to je, ali je v praznih kabinetnih prerekana s zdrava moralna, proletar darsko življenje skozi pridobivanje in razdeljevanje dobrin tudi razredni boj za določena družpe-na načela, za socialistična družbena razmerja. Ta boj pa je glavno družbeno, revolucionarno poslanstvo socialističnih sil v našem razdobju. S tem bojem morajo biti organsko povezani vsi ustvarjalni napori na vseh družbenih področjih. V to smer mora biti obrnjena tudi kulturna tvornost, zato je potrebno, da je vsa prepojena z revolucionarnim dogajanjem pri nas in z visokimi moralnimi normami, na katerih te- v nas zdrava moralna, proletar- njih, ampak predvsem v presoji ,___, , ska ustvarjalna sila, ki je spo- in v stališčih do praktičnih živ- Z,’ 3 P °h pH V našem razdobju se mi zdi več dobi, ker sicer bi nekdo ne-, sobna žrtvovanja, samoodpovedi IjenjSkih vprašanj ter v nepo- zelo važno negovanje in obliko- upravičeno užival sadove dru- : in podobno, ali je ni. Naše de- srednem urejevanju istih. Samo vanje socialističnih moralnih gega. Če bi lahko kaj očitali na-' lavsko gibanje ima ogromno te tako postane praktično gospo- norm. S tem seveda niti zdaleč šemu gospodarskemu mehaniz-ne nameravam podcenjevati po- mu, je prav to, da načelo nagra-hpievanje težav kot za naš odnos, mena praktičnega oblikovanja i jevanja po delu še ni dovolj do-'i° njih, pa je neprecenljive važ- socialističnega gospodarskega ' sledno uveljavil in da ga bo po-,°sti pravita, da spoznamo nji- mehanizma. Nasprotno, smatram, trebno v tej smeri izpopolnjevati. O tem pa prihodnjič kaj večl Roman Albreht jl0u Slavni izvor, torej da se ne “stauipro ob tistih postranskih da je za usode praktičnega uva-1 Zanimivo pa je, da oni, ki _____ ,___________ janja socialističnih razmerij v izrekajo svoje pomisleke proti P°hvih, ki morda težave le po- j gospodarstvo to življenjska za- j takemu nagrajevanju, počno to vkujejo, ali pa se samo nekomu deva, ki jo je nemogoče uspešno »v imenu socializma« in »delav-i(*e kot izvor težav, pa jih potem j atra za glavni vir vseh svojih es°b, ker se pač z njimi nepo-edno spoprijemlje. .Samo nekaj primerov! Eni na m^iner menijo, da nam gre pre-trda, ker se nekateri še oko-'scajo na račun drugih, bodisi špekulirajo, kradejo, neupra-v}ceno Pred desetimi leti so v maju zaživele skrite partizanske steze, kr so vodile v gozdove Jelovice. opraviti, če neposrednih tvorcev ske solidarnosti« ter ne vedo, da teh razmerij ne vodijo jgsni je socialistično nemoralno in de-smotri in socialistične moralne lavsko netovarlško, če hoče ne-vrline, kot je brez teh oblik ne- kdo živeti na račun dela svojega mogoče opraviti katerokoli revo- bližnjega. Do tega bi pa nujno lucionarno opravilo. prišlo, če bi dobil za slabše delo To trditev bom podkrepil z enako plačilo kot drugi za boljše, dvema primeroma, ki vsak po Torej pomanjkanje socialistične Z vseh krajev Gorenjske’ z vseh svoje povesta, kako dragocena morale! takratnih okrožij — Jesenic, „ - izkoriščajo socialne ali fila s° moralne vrline pri obli- Drugi primer! Nekateri pa Kranja, Škofje Loke in Kamnika’ rru9e dajatve, bodisi da manj kovanW socialističnih razmerij. smatrajo, da bi morali zaslužke so prihajali fantje in dekleta, j1 slabše delajo kot pa bi od- primer. Ze prej sem kar licitirati po načelu »ponudbe možje in žene, večidel oboro- °9varjalo njihovemu zaslužku. omenlh da nekateri grajajo na- in povpraševanja« brez ozira na ženi, ker so se morali v nočeh ^ruai spet ugibljejo, če morda ffrajevanje po delu, ces čemu ne- gmotne možnosti v gospodarstvu, prebijati mimo sovražnih posto- .e Povzroča težav to, da plaču-»3° za boljše delo boljše pla-l°>' češ, vsi naj bi dobili enako, ?? bi bilo za gospodarstvo boljše f vse dovolj. Potem so tudi kl> ki menijo, da bi bilo treba 'no izdati »boljše« gospodarske odpise, to se pravi, predpisati v?83® zaslužke in nižje cene, pa se rt 0 vse dobro. Pa tudi taki bai °kel ki menijo, da gredo vse on 6 te^ave na rovaš delavskega sP°darjenja, češ delavci ne al° gospodariti, zato je slabo. ^°da vsa ta in podobna ugi-Pr rt se prei ali sle1 znaidejo dnh- *em^e vprašanjem: koliko spl i,ln pa sPl°h imamo, koliko oh proizvedemo v našem gozdarstvu? ri Sj.ern Pa smo pri bistvu stva-šte -i1 raz9memo pred seboj deni 6 0 tem’ koliko proizve-- mo, ngm povsem neprizanes- DESETA OBLETNICA prvega zbora aktivistov Osvobodilne fronte in „Delavske enolnoslL na Gorenjskem jank in bresti pomladne savske enotnosti za Gorenjsko. Izvolili vode. Od 10. do 13. maja je več so svoje pokrajinsko vodstvo, sto političnih delavcev poslušalo j (Stegnar Andrej-Silvo, Peternel poročilo in razpravljalo ^ vsem, Anton -Igor, Bore Mavricij-Si- ar naj pripomore k dokončni osvoboditvi naših narodov. 14. maja pa se je na istem mestu posebej sestalo 86 zastopnikov delavstva na svoji prvi pokrajinski konferenci Delavske lJivo odkrito povedo, da je tega Primeri s potrebami še vedno Zel° malo. ra ^“korJcoli namreč vplivajo stvni.oinitelji -na naše gospodar-oln° l-n .na našo raven, vendar je le izvor dejanskih težav pa Žiri *ern’ da so naše proizvodne topljivosti še zelo omejene. Zada 1 nam potem ne samo, zarn^movfkuje raznih dobrin, pai česar je blago drago, am-PnZ, Se P°raia tudi nenehna sla ten rr\eznika in skupnosti po in ’ °a ^ imeli čimveč dobrin, an^es}ra družbena dejavnost v Hospodarstuu, ki nosi s seboj < e-ve i nezdrave pojave, r.nn0 'US®TO povedanem pa se nai/i nayrže tole vprašanje, ki je kako 0 življenjsko važen: do čim večje količine Pri Pokazati sile L-*ern morajo socialistične svojo ustvarjalno Uzrnnbn2St' t.vorno zrelost socia-sam0' Zakej? Zato, ker ne gre arnn„p2“ ?of® Qmotne dobrine, do «A tu<*i za l°’ kako pridemo kakrč kako jih proizvedemo in Z razdeljujemo. Namesto sonca in pomladnih sap nam je letošnji maj prinesel dež in spet dež, hlad in mraz... In vendar gre narava svojo staro, izhojeno pot. V najskritejše kotičke je dahnila pomlad in odela trate v zelenje in drevje v slapove cvetja men, Peternel Minka - Nasta, Vehovec Jaka-Primož, Jelenc Aleš, Kersnik Stane-Jelovčan, Stojan, Škofič Ciril-Sandi, Mede Roza-Rezika, Nartnik Tone-Črnivec in Jelenc Anton-Boštjan). Ta zbor je bil neprecenljivega pomena za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Sledile so mu široke krajevne konference širom po (joranjiski. Odbori Osvobodilne fronte so vse bolj preraščali v pravo in edino resnično ljudsko oblast, ki je mobilizirala vsa razpoložljiva materialna in moralna sredstva za narodno osvoboditev in pred vsem svetom tudi pokazala svojo moč in cilje osvobodilne borbe. Prva konferenca Delavsko enotnosti na Gorenjskem se je vršila po treh letih težke borbe. Toda Delavska enotnost je obstajala že pred samim začetkom narodnoosvobodilne vojne. A v letu 1943. skoro da ni bilo podjetja, kjer bi te organizacije ne bilo. Zato so zborovalci te konference lahko s ponosom ugotovili: ... da je tudi na Gorenjskem delavstvo v borbi proti okupatorju častno izvršilo svojo domovinsko dolžnost in da je. dejansko odigralo v tem boju vodilno vlogo, zlasti še, ker je Komunistična partija kot voditeljica delavskega razreda in kot edina narodna partija prva dvignila prapor borbe za osvoboditev domovine... (Iz referata na konferenci) Mnogih takratnih zborovalcev na Jelovici in tudi članov Pokrajinskega odbora ni več med živimi. Žrtvovali so svoja življenja za to, kar uživamo danes. Ob letošnji desetletnici se bomo zbrali, da počastimo njihov spomin, da obnovimo dragocene tradicije, d.a se svobodni, gospodarji na svoji zemlji, pomenimo o vsem, kar naj pripomore k napredku naše socialistične domovine. MEZDE, MEZDNE LISTE, MEZDNI ODDELKI — IZKORIŠČEVALSKI IZRAZI V SOCIALISTIČNI PRAKSI plača delavcu na roko z : delo po času ali od kosa, je mezda. Odnos med njima pa je mezdni, izkori-ščeoalski odnos. Kadar rečemo to- ggfeffž&aAt izmed tovarniških obratov preše- delo, ki ga je odslužil gospodarju . , J km smo ~ - »*“- »Vs« ■" c »“'? -t »LSttTSSSr zt/i prejšnji mesec. No, pa se je izkoriščanja, i udi za ttacatna je tako namerilo, da so me zbodli bilo izkoriščanje očioidno. Toliko V naših socialističnih podjet-izrazi, o katerih je prav, da se in toliko dni na teden je moral jih, kjer so osa proizvodna sred-prao pošteno pomenimo. sam in njegova družin delati na stva družbena lastnina, pa višek *Rad bi dobil plačilno listo za graščinskem. Desetino tlačanove- dela ne gre v kapitalistov žep. Te-prejšnji mesec.* &a pridelka je pobral graščak. V mu^ smo tovarne že zdavnaj vzeli. m™, „ j. . • kapitalističnem družbenem redu Višek dela gre o našo skujmo ko- * j pa je izkoriščanje skrito v mezd- rist in sami razpolagamo z njim, »No, da... Plačilno mezdno nem odnosu. Delavec dobi mezdo nekaj neposredno, nekaj pa po- listo.* .. za 8 ur, toda ta je le del tiste sredno preko ljudskih skupščin in »Te nimamo pn nas. V knjigo- prednosti, ki jo delavec v 8 urah zbornic proizvajalcev. O izkori-vodstou jo boš dobil Kar po stop- usjhari. Dobi le toliko, da lahko ščanju torej ni več govora, saj nicah, prva vrata, desnoD vzdržuje sebe in svojo družino, da smo sami gospodarji in sami raz- »Mezdno listo bi rad? Skoči, je sam naslednji dan sjjosoben za deljujemo vso v proizvodnji Tinca, v mezdni oddelek in pri- delo in da so njegovi otroci, ko ustvarjeno vrednost: to bomo ponesi jo!* odrastejo, sjxrsobni za delo v to- jedli, toliko bomo dali za obram- Z njo sem šel. Na vratih napis: varni. Tja morajo, če hočejo ži- bo, za zdravstvo, prosveto, kultu- Knjigovoddvo — mezdni oddelek, veti. To je mezdni odnos in ob ro, za državno upravo itd., toliko Mezdna lista, mezdni oddelek tem se bije razredni boj, boj pro- — kot da poznamo pri nas o so- ti izkoriščanju, proti temu, da ne- — 1 1 r £ 1 . O 7 IT, rT/1 O r»/-Y/d /IT*_ 7. . 7 _ -ž — . . 7 » J 7 Tž y~. ^ . Tl , — 7 /» X rr ro, za državno upravo itd bomo pa investirali. Mezd in mezdnih odnosov »£S* »**• **" nM^odZmoreaZZm Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE TEMELJITA RAZPSAVA o zaščiti in razbremenitvi zaposlenih žena ni več, zato tudi ne govorimo o Tisti denar, ki ga kapitalist njih! Minulo soboto in nedeljo je bil v Mariboru občni zbor sindikata tekstilnih delavcev Slovenije. Razen izvoljenih delegatov in gostov je občnemu zboru prisostvoval tudi tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Mavricij Bore. Na občnem zboru, ki je bil skrbno pripravljen, so obravnavali številna vprašanja iz življenja in delovanja delavcev ter sindikalnih organizacij v naši tekstilni industriji. V lanskem letu je tekstilna industrija Slovenije premagovala številne težave. Zaradi neustrezne akumulacije in visokih cen je obležala v skladiščih večmesečna proizvodnja. Mnogi delovni kolektivi so dobivali zaradi tega le OB OBČNEM ZBORU KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV DVIGNIMO PROIZVODNJO to je osnovno vprašanje kmečkih in gozdnih delavcev stva še vedno mezdne odnose. vih rok. Kaj je mezda, kaj mezdni odnos itd.? Na ta vprašanja si odgovorimo in spoznali bomo, da sodijo te stvari za nas že v zgodovino, ne pa na vrata naših socialističnih podjetij, niti v razgovor med upravljavci. Poglejmo torej, kaj je mezda in kaj so mezdni odnosi! Delavec v kapitalistovi tovarni pravi: »Delam 8 ur in za to sem pl/ičan toliko in toliko.* Vse, kar je jmoedal, je res: plačan je za . 8 ur dela. Ne dobi pa vsega kar . V soboto, 8. maja, so se zbrali ročjih kmetijstva in gozdarstva. v osmih urah napravi. Le del in delegati sindikatov kmetijskih in Posebno pomembno je dejstvo, še to le majhen del tega dobi. Po- gozdnih delavcev na vzornem da so se delegatje, preprosti godil se je za tako in tako plačo, državnem posestvu v Makolah, kmečki in gozdni delavci, v razdelaj mora pa 8 ur. Tisto vred- da ocenijo delo svojega sindikata pravah lotevali najtežjih vprašanj nost, ki jo ustvari več, kot znese in razpravljajo o svojih najbolj s splošno družbenih stališč, in da njegova mezda, si prisvoji kapi- perečih problemih. Razprava je se niso zadrževali na drobnih talist. Njegova je tovarna, njegovi odkrila silno raznolikost gospo- vsakdanjih stvareh, ki so jih že r---------------- —„---------- —---------- so stroji, on je kupil surovine in darske dejavnosti v kmetijstvu in sposobni sami in sproti reševati, kmečke proizvodnje in z jasno organiziral proizvodnjo, on je tudi gozdarstvu, kar seveda postavlja Podčrtali so pravilnost našega j perspektivo kažejo, kje je bodoč-delavca najel. »Zato imam tudi tudi pred Republiški odbor zelo gospodarskega sistema, v katere- nost kmečke proizvodnje. Seveda pravico do proizvoda, ki ga dela- težke in odgovorne naloge. Kljub ga so nekateri v prvem trenutku to ni lahka naloga, še posebej oec najjraoi in ga tudi sam pro- teinu, da so socialistična gospo- podvomili. Nasprotno so sedaj zato, ker je nazadnjaška misel-dam. Koliko zanj izkupim, je mo- darstva v kmetijstvu in gozdar- mnenja, da daje mnogo pobud za nost na vasi še dokajšnja, a prav ja stvar.* Tako pravi kapitalist, stvu relativno mlada, da v njih boljše gospodarjenje. Res je sicer, ’ tako tudi je še kaj močen vpliv Tudi on ima prav. Če bi tega ne zaposleni delavci nimajo tolikih da način kreditiranja ni najbolj- sovražnikov socialističnega na-bilo, bi kapitalističnega načina izkušenj kot delavci v industriji, ši in ga bo treba čim hitreje predka, klera in podobno. Pa tudi proizvodnje sploh ne bilo. vendarle je občni zbor ugotovil izpopolniti in da obstaja še več sestav kmečkih delavcev ni tak- Kje je torej skrita skrivnost znaten napredek na vseh pod- drugih pomanjkljivosti. Ugotovili pa so tudi, da je edina pot za Iz bogate razprave pa je izbila še ena misel. Socialistična poljedelska gospodarstva pa tudi zadruge so kakor otoki med razdrobljenimi privatnimi in zaostalimi krnečimi gospodarstvi. Njihova pionirska naloga je, da v praktični dejavnosti napredka NE IZ SEBIČNIH KORISTI, MARVEČ ZAVOLJO DRUŽBENEGA NAPREDKA SMO UVEDLI DRUŽBENO UPRAVLJANJE zboljšanje življenjskih stalno dviganje proizvodnosti, razumna uporaba vseh razpoložljivih sredstev in varčno gospodarjenje. »Seveda,« je dejal neki delegat, »je traktor predrag in davek na osnovna sredstva previsok, če nekje traktor dela samo Cestni odbor v Murski Soboti je proti birokratizmu in kapitalista- nekaj dni v letu, ves ostali čas sklenil, da bo letos prodal travo iz nim ostankom ne bi bil uspešen, pa stoji in rjavi.« obcestnih jarkov na javni licitaciji, če ne bi bili nosilci tega boja prav Občni zbor je pokazal, kaj se Cestarje je ta vest zelo presenetila, delovni ljudje. To je poroštvo zrna- lahko doseže z zavestno prizadev-saj so vsa leta travo prodajali le ge socializma. Delavsko upravljanje nostjo. Navajali so primere, kako cestarjem in si je marsikdo lahko je tisto, ki mobilizira prav te sile so dvignili povprečno molznost, kravo redil in zato je eden izmed temeljnih večji hektarski donos in podob- Javno licitacijo bodo razpisale bamnov socializma. To je njegov no Tudi v gozdarstvu so bili do-občine in le malo verjetno je, da družbeni smoter, ne pa trenutne ko- sežem lep uspehi v vzdrževanju bi kateremu cestarju uspelo travo nsti proizvajalcev. gozdov m pravilni sečnji. izlicitirati. Pri Upravi za ceste v Murski loboti se namreč plače ce- narjZ "u^j^st^cv^ ^ NAPAK ZASTAVLJENO VPRAŠANJE imajo tudi več, čez 8.400 pa nihče Zvaškim nZičnežcm? CestarjZbodo Nekje ** sindikalni odbor- bodo tudi zato, ker bi podjetju morali kravico prodati, mleko pa ruki razgovarjali o odpuščanju, lahko škodilo če bi ga odpustili, kupovati Beseda je nanesla, ali naj sindikat 1 emu bomo dan razumeti, da se ' . v , „ ,. ščiti tudi take delavce, ki niso je sindikat tokrat potegnil zanj in . S,tva,r *.e v jieeem. Ce i raz- organizirani. da se v bodoče ne bo več, če on pisala licitacijo Uprava za ceste bt Nekateri so bili mnenja, da se ne bo spremenil svojega odnosa '.n'c ! c,jstarl' le nekaj upanja, ta o m0Ta sin(Jikat postaviti zanje, pa do sindikata. Vse to le izjemoma, jih bodo pa občine. Vsepovsod g - nISO njegovi člani, ker mo- saj nimajo taki, ki se prej niso varimo o delavskem samoupravlja- ra fafco pravijo, presojati brigali za sindikat, prav nikakršne nIU’ Jf. Pn cestarjih se o tem mč koristnosti o proizvodnji. Za- moralne pravice zahtevati, da bi ne sliši in se sprašujejo, kdaj odo (ir^jm0 sposobnejše in marljivejše se sindikat sedaj vlekel zanje, ko tudi om dobili to pravico. % ljudi, če že moramo odpuščati, od- so zašli o težave. K temu naj bi tudi sindikat re- pustimo rajši take, od katerih ni kel svoje, tako da bi bilo cestarjem veHko haska. To mnenje je pre-v prid. vladalo, ker ga je podprl eden iz- - Janez Sever med bivših sindikalnih odborni- f kov. V manjšini pa so ostali tisti, Opomba uredništva: Najprej se ki so trdili, da je sindikat delav-nam zdi, da Uprava za ceste z li- ska organizacija, ki se bori za ure-citacijo ne bo dosti več dobila za sničevanje socialističnih načel v tisto travo ob cesti, vsekakor pa ne družbenih odnosih in ščiti delav-toliko, da bi se splačalo zaradi tega ske koristi. Če delavec prej, ko je razburjati duhove. Zdi se nam tudi, hil zaposlen, svoje organizacije ni da takih cestarjev, ki si rede kravo poznal, naj pa še organizacija nje-samo s tisto travo, ki zraste ob ga ne jmzna, ko so ga odpustili, cesti, tudi ni veliko, če je sploh pravijo drugi, kakšen. Tisti, ki hoče rediti kravo, ^(j0 ima prav? mora imeti še nekje kakšen kos ,. , , . ,. , . zemlje. Tak pa tudi ni več samo . N? tak° goljeno vprašanje r*stnr le odgovor pravzaprav težak. Trav imajo tisti, ki pravijo, da je treba Pri vsej tej zadevi gre za nekaj odpustiti, če že govorimo o odpu-drugega. Tovariš Sever se sprašuje, ščanju, o prvi vrsti take, od ka-kdaj bodo tudi cestarji postali terih kolektiv ni imel kaj prida upravljavci ne zaradi upravljanja, koristi. Prav imajo pa tudi tisti, boljšega dela in gospodarjenja, ki pravijo, da se mora sindikat marveč zavoljo — trave ob cesti, ki potegniti za svoje člane. Za koga bi si jo do 'eliti, če bi sami odločali pa, če ne zanje! Zato je tako o tem. Seveda si delavskega uprav- vprašanje nekolikanj napak za-Ijanja še zdaleč ne predstavljamo stavljeno. tako, da bi si brž razdelili, kar se y podjetju je, denimo, nekaj razdeliti da. Takšnih naziranj je takih, ki sindikalno niso organizi-tudi drugod precej in proti njim se Tani Recim0, da je treba nekaj sindikati odločno postavljajo. De- delavcev ali uslužbencev odpusti-lavsko upravljanje razumemo kot t; Upravni odbor podjetja prav obliko demokratičnega upravljanja g0t0D0 ne bo slabih delavcev za-podjetja, ki bistvena spreminja od držal, dobre pa odpustil. Seveda noše v proizvodnji. To pa je eden pa takrat ne bo presojal po tem, izmed temeljnih pogojev, da na ši j^do je organiziran v sindikatu. Pa roko odpremo vrata razvoju proiz naj se pTimeri, da je med predla-vajalnih sil in splošnemu družbe ganimi za odpust tudi nekaj čla-nernu napredku. n0D sindikata, o podjetju bi osta- Naš delavski razred je spoznal, lo pa še nekaj takih, ki niso sin-da je delavsko upra-'janje edino dikalni člani. Seveda se bodo sin-rnožna pot graditve socialističnih dikalni odborniki zavzeli za svoje odnosov v proizvodnji. Prav delav člane. Izjemoma se bodo potegnili sk'! upravljanje sprošča tiste sub morda tudi za kakšnega dobrega jektivne sile, ki preprečujejo, da delavca, ki ni bil organiziran, če bi se razbohotil birokratizem, ta mislijo, da bodo še druge s tem velika nevarnost za revolucijo. Boj pridobili za sindikat. Potegnili se šen kot v industriji. In prav tu bodo morali delavci industrijskih razmer j središč več prispevati k napred-ku socialističnega razvoja na vasi. Saj je kmečka in industrijska proizvodnja enotno gospodarsko področje in prav kmečka proizvodnja v veliki meri vpliva na življenjski standard delavca, ki mora danes zaradi razmeroma nizke proizvodnosti v kmetijstvu večji del svojega zaslužka porabiti za živilske potrebščine To je seveda dolgotrajna in težka naloga, ki pa mora ob pozornosti vseh delavcev obroditi dobre plodove. Saj je skoraj ni kmečke hiše na Slovenskem, iz katere ne bi eden ali drugi hodil na delo v industrijo, obrt ali trgovino. In tu naj jim sindikalne organizacije pomagajo do spo- Razen tega je treba vedeti, približno tretjina žensk izguD precej časa za vožnjo v tovarn in iz tovarne domov. Tek 70/ žensk ima 3859 otrok, od katerih je 78 odstotkov mlajših od 14 lei-Takšna obremenjenost seved tudi neugodno vpliva na zdravje zaposlenih žena. Anketa je poka-zala, da je bolnih dobrih 20 odstotkov zaposlenih žena, samo za jetiko pa jih boluje 3,15 odstotka^ Na zdravstveno stanje delavk precej škodljivo vpliva nočno delo. O tem naše sindikalne organizacije že nekaj časa razpravljajo, republiško sindikalno vodstvo pa je že vzpodbudilo P0”' jetja, da bi razmišljala o tem, kako bi žensko nočno delo v Pre' dilnicah postopoma ukinili, vendar tako, da ta ukrep ne bi škodoval gosnodarstvu in tudi ne zaposleni ženi. O tem so na občnem zboru tekstilnih delavcev Slovenije zelo obširno razpravljali. Takojšnja ukinitev nočnega dela žena bi povzročila precejšnjo gospodarsko škodo in škodovala tudi delavkam. Predilnic6 kar naenkrat ne bi mogle dobay' Ijati dovolj preje tkalnicam ^ zato bi morali zmanjšati proizvodnjo tekstilnega blaga, kar o1 se poznalo na našem tržišču in tudi pri izvozu. In predilk tudi ne bi mogli takoj zaoosliti na drugih delovnih mestih. Labk° bi jih le odpustili in jim s tern ogromno škodovali. Edina možnost je torej, da postopoma odpravljamo žensko nočno delo in obenem omogočimo nekateri^1 predilkam. da se prekvalificiraj0 v tkalke. Morda bi bilo dobrcL če bi zakon najprej prepovedal nočno delo materam, kasneie P3 še vsem drugim delavkam. Delegati so menili, da bo nočno dej0 žena možno popolnoma odpravih v treh ali celo petih letih. Med razpravo so tudi pos6' mezniki predlagali različne ukrepe za zaščito in razbremenitev zaposlenih žena, o katerih Pa bodo sindikalne organizacije “e razpravljale. Nemogoče je v takšnem P°r0' --------- - - | Čilu poročati in razmišljati o vseh lavk in uslužbenk mora po oprav- i vprašanjih, ki so jih obravnavah Ijenem delu v tovarni delati še1 na občnem zboru sindikata tek-doma povprečno po 6 ur in pol stilnih delavcev Sloupniie. Zmo dnevno. Poročene delavke (teh je bomo o posameznih stališčih obč-37 odstotkov anketiranih) pa de-; nega zbora govorili še večkrat in lajo doma povprečno 8 ur in pol. tudi mnogo bolj obširno. Lepo smo proslavili 110. obletnico Jorčičsvega rojstva 80 odstotkov plače. Vendar te težave niso povzročile kakšnega večjega in resnejšega zastoja. Nasprotno — trdimo lahko celo, da so ugodno vplivale na razvoj delavskega samoupravljanja. Delavci so začeli resneje razmišljati, kako povečati storilnost dela, izboljšati organizacijo dela in urediti komercialno poslovanje. Splošnemu zanimanju delavcev, delavskih svetov in sindikalnih organizacij gre tudi zahvala, da so skoraj vsi kolektivi tekstilne stroke premagali največje težave in ob koncu leta delili polne plače. Med drugim so na občnem zboru razpravljali tudi o znižanju cen tekstilnih proizvodov, o plačnem sistemu, kvalifikacijah, ureditvi strokovnega šolstva, nepošteni konkurenci, ki se je uveljavila v nekaterih podjetjih, in še o mnogih drugih važnih vprašanjih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo delavci naše tekstilne industrije. Delegati so temeljito in zrelo presojali vse pojave, o katerih so govorili in to je vtisnilo občnemu zboru pečat živahnega delovnega sestanka upravljavcev. Med vsemi razpravami pa so bile najbolj številne in tudi živahne ter temeljite tiste, v katerih so posamezni delegati razmišljali o težavah, ki jih premaguje naša zaposlena žena, in o ukrepih, s katerimi bi te težave odpravili. To je tudi razumljivo, saj je v tekstilni industriji Slovenije zaposlenih 70 odstotkov žena. Zaradi tega je bil dobršen del občnega zbora posvečen ženi-delavki in njenemu uveljavljanju v naši družbi. Republiški odbor tekstilnih delavcev je pred nedavnim organiziral anketo, v kateri je sodelovalo 7073 v tekstilni industriji zaposlenih delavk in uslužbenk. Iz te ankete je razvidno, da mnoge tovarišice zaradi objektivnih razlogov ne morejo dovolj plodno sodelovati v delavskih samoupravnih organih, niti v ostalih naših družbenih in društvenih organizacijah. 71 odstotkov anketiranih de- V nedeljo se nas je zbralo na znanj, ki jih bodo ti prinašali na Muliayi pri Stični mnogo. Prišli naše podeželje, ki bo ob njih pod- svm° *lsb> ‘il radi'prebiramo Jurei-pori vse hitreje dobivalo novo ?eve povestr Proslavili smo, in to socialistično obeležje lepšega in , P°:_ 1 KHetnico rojstva Josipa bogatejšega življenja. Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu! : Jurčiča, našega pisatelja, časni-| karja in naprednega rodoljuba, i Med Muljavčana smo videli naše kulturne in javne delavce, goste od blizu in daleč, šolska mladina Pa se je pripeljala kar s posebnim vlakom. Pred Paštabarjevim domom slovesno odkrita. Soba in sta spremenjeni v muzej1'11 opremljeni z opravo iz Jurčiče; , i vih časov. Tu je zbranih nekaj Jurčičevo rojstno hišo, je profe- dokumentov iz pisateljevega živ-. sor dr. Anton Slodnjak govoril Ijenja in prve izdaje njegovio jo Jurčičevem življenju in njego- del. I vih delih, dr. Anton Melik pa Peter Skalar OB ROBU DOGODKOV V ŽENEVI RAZPRAVLJAJO 0 INDOKITAJSKI Indoititaiski esiaS Bitka za Dien Bien Fu je končana, gverilsko gibanje pod vodstvom sovjet- vojski. (Po nekaterih podatkih je __ trancoski strani okrog 600.000 zelo do- Tam, kjer je nekoč bila francoska trdnjava, so sedaj le razvaline. In na teh razvalinah vihra rumena zastava, z rde čo zvezdo na sredini ... To je bila največja bitka v zgodo vini indokitajske osvobodilne vojne. 5? dni je legendarni Ho Ši Minhov general Giap napadal Dien Bien Fu, nekoč ne- v f „ znano indokitajsko vasico, ki so jo ',ro oboroženih vojakov.) Francozi spremenili v važno strateško utrdbo na meji med Vietnamom in Laosom. V boje je bilo zapletenih okrog 50.000 vojakov. Napadale so tri elitne divizije osvobodilne armade (308, 312 in 316. divizija — skupno okrog 30.000 vojakov), utrdbo pa je branilo 1? bata Ijonov Francozov, legionarjev, Bao Dajevih Vietnamcev in maroških strelcev. Od vseh bataljonov je danes ostalo nekai bednih kolon ujetnikov, ki se pomikajo v zaledje osvobojenega ozemlja. stavka: vojna v Indokini. Doslej je dala to vojno 3000 milijard frankov. V i času dnevno izgubi skoraj [ drugo milijardo frankov. 12,1 <7* vsega .. . - - - . ------„---0- francoskega budžeta ostane v indokitaj- Ijudstva. ki se zmagovito vojskuje proti skih džunglah, Preračunali so. da bi za številnejši in bolje oboroženi francoski ’ 1 ' ” sko-kitajske agenture, so morali umolk- » uiti. Svet je spoznal, da je indokitajska zadnjem času dnevno izgubi skoraj pol-osvobodiina armada moderno orgunizi ' ....... . ...... rana polmilijonska vojska inuokitajskega ši' s k in džunglah preračunan so, da b. za javi- p0dpredsednika Nixona, ki sej denar ki g« Francij« vsak mesec daje Jnv2el' internacionalizacijo indokd«! za indokitajsko vojno, lahko sezidali li sk spopada |„hko spo7.nali, da J'. Padec Dien Bien Fuja je zrušil sim bol francoskega kolonializma v Indokini in skupno z boji za Tai, No San, Tha * — • — - lokitajsko vojno, tisoč osnovnih Šol, In Francija potrebuje . prav toliko šol V Indokini je doslej jnidlo 35.000 zudnjakov, ameriškem kongresu in senatu , ki nasprotujejo zaletavosti ljudi. Francozov, 50.000 jih je bilo ranjenih, . - - . —, -—. 30.000 ujetih. Vse francoske vojaške kek,^Laos in Delto Rdeče reke uveljavil šole komaj dajejo dovolj kadra za Indo- Indo;. Pripovedujejo, da je Dien Bien Fu važna strateška točka, nekakšna vrata Ho Si Minhovo gibanje kot odločilnega činitclja v Indokini. Z^to je ta bitka močno vplivala na ženevsko konferenco, ki prav v teh dneh razpravlja o usodi Indokitajske. Danes še ne bi mogli govoriti, kakš ni bodo sadovi ženevskega sestanka, vendar nam že priprave na ta sestanek in prvi dnevi indokitajske razprave ku žejo nekatere Laos in njegovo glavno mesto Luang nameravam govoriti. V Ženevi nastopata dve skupini zahodna skupina (Ame rika, Anglija, Francija in druge države, ki so se vojskovale na Koreji pod za kino. In vse to prav nič ne pomaga Francoska vojska izgublja utrdbo za utrdbo, ozemlje za ozemljem. Poluradno je v indokitajski spor zapletena tudi Amerika. VVashington že nekaj let pošilja v Indokino orožje in svoje strokovnjake. Njegov budžet vojaške pomoči tujim državam je močno obremenjen s stroški za ' ' ' Anglija sicer ni zapleteno v »u kitajsko vojno, vendar je zvesta s • zmerni in pomirjevalni politiki fer P. pravljena storiti vse, da bi se ta končala. Angliji, ki želi razviti ske stike v Aziji, predvsem pa ur® gj svoje odnose ščem, vojni spopadi v tem aeiu zelo veliko škodujejo. Zato se angl ^ r'“k,hni^' k“>‘°r pa - ne odreka zal>o in na kakšen način bi bilo nastop zahodnih držav , r0dil» pu le, kako treba obdržati kakšen to trdnjavo. Nekateri toda Vsa ta razmišljanja niso 0Kr^fski zaželenega usoeha. Pariški in l?n_„ri- imenujejo vzhodno, pa stojita Sovjetska desničarji odklanjajo vsako pogajanje s zaželenega uspeha. Pariški in zveza in Kitajska s severnokorejskim Ho Ši Minhom in njegovimi ljudmi ter razgovori, ki se jih je 1l|(Iele?‘ na ka predstavnikom in Ho Ši Minhovo dele zahtevajo internnciomilizacijo indokitaj ski ^zunanji minister Dulles^j^.^. jn o odnosu do Kitajske, so sc končali*"! gacijo. Torej dva tabora, dva bloka ki pa notranje nista enotna, dve sku pini držav, od katerih skoraj vsak po nerešena azijska vpra V Indokitajski spor je od zahodnih dežel direktno zapletena le Francija. V skega spopada. Radi bi poslali v Inda . . - kino svoje čete in vsaj formalno zapleti* odnosu do Kitajske, so sc to vojno tudi Anglijo. Kot njihov ..............T^",,---------- uspehom. Dullesov načrt o vodo " glasnjk nastopa voditelj republikanske P ro tiki tajskem paktu je padel v 0 večine v sennlu Knovvland, ki je v pred zahodne dežele so ®“s‘e . T, dotlej« Knowland, ženevskem obdobju večkrat zahteval . . ameriško intervencijo v Indokini in gro- njenem budžetu se že ? let pojavlja po- zil vsem tistim zahodnim strujam, ki se luiKHiiie oezeie so uuaic T i iu»i veliko bolj sprte, kot so bile dot J^fl0 In še to: Francija, ki nosi breme indokitajske vojne, 66 je izročil domačinom v varstvo Jurčičev dom, ki je bil s tein dnem spremenjen v majhen muzej. Hišo krasi obnovljena SP° minska plošča, s katero je Osvobodilna fronta že 1944. leta P?' častila 100-letnico rojstva veli' kega ljudskega umetnika. Ob* novljena plošča je bila ta dan ne strinjajo s tako imenovano »pol»l,k. Čvrste roke« v Aziji. Eden izmed Pr' Stašev take azijske politike je tudi Pu' les, timeriški zunanji minister, ki A pred ženevskim sestankom izdelal n°c nekakšnega azijskega protikitajs^e^ paktu, ker je menil, da bi le z £r° • njami utrdil zahodne pozicije v ^ene • V Washingtonu pa so tudi zmerne str je, politiki, ki ne žele, da bi se Anieri zapletla v indokitajsko vojno in kl ” nijo, da bi ameriške pozicije v L, delu sveta obvarovali lahko z mirne J mi ukrepi, če ne bi šlo drugače, tu“* pogajanji. Težko je ugotoviti, k. struja je močnejša. Vendar smo ob n. OB OBČNEM ZBORU SINDIKATA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE nas ?seh je odvisno tetko se bo uveljavilo družbeno upravljanje v zdravstvenih ustanovah Na letošnjem občnem zboru nanji« ne razumejo na delo teh Republiškega odbora sindikata: ustanov, da preteče precej časa, zdravstvenih delavcev Slovenije, i preden se poznajo z delom (zato ki je bil v soboto 8. maja v sin- je občni zbor mnenja, da bi bilo dihalni dvorani Centralnega hi- treba mandatno dobo upravnih Stenskega zavoda v Ljubljani, je odborov podaljšati na dve leti), hilo v središču razprave dvoje Ti člani bodo drugače sodili o Vprašanj: družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov in gmotni Položaj zdravstvenih delavcev. Povzemimo nekaj., misli iz poročila in razprave! Razumljivo je, da je naletelo družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov v začetku na odpor že samo zato, ker je nek..j no-vega in mora premagati staro že Tpeljano prakso. No, marsikje se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi' bili v upravnih odborih tudi »zunanji« predstavniki koristnikov zdravstvenih uslug. Bali so se, da bi le-ti kot laiki škodili' normalnemu delu zdravstvenih ustanov. Ta bojarju se še danes marsikje pojavlja v tej ali oni obliki. Kadar razgovarjamo o družbenem upravljanju zdravstvenih Ustanov, naj nam bosta pred oč-Uii naslednji izhodišči: da gre za nove oblike upravljanja družbenih poslov in da se družbeno Upravljanje šele razvija. V administrativnem sistemu je bila funkcija državnega uradnika združena z opravljanjem javnih družbenih poslov. V družbenem upravljanju pa gre prenos teh opravil na tiste, ^i so neposredno zainteresirani 11 a tem, kako zdravstvena ustanova posluje in gospodari. To je nekaj novega v našem družbenem življenju. Mi si’ v družbenem upravljanju šele nabiramo izkušenj, saj nimamo Azorov, po katerih naj bi se rav-Uali, ko usmerjamo korake v družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov. Zato tudi ne smemo hiti preveč nestrpni, če nam ne pre že v začetku vse lepo od rok. Ob tem nam je popolnoma jasno, da zdravstvena ustanova ni sama sebi namen, temveč je prav tako in morda še bolj kot sami zdravstveni delavci v ustanovi zainteresirana vsa družba, pose-0ej še zavarovanci socialnega darovanja ter organizacije, -i ®e bavrjo z zdravstvenimi vpra- Vii. Tudi nam izkušnje delavske-upravljanja ne koristijo ve-“ko, saj gre tam za proizvodnjo . erii se “Wej končala. Ženevska konferenca je prvi mednarodni trditi, da tudi Pekin sodeluje tudi pred- Zato se Pariz upira Aziji in želi, da čininr*»i*S?m0vm?ri*na vojua« v Indokini *n lCnmi?n?vS^e vlade Vietnama, Laosa tuio «.ai)0(!ze* ki 80 prišle na oblast s ■n. ’ ’ ‘ bi s tu žele, pa «__lj ostre___________ kokTat irza,e na krmilu. Zato se veli- ‘hvoiJfesN« s T™nc<«‘ in ... ^ rale iD ki bi s tujci tudi mo- ljene letovati iz dežele, pa so priprav-bi Se Q^jpve[l najbolj ostre ukrepe, da derJJS^ljaio ameriškim nazadnjakom. cesar i>abra lanskega leta je vietnamski nest in a° Pai izjavil: »Francoska jav-sPor vanJent težita, da bi zaključili duje’ m fe bomo morali zadovoljiti s temi sicer zahtevo Ho Si Minhovega predstav-vladali v i.:!. • i.:i_ j-_________;; i--- — i__________ orecci Dovršnimi ocenami različnih sta- nika nodnrl. toda nrpdlairn ic. na mogočajo, da bi se uveljavil kot neodvisna napredna sila. Težko je v tako skopo odmerjenem skopo oglede vladali V iiufokiiajskih državah. nevi ee"0ctnc?» Zahodu pa stoji v Že-^zhod. Spro^ kolikor toliko enoten *®ti ^zeiiftska zveza» ki je še pred nekaj Minhovo _a£/au.P*jivo gledala na Ho Si govornih ",aanj®’ nastopa danes kot za-skega li.,HS*Vok0dilnih teženj indokitaj-««•».»„-» J dstva. Uspehe Ho Si Minhove ar*nade « . ---- — — ----------- S&t?" zagovarja ■"eni, da “.bv“hodllnega gibanja, ker Podvreči S1. ,0 tflko to gibanje najlaže Minhnv°benein Pa h°če izkoriščati Ho rialisti,v.niif usPel,e pri morebitnih impe-to(l tudi * i,Mhinacijah 7 Zahodom. Od re*itvi * tepik besed o mirni iko soJiM h-t Sporov' obenem pa to- a,Ze’ da so v .^bjev v Evropi. Vse Molotova že zopet ne st aek oačin nrilili« iV'«Pri?ra^1Je,i1 na zakompliciral kitajsko P0Pnstil 7 »k j" Ho Sl Min ha, da bi k~is „a a°dne dr*„h° ' zato P° bi morale za-v Evroni JnaSradili Sovjetsko zvezo Voditeljj * jnT?^a. I?al° j® verjetno, da J*banja n a^.okltaJskega osvobodMnega *0V in ca •• sPreglednli takšnih načr- Zei 3m ne bi nPrli- Wevi0i/an,J)IVa J*8 vl°gai ki io v Zahod k * a Mao Ce Tungova Kitajska, banjem, iveza ji pri tem le bore malo pomaga. ..gv Večleti e slabe izkušnje z Moskvo so , c’ Kitajce izučile in danes že kar dobro konferenci, vedo, da je izhod iz sedanjih gospodarskih in ostalih težav le v sodelovanju z vsemi državami sveta. Kitajska ni sovjetski satelit. V svoji zunanji politiki pa se naslanja na Moskvo, ker se mora na nekoga nasln-njaU in ker jo v moskovsko naročje tiščijo zahodne vlade, predvsem po ameriška. Sovjetska vlada pa jo krepko oklepa in izmišlja različne spletke, da je ne bi izpustila. Zanimivo je, da je Molotov že takoj v začetku ženevske konference trdovratno vztrajal, da je treba priznati Kitajsko kot peto velesilo, ču En Laj pa o tem ni spregovoril niti precej površnimi ocenami različnih sta- nika podprl, toda predlagal je, naj lišč, ki se te dni kažejo na Azijski njej razpravljajo velesile. Sovjetski de- legat je na tiskovni konferenci kar pre-Minulo soboto so v Ženevi prekinili ?eJ jecljal, ko so novinarji spraševali, neuspelo razpravo o Koreji in začeli J,ako ocenjuje lo vietminško zahtevo, razpravljati o usodi Indokine. Razprav iNasprotno pa je kitajski predstavnik se udeležujejo delegacije Sovjetske odločno podprl Ho ši Minhovega zuna-zveze, Združenih držav (brez Dullesa, ^JeS« ministra in pripovedoval novinarki je zaradi svojega neuspeha odpotoval Jem ° zgodovini osvobodilnega gibanja v IVashington), Francije, Kitajske, An- kaosa in Kambodže. glije, Vietminha in kolonialnih vlad Ta dogodek je nekoliko razjnsnil Vietnama, Laosa in Kambodže. odnose med delegacijami Kitajske, Sov- Francoski poraz pri Dien Bien Fuju jetske zveze in Vietminha. Izgledu, da kot mora leži na zahodnih delegacijah, ije Ho ši Minhova delegacija resno za-Vzhodni delegati pa le s težavo pri- vzema za nacionalno osvoboditev dežele krivajo svoje zadovoljstvo. in da v tej svoji zavzetosti včasih trči že v začetku razprav o Indokini je v sovjetske težnje, v katerih se slabo francoski zunanji minister predlagal skriva imnerialističen prizvok. Kitajska besede. Kdo ve, če se za tem nastopom svoj načrt za pomiritev te dežele.S tem pa je trdno na strani indokitajskega Molotova že zopet ne skriva želja, da bi — *- ----------*" — c* — ——u-jm---------- ——«- zakompliciral kitajsko vprašanje ter Peking še bolj odbil od Zahoda in predvsem Amerike, ki noče ničesar slišati o »peti velesili Kitajski«. Mao Ce Tungov odnos do indokitaj-ske vojne je precej nejasen. Na videz se Kitajci zelo zavzemajo za Ho ši Minha in trdovratno zahtevajo, ■ da bi Zahod klonil pred tem osvobodilnim gi- načrtom je presenetil vse tiste, ki so osvobodilnega gibanja, menili, da se bo Francija skupno z An- Razprava o Indokini se je šele ra-glijo zavzela za nekakšno demarkacijsko čela in prav gotovo bo njeno nadaijeva-črto, ki bi delila Indokino v Ho Ši Min- nje še bolj odkrilo težnje in namene pobov in francoski del. Bidault je pred sameznih vlad, ki v tej razpravi sode-lagal premirje in takojšnje volitve po lujejo. Kljub temu pa že danes lahko vsej deželi, ki bi jih kontrolirale nev trdimo, da se v Ženevi uveljavljajo tiste tralne države, umik vseh Ho ši Minho težnje, ki nasprotujejo nadaljevanju vih čet iz Laosa in Kambodže ter raz- vojne. Zato tudi z dobršno mero opti-orožitev Ho Si Minhovih partizanskih mizma pa mogli z gotovostjo oddelkov. S tem predlogom se sicer o izma spremljamo ženevske razgovore Indokini. -Ijč. je v obrtnih podjetjih dobro razvijalo. Številne obrtne delavnice so na podlagi dobrega gospodarskega upravljanja prerasle v velika obrtna podjetja. Potrebno bo več pomoči manjšim obrtnim de- Sušmarjenje slabi delovno disciplino in je vzrok slabih izdelkov. Delegati so se zavzemali za ostre ukrepe in zahtevali večjo budnost sindikalnih organizacij. Slab odnos nekaterih ljudskih lavnicam. Ob letošnjih volitvah i odborov zavira rast obrtnih pod-je bilo v delavske svete izvoljeno ; jetij. Se vedno so primeri, da ob-mnogo novih, med njimi precej činski, pa tudi okrajni ljudski od-mladih delavcev, katerim naj bori posegajo v obrtna podjetja sindikalne podružnice nudijo vso na administrativen način. Jasno pomoč. je, da s takim ravnanjem kršijo Delegati so veliko govorili o osnovne pravice delavskega sa-vzgoji mladega obrtniškega na- : moupravljanja. raščaja. V obrtnih podjetjih se Veliko število obrtnih delav-uči okrog 10.000 vajencev. V uče-j cev ni vključenih v svoje sindikal-nju vajencev se čuti znaten na- ' ne organizacije. To so predvsem predek, še vedno pa se dogajajo : tisti, ki so zaposleni v zasebnih primeri, da so vajenci izkorišča- . obrtnih podjetjih. Delegati so meni ali celo, da delajo izven de- i nili, da se mnogi ne vključijo iz lavnic. S tem v zvezi so delegati strahu pred svojimi mojstri. Or-razpravljali o strokovni vzgoji, ganizacije so dolžne tem delav-obrtnih delavcev nasploh. Sindi- cem pomagati in jih vključiti v kalne organizacije, zlasti na po- svoje vrste. deželju, naj tistim, ki se priprav- j V plačnem sistemu obrtnih Ijajo na polaganje strokovnih iz- delavcev je še precej nepravilno-pitov, bolj pomagajo, predvsem sti. Ponekod so težili neopraviče- s poukom o pravnih predpisih, ki jih kandidati pomanjkljivo obvladajo. no po zvišanju tarifnih postavk. V tarifnem pravilniku je še precej nejasnosti, katere se bodo Nova uredba o obrtništvu za- morale letos odpraviti, hteva temeljite obravnave. Se Celotno delo občnega zbora je danes je precej obrtniških delav- izzvenelo v prepričanju, da so cev, ki te uredbe ne poznajo. De- sindikalne organizacije 'sicer v legati so razpravljali o važni do- v minulem letu znatno napredo- ločbi, ki prepoveduje zasebnim obrtnim delavnicam zaposlitev nad pet delavcev. Na podlagi te določbe se bo okrog 600 delav- vale, niso pa mnogim perečim problemom posvečale dovolj pozornosti. Vsekakor so si bili de-, legati edini, da morajo v letoš-cev vključilo v socialistične obrt- i njem letu še bolj razširjati in ne delavnice. Ustanavljati bo po- utrjevati socialistično obrt v ko-trebno nova obrtna podjetja, zla- rist vsemu delovnemu ljudstvu, sti tam, kjer so za to dani pogoji. Občni zbor je izvolil na kon-Delegati so opozorili tudi na 6. cu novo republiško vodstvo obrt-člen te uredbe, ki dovoljuje za- 1 nlh delavcev. M. V. OB ROBU NEKATERIH ŠKODLJIVIH POJAVOV V TEHNIKI KREDITIRANJA STALNIH IN DOPOLNILNIH OBRATNIH SREDSTEV NAČELA DOBRA V gospodarskih organizacijah zadnji čas veliko razpravljajo o novem načinu kreditiranja obratnih sredstev. Razgovori teko o stalnih in dodatnih obratnih kreditih in tehničnih predpisih kreditiranja, ki so v praksi povzročili precej težav. V razgovorih z računovodji in drugimi gospodarstveniki podjetij včasih naletimo tudi na zgrešena pojmovanja in zahteve. Tako menijo nekateri, da kreditov ne bi bilo treba licitirati ali pa da je nesmiselna delitev na stalne in obratne kredite. Ti zaključki včasih res izvirajo iz težav, ki so jih povzročili neprimerni tehnični predpisi, vendar s tem še ni rečeno, da so načela kreditiranja slaba. Poglejmo si najprej, kaj je hotel zakonodajalec doseči z delitvijo kreditov na stalna in dodatna obratna sredstva in odkod težave pri praktičnem urejanju teh stvari. Uredba o kreditih za obratna sredstva (Uradni list FLRJ štev. 4/54) pravi v drugem členu, da so krediti za stalna obratna sredstva namenjeni za zagotovitev zalog materiala, proizvodnje v teku in zalog gotovih izdelkov, ki so neogibne za redno delavnost gospodarskih organizacij Krediti za dopolnilna sredstva pa so namenjeni za zagotovitev dodatnih in izrednih potreb gospodarskih organizacij po obratnih sredstvih. Lani se je pogostokrat dogajalo, da so številna podjetja trošila več kreditov, kot bi jih smela in sicer zaradi slabega poslovanja, ker niso prilagajala svoje proizvodnje zahtevam trga itd. Tovarna pletenin Volnenka v Ljubljani je imela na primer v skladišču za 31 milijonov dinarjev blaga. Blaga ni mogla prodati, ker ni prilagajala svoje proizvodnje zahtevam trga (izdelovali so izdelke, s katerimi je bil trg zasičen, njihovi izdelki so bili dražji kot drugod itd.). Tovarna sadnih sokov v Celju je imela odobrenega 90 mil. din obratnega kredita, v resnici pa ga je izkoriščala 140 milijonov. Okoli 45 milijonov dinarjev kredita so imeli zamrznjenega v gotovih izdelkih, polizdelkih, pomožnem materialu, embalaži itd. Samo ta dva primera nam sama dovolj zgovorno povesta, da v podjetjih ni bilo reda glede kreditov. Številne gospodarske organizacije so trošile več kreditov kot je to neobhodno potrebno za njihovo redno delavnost, skratka pri kreditiranju ni bilo razmejitve, vsaj v praksi ne, koliko kreditov gospodarska organizacija potrebuje za redno poslovanje, koliko pa ga mora imeti zavoljo izrednih in dodatnih potreb. Letos je bilo treba poseči po takšnih ukrepih, ki bodo napravili red na kreditnih tržiščih, ki bodo prisiljevali podjetja, da urede svoje zaloge materiala gotovih izdelkov in polizdelkov, skratka, da urede svoje kreditne zahteve in da se prepreči čezmerno hlastanje po kreditih. V ta namen tudi deli uredba o kreditiranju kredite na stalna in dopolnilna obratna sredstva. Po tem načelu naj bi dobilo vsako podjetje od družbene skupnosti tolikšen del stalnih obratnih sredstev, kolikor jih res potrebuje za svojo redno delavnost, če pa hoče imeti še kaj več, naj to zlicitira na kreditnem tržišču in plača za kredite tisto obrestno mero, ki bo zlicitirana. Dopolnilna obratna sredstva bodo lahko zlicitirala seveda le tista podjetja, ki so donosna in lahko plačajo tudi razmeroma višje obresti. Če bi stalna, posebno pa dopolnilna obratna sredstva dodeljevali brez licitacij in bi plačevala enake obresti bolj ali manj donosna podjetja, bi prvič prešli na administrativni sistem dodeljevanja sredstev, drugič pa s temi ukrepi ne bi nikogar prisiljevali, da čimbolj gospodamostno ravna z denarjem, ki je last vse skupnosti. Namen delitve kreditov na stalna in dodatna obratna sredstva in licitiranje kreditov sploh je torej jasen. S temi ukrepi je treba v gospodarskih organizacijah ugotoviti in vzpodbuditi skrb za boljše finančno poslovanje, za varčevanje, hitrejše obračanje kreditov, skratka za racionalno, čim cenejše in boljše go-spodrrjenje. Ponekje bo seveda kazalo odstopiti od licitiranja, vendar bo treba z drugačnimi ukrepi vzpodbuditi podjetje, da premišljeno nabavlja kredite in plačuje zanje tisto obrestno mero, ki jo zmore. Na teh načelih torej temelji kreditiranje gospo- darskih organizacij in proti, tem če hoče še naprej poslovati), po-načelom ne more in ne sme biti j stavlja gospodarske organizacije prigovora, saj gre za premišljeno ! v ekonomsko neenakopraven poravnanje z družbenimi sredstvi.! ložaj. Elektrosistem Ljubljana Drugače je seveda s tehničnimi ali Tovarna klobukov v Škofji predpisi kreditiranja, ki pa prav ; Loki bosta plačali za 11 % ožita gospodamostna načela ured- i roma za 46 % svojih stalnih be maličijo. Poglejmo, v čem so; obratnih sredstev 5l/2% obresti, slabosti tehničnih predpisov. ! Za preostalih 89 % oziroma 54 % Osnovna slabost tehničnih' dodatnih obratnih sredstev pa pr edpisov, ki naj bi uresničili: bosta morali plačati več kakor 7 načela kreditiranja, je v tem, da odstotkov obresti. Termoelek-so bila na osnovi teh predpisov trama Trbovlje, ki je dobila 94 napačno izračunana stalna obratna sredstva. Napačen izračun je potem povzročil tudi določene težave na kreditnem tržišču za dopolnilna obratna sredstva. Po tehničnem predpisu dobi industrijsko podjetje stalna obratna sredstva v višini 90 odstotkov, lani ob koncu meseca izkoriščenega kredita. Trgovsko podjetje dobi 50 odstotkov, izvozno podjetje pa 30 odstotkov lani ob koncu meseca izkoriščenega kredita. Praksa pa je pokazala, da je lani izkoriščeni kredit kaj slaba in negotova osnova za izračunavanje letošnjih, potreb po stalnih obratnih sredstvih. Lani je namreč vrsta podjetij obratovala s tujimi sredstvi ali pa iz drugih razlogov niso polno izkoriščala odobrenega kredita (podjetja so na primer uporabljala akumulacijo za obratna sredstva, ker so bili zaključni računi potrjeni šele v maju ali v juniju). Nekatera podjetja so trošila manj odobrenega kredita, ker so imela precej kurznih razlik. Do-tekanje in uporaba sredstev po tekočih računih je prav tako zameglila pravo sliko. Zaradi teh tehničnih predpisov so bila pri licitaciji neenakomerno in krivično razdeljena stalna obratna sredstva. Tista podjetja, ki so lani slabo poslovala in so na primer zaradi pretirano velikih zalog izkoriščala več kredita, kot bi ga smela, so dobila letos po tej tehniki licitiranja prav toliko obratnih sredstev kot so jih imela lani zamrznjenih v blagu. Dobila so torej več sredstev kot jih pa v resnici potrebujejo in kot bi jih sploh smela dobiti. Podjetja pa, ki so lani dobro gospodarila, hitro obračala denar in izkoriščala le manjše kredite, ali tista, ki so bila lani prisiljena začasno zniževati proizvodnjo, so dobila letos prav malo obratnih sredstev. Nekatera podjetja so dobila komaj tričetrt, polovico ah še manj stalnih obratnih sredstev. Zavoljo tega sb nastale občutne razlike pri razdeljevanju stalnih obratnih sredstev in to ne samo med posameznimi gospodarskimi panogami, temveč med posameznimi podjetji ene gospodarske panoge. V pivovarni Union na primer pravijo, da so dobili samo 69 % stalnih obratnih sredstev, lesnoindustrijsko podjetje Ljubljana je dobilo letos zaradi lanskoletnega dobrega gospodarjenja znatno manj obratnih sredstev kot pa bi jih moralo dobiti prav glede na dobro gospodarjenje. Rudnik živega srebra v Idriji je imel lani precej kurznih razlik in je 2«to izkoriščal manj obratnih sredstev, letos pa je zavoljo tega dobil le 32 % stalnih obratnih sredstev. Prav tako je s Tovarno klobukov v Škofji Loki, ki je dobila 46 % stalnih obratnih sredstev, Volnenka v Ljubljani, ki je imela lani za 31 milijonov zamrznjenega blaga v skladiščih, pa je dobila letos 172 % stalnih obratnih sredstev. Pletenina v Lescah je dobila 129 %. Juteks v Žalcu pa 128 % stalnih obratnih sredstev. Elektrosistem Ljubljana je dobil le 11 % stalnih obratnih sredstev, trboveljska termoelektrarna pa 94 % itd. Prizadeta so tudi tista podjetja, ki so v razvoju, kot na primer Telekomunikacije itd., ki lani še niso izkoriščala toliko kreditov kot jih letos, ker so znatno razširila svojo proizvodnjo. Podjetja, ki so dobila premalo stalnih obratnih sredstev, lahko sedaj izbirajo samo med tremi možnostmi: ali da licitirajo dodatna obratna sredstva ne glede na višino obresti, ali da omejijo proizvodnjo ali pa sploh prenehajo z čelom. Ker razmeroma veliko podjetij ni dobilo neogibno potrebnih stalnih obratnih sredstev, je seveda velik pritisk na licitacijo dodatnih obratnih kreditov in obresti zanje naraščaj bolj kot pa je normalno. Neenakomerna razdelitev stalnih obratnih sredstev med podjetji in licitiranje dopolnilnih obratnih kreditov ne glede na višino obresti (v to sili marsikatero podjetje gospodarska nuja, odstotkov stalnih obratnih sredstev, pa bo plačala le za 6 odstotkov dodatnih obratnih kreditov samo 7 odstotkov obresti. Tovarna Volnenka, ki je dobila 172 % stalnih obratnih sredstev, bo plačala vse obresti po SVaVe, ker ji pač ne bo treba licitirati dodatnih obratnih sredstev. Podjetja se torej srečujejo na trgu z različnimi obrestmi, ki jih plačujejo za obratne kredite. Zavoljo slabosti tehničnih predpisov so ena podjetja na boljšem, ker so dobila več od skupnosti kot potrebujejo in bi sploh smela dobiti, druga podjetja pa niso dobila tistih obratnih sredstev, ki jih res nujno potrebujejo za redno poslovanje. To delovanje tehničnih predpisov pa je tudi v nasprotju z osnovnim stališčem uredbe in sploh z načeli naše ekonomske politike, po katerih morajo dobiti podjetja od družbene skupnosti tolikšen del stalnih obratnih sredstev, kolikor jih potrebujejo za nemoteno poslovanje. Druga slabost tehničnih predpisov kreditiranja se je pokazala pri licitaciji dodatnih obratnih sredstev. Po teh predpisih pride v poštev tisto podjetje, ki ponudi za kredite najvišje obresti. Ne glede na to, kakšne obresti je nudilo, pa to podjetje plača le mejno obrestno mero, ki se oblikuje po najnižje ponudenih obrestih, ki še pridejo v poštev. Podjetje se z visoko ponudenimi obrestmi uvrsti med tiste, ki bodo dobili kredit, čeprav je takrat, ko je nudilo obresti, vedelo, da takšno obrestno mero ne prenese njen gospodarski račun. Ti predpisi torej omogočajo špekulacije. Podjetja, ki realno ocenjujejo svojo gospodarsko možnost in ponujajo le tolikšne obresti kot jih prenese cena njihovega izdelka, izpadejo pri licitiranju in morajo pri naslednjem licitiranju za dopolnilna obratna sredstva zaradi špekulacije nekaterih podjetij plačati več obresti. Torej tudi pri dodeljevanju dopolnilnih sredstev prav tako kakor pri dodeljevanju stalnih obratnih sredstev je kaznovan tisti, ki boljše gospodari, na boljšem pa je podjetje, ki je že lani slabo gospodarilo ali ki tudi letos izkorišča luknje v naši gospodarskopravni zakonodaji. Tehnični predpisi kreditiranja torej maličijo osnovna načela uredbe in ekonomska načela sploh, vnašajo zmedo v poslovanje podjetij, v izdelavo kalkula materiala, polizdelkov in izdelkov za posamezne dejavnosti oziroma stroke kot osnovo za iz- PRIPOMBA OB ODLOKU, KI SO GA SPREJELA TRGOVSKA PODJETJA OD MLO LJUBLJANA Ali trgovina res ustvarja dobiček? Po členu 58 nove uredbe o prometa in pri tem bodo zado-trgovanju ter trgovskih podjet- j voljni potrošniki in člani kolek' jih in trgovinah (Uradni list, tiva samega, ker bodo imeli vec" FLRJ št. 56/53) ne sme sklad za ji, kosmati in tudi čisti sklad za plače trgovskega podjetja preše- plače. Ljudski odbori bi torej gati zneskov, ki se dobijo, če se vzame določeni odstotek od celotnega prometa podjetja. Ta odstotek določi okrajni ali ljudski odbor. Bistvo tega določila je v naslednjem: V lanskem letu je sestavljal računavanje višine stalnih obrati ,kos,m,uti sklad za plače ves do- nih sredstev. Pri normativih bi morali dovoliti določeno odstopanje navzgor ali navzdol. Drugi pa zopet trdijo, da tudi ti enotno določeni normativi za posamezne dejavnosti oziroma stroke ne bodo povoljna rešitev, pač pa bi kazalo določiti normative zalog materiala itd. za vsako posamezno podjetje posebej, ker bi lahko le na ta način realno ocenili, kolikšen del stalnih obratnih sredstev nekdo potrebuje. Takšni ali drugačni računi normativov bodo res zahtevali precej študija in časa. Toda revizijo stalnih obratnih kreditov bo treba čimprej izvesti in odpraviti dosedanja nesorazmerja v razdelitvi stalnih obratnih kreditov in ekonomski neenakopravnosti, ki jih je prav ta dodelitev povzročila. Prav tako pa bo treba spremeniti določila o obrestnih merah pri licitaciji dopolnilnih obratnih sred- stev na ta način, da vsako pod- skim odborom. hodek trgovinskih podjetij, ki je ostal po plačilu materialnih stroškov in amortizacije. Od kosmatega sklada za plače je bilo tre ba seveda plačati akumulacijo in prispevke za sklade in če je ostanek presegel povprečni sklad plače, tudi davek na presežek plače. Trgovska podjetja so torej imela korist od dviganja zaslužkov pri blagu (to je navijanja cen), ker so s tem ustvarjala večje sklade za plače. Zdaj pa je plačni sklad orne jen s tem, da sme dosegati največ od ljudskega odbora določeni odstotek od prometa, medtem ko gre ves ostali zaslužek oziroma presežek, ki ostane po plačilu materialnih stroškov amortizacije in pa zneska na prej omenjeni način določenega sklada za plače — v celoti za plačilo davka na dobiček in kot prispevek okrajnim (mestnim) Ijud- jetje plača dejansko ponudeno obrestno mero in da so onemi gočene kakršne koli špekulacije, na podlagi katerih je kaznovan tisti. ki ponudi res takšno obrestno mero, kakršno zmore njegov gospodarski račun. Namen določila je jasen: Zakonodajalec je hotel vplivati na znižanje cen potrošnim predmetom. Trgovski delovni kolektivi naj skrbijo s primernimi cenami, kulturno postrežbo, zadostno izbiro blaga itd. za povečanje I zgrešeno ravnali, če bi težili, ustvarja trgovina čim večja sredstva na podlagi večjih raz' lik v cenah. Težko je potlej razumeti odločbo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, ki so j° prejela trgovska podjetja. Mestni ljudski odbor v Ljubljani je nedavno poslal trgovskim podjetjem odločbo, kjer so zapisana mesečna nakazila ua račun presežka oziroma dobička, ki jih morajo skladno s tem določilom mesečno odvajati Mestnemu ljudskemu odboru. Odkod pa sledi, da bodo trgovska podjetja sploh imela dobiček, če !e zakonodajalec z omejitvijo sklada za plače, želel vplivati na nižje cene in torej na čim manjše razlike v cenah? Nekatera trgovska podjetja zdaj mislij0 (po tem odloku najbrže). da morajo doseči vsaj te predvidene akontacije in so pričela temu primerno tudi kalkuliruti cene. Ne glede na to, da mestni’ ljudski odbor potrebuje denar iu akontacije, ker mora pač izvrševati svoje naloge, menim, da je tak predpis v nasprotju s težnjami zakonodajalca, ki jih je imel, ko je omejil sklad za plače pri trgovskih podjetjih. Zaradi tega bo treba dejansko ugotoviti če so ti odloki o višini akontacije pri trgovskih podjetjih sploh v skladu z namenom, kj jih je že-lela doseči uredba z določili, o katerih govorimo v tem članku, Prvi delavski svet kamnoloma na Verdu Ustanovili bomo skupnost jugoslovanskih sejmov Zastopnika uprav zagrebškega, ljubljanskega, novosadskega, mariborskega iu osiješkega sejma so nedavno v Zagrebu sklonili ustanoviti skupnost jugoslovanskih sejmov. Prva naloga te skupnosti bo, vsklaje-vati interese svojih članov tor dajati strokovne nas veto za organizacijo sejmskih prireditev v vseh republikah Urarji se bodo sestali V dneh 13 14. iu «5 maju se bodo v Zagrebu sestali urarji FLRJ. Razpravljali bodo o problemih urarske stroke. Posolna predavanja ua kongresu bodo namenjena napredku in spoznanju sodobnih metod v urarski stroki. Prvi proizvodi Tovarne elektroporcelana v Arandjelovcu Pred meseci dograjena Tovarna elektroporcelana v Arandjelovcu je nedavno izdelala prve proizvode. Izdelali so izolatorje in znatne količine stisnjenega porcelana različnih oblik. KOLEKTIV ŽELEZNIŠKEGA KAMNOLOMA JE IZVOLIL PRVI DELAVSKI SVET imnar)ih na Uerdu Novo stanovanjsko poslopje mislijo zgraditi Te dni prevzemajo železni- Delo v kamnolomu je težko. Ijene. Posebno pozimi je v njib čarji upravljanje železnic v svo- j Kljub tehničnim napravam in neprimerno. Zato delavci z vso je roke. Tudi delavci kamnoloma pripomočkom opravijo delavci resnostjo razmišljajo o gradnji Verd so pred dnevi izvolili vod- veliko težaškega posla. . novih bivališč, stvo svojega podjetja.V tem pod- Težko fizično delo, precejšnja Takoj ko bodo zbrana p°-jetju, ki je na videz postranskega oddaljenost od naseli j in slabe trebna finančna sredstva, bodo pomena za železnico, pa vendarle stanovanske razmere so verjetno kumenar.ji na Verdu zače,i 1 »proizvajajo« za progo važen . glavnj vzrok, da je tu zaposlenih gradnjo stanovanj. Nad polovic« osnovni predmet — kamen tolče- j le malo domačinov. V kamno- gradbenega materiala je že Polomu so zaposleni večinoma de- pravljenega. Za dograditev nove stavbe pa bodo vsekakor potrebovali pomoč. Kolektiv je prepričan, da jo bodo tudi dobili >° da bodo kamnarji na Verdu zaživeli dosiojnejše življenje, saj s težkim delom v kamnolomu in s svojim prispevkom skupnosti to tudi zaslužijo. Novoizvoljeni upravni odbor je med drugim sklenil, da bo skrbel za izboljšanje dela v podjetju in za boljše stanovanjske razmere članov kolektiva Takrat, ko bodo urejene življenjske razmere. bo mogoče tudi boljše kulturno prosvetno življenje delavcev v verdškem kamnolomu, kje- žive ljudje tudi po končanem delu skupno. Ko bo potoval potnik če4 dobro leto dni tod mimo, bo zagledal med progo in vrhniškim [Klijem veliko novo zgradbo, bivališče kamennrjev z Verda, ki so si jo sami zgradili Frangol Piačni sistem naj bi proučevala posebna komisija Odbor za gospodarstvo Zveznega zbora proizvajalcev 3e prejšnji teden na svoji seji Pr0' učeval razne predloge, ki so nav jih poslali posamezniki, razn« ustanove in organizacije. Odbor je prejel skupno 28 raznih predlogov. Med temi predlog' je zelo pomemben tisti, ki ga poslala skupina ljudskih poslancev, da se predlog družbeneg plana za leto 1955 pošlje zvezm ljudski skupščini v pretres nar kasneje do 1. oktobra letos. bor bo ta predlog priporočil zboru proizvajalcev. Razen tega pa je odbor poO' pri tudi predlog sindikat? pn?' metnih delavcev Jugoslavije, ® se brodarskemu osebju in oseb] v podjetjih rečnega podjetja odobrijo režijske karte na železni Ljudski poslanec Norbert ", ber pa je predlagal, da se P zvezni ljudski skupščini 0S£fL posebna komisija za proučn. plačnega sistema. Odbor bo V' poročil tudi sprejem omenjeneg predloga. Proučitev plačnega = stema je res nujno potrebna S1 de na to, da temelji plačni s isto letos še vedno na starih letnih načelih, čeprav so y vse gospodarstvu • uveljavljeni n0 gospodarski predpisL Potnik, ki potuje z vlakom lavci iz Prekmurja. Medjimurja tod mimo proti Postojni ali Lju- in iz Hrvatske. Nekateri delavci cij in postavljajo podjetja v ne-1 bljani, skoraj ne opazi v hrib iz okolice Zlatarja ali drugod v enakopraven gospodarski položaj ! vsekanega kamnoloma in naprav Hrvatskem Zagorju, imajo tam na tržišču. Zato' jih bo treba ' pod njim. Lepši je razgled na svoj prostora za okoli 0 do. 40 invalidov. Nekaj takš-rc&a imamo v Ljubljani že sedaj ^ bivši Šentpetrski vojašnici, kjer rj - p' ’r i.nVajdov. V Sta- Zadnjemu zasedanju je prisostvovalo le polovico odbornikov. — Le valSne Predšolske otmk" zPkoli trije S0 se »Pr^ičiH. - Sprejeli so proračun za letošnje leto. - Ne- ovira. Takih delovnih mest pa je v marsikateri proizvodni panogi dovolj. Tista podjetja, kjer se drže predpisa o desetini zaposlenih invalidov, so v slabšem položaju do drugih enakovrstnih podjetij — toda le tam, kjer primernih delovnih mest res nimajo. Od teh podjetij zahtevamo, da poslujejo gospodarno®trio in čimbolj rentabilno, istočasno pa jih omejujemo s predpisom, da morajo zaposliti invalide, ki jih pa ne morejo zaposliti po njihovih sposobnostih. Zato bi kazalo spremeniti nekatere gospodarske predpise in takim podjetjem nuditi nekatere ugodnosti pri družbenih dajatvah. To bi vzpodbudilo še druge delovne kolektive, da bi dobro premislili, na katerem delovnem mestu bi lahko zaposlili invalida. V njihovo korist pa bo, če mu predvsem za to, da zaposlimo in-1 bodo našli takšno mesto, da bo valide na takih delovnih mestih, | lahko svoje sposobnosti polno kjer jih invalidnost prav nič ne 1 uveljavil. IZ DELA PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V SLOVENSKIH KONJICAH Slabo zanimanje odbornikov '■alidue n posteljami, v Kamniku pa je orn invalidne mladine, kjer je udi okoli 80 do 90 postelj. Tu se ,F°ci lahko tudi iz uče k roj a št v a u*1' domače obrti. Za razširjenje rehabilitacijskih '.upov bomo porabili letos 122 ■Udijonov dinarjev. Od tega je iaia republiška ljudska skupšči-52 milijonov. Republiški zavod •u socialno zavarovanje 40 in »lavni odbor Zveze vojaških voj-v"h invalidov 30 milijonov din. .sckakor je treba omeniti, da je va' celjski zavod za socialno za-, aro vanje na lastno pobudo 6 mi-jhpiov. din za izboljšanje reba-e.dači jakega centra v Laškem. ^ Ploh je treba reči, da so delavci samoupravah socialnega zava-uvanja kot dobri gospodarji spo-i.Uali, da je rehabilitacija inva-. ov družbeno visoko rentabilna U’ kar je še važnejše, te ljudi 'fačamo v življenje, vlivamo jim vuro in dvigamo zavest, da niso skupnosti v breme, marveč njeni enakovredni člani. ..Vendar je usposabljanje imva-’d°v za delo le ena stran tega j priisanja. Druga je zaposlovanje in tu naleti marsikateri invalid a velike težave. Posredovalnice Arf . vedo dosti povedati, kako lia ° Je nuJL zaiposliitev za inva-jji«4' ^»i®0 *ud:i tako redki pri-4 P1?, ^ imajo v podjetju prosto ksno delovno mesto, ki bi bilo kaj milijonov primankljaja predvidevajo. — Odstotek bolnih pada Minuli teden je v Slovenskih Konjicah drugič zasedala skupščina podružnice socialnega zavarovanja, katere področje zajema še sosednje Zreče in Loče z nad 2500 zavarovanci. Prvega zasedanja so se udeležili vsi člani in s tem pokazali, da se zavedajo svoje odgovornosti. Tega ni moči reči za drugo zasedanje, saj se ga je udeležila komaj polovica članov. Le trije so se opravičili. kljiva zaščita. Odborniki social, zavarovanja so skupaj z ostalimi organi v podjetju pojasnjevali škodo, ki jo pri tem trpi kolektiv, izboljšali so nekatere zaščitne na- Kratek pregled dosedanjega dela, M ga je podal izvršni od- prave Jn uspehi niso izostali bor je ze pokazal nekatere uspe- Mo6no se je znižal odstotek j^j. he^ hkrati pa potrdil, da so pod- Podobno so tudi v KONUS-u ročni orgam zelo koristni. Se pred na enem izmed zadnjih zasedanj nekaj meseci je bilo v večini pod- klavskega sveta sprejeli nekate-jetij kar precejšnje število obo-; re sklepe na podlagi katerih lenj m nesreč. Do neke mere je: bodo poostrili kontrolo nad tisti-to razumljivo za Tovarno kova-, mi ki so najraje Bbolniri sosedih S zasedanja vsak odbornik. navajeni, ponekod pa je pomanj- jkset milijonov več kot Iani za zaščito pri delu ^ y jeseniški železarni je bilo | sul sorazmerno s številom zapo-tuh najmanj nesreč, menda od-Zar tovarna. Veliko zaslug t to ima oddelek za higiensko eh5ično zaščito. nesreč so lani izgubili st ',!6 delovnih ur, kar pred-kovr ^T68.216 dinarjev zasluž-rtl()izguba je večja, če računa-0u Se izgubo v proizvodnjL Tiste sr ?te> kjer je bilo najmanj ne- Medana v cvetju Proračun za letošnje leto pa izkazuje za nekaj milijonov primanjkljaja. Ker je bila podružnica ustanovljena šele lansko leto, z izplačevanjem kratkoročnih dajatev pa je pričela letos marca, pri sestavljanju proračuna niso imeli dosti izkušenj. Vendar kaže obračun za marec, da je bila vzeta precej realna podlaga, seveda, kolikor se med letom izdatki ne bodo znižali. Ce pa se ne bodo (za kar pa je v podjetjih še dokaj možnosti), bo za taka podjetja vsekakor potrebno predpisati višji prispevek, kar bo šlo seveda na škodo kolektiva. Na pobudo sindikalnega sveta so zato sprejeli sklep, da še v tem mesecu skličejo posvet vseh predstavnikov podjetij, delavskih svetov, upravnih odborov sindikalnih odbornikov in zdravstvenih delavcev, na katerem se bodo o vseh zadevah podrobno pomenili. Istočasno pa bodo razpravljali tudi o osnutku novega zakona o socialnem zavarovanju in njegovih načelih. L. V. Deset mesecev zaman čaka na rešitev pritožbe Zavodi za socialno zavarova-1 so zavodi za socialno zavarovanje so od lani bolj strogi pri ugo- nje ugotavljali pravico do otro-tavljanju pravice do otroških do- ških doklad brez napak. No in datkov. Odkrili so marsikoga, ki o takem primeru bi rad povedal je doslej dodatke prejemal, ni pa | nekaj besed. bil nanje upravičen. Velikokrat so občinski ljudski odbori izstavili potrdila, ne da bi dobro preverili, če so podatki točni. Pa tudi prosilci so večkrat navedli lažne podatke. Zavodi za socialno zavarovanje so take stvari seveda kaj hitro ugotovili in vedno več je takih, ki so že ali pa še bodo prejeli odločbe, da morajo povrniti neopravičeno prejete otroške dodatke. Tako je tudi prav. Delavci ne smemo dopustiti, da bi se nekdo okoristil z denarjem, ki nanj nima pravice. Sredstva, ki jih dajemo v socialne namene, so naša skupna last in nam zaradi tega ni vseeno, kako jih trošimo. Storili pa bi krivico, če bi trdili, da sreč, farjev, kršil so posebej nagradili in v 700.000 ■ ou puseoej nagradi. di nafnen izplačali okrog Nekaj nepoboljšljivih so v 6V varn°stnih predpisov pa >. aznova 11 »7niot’oT'r'ii rJolo zena, zanje znovali. V železarni dela 554 od katerih jih 88 dela na neprimernih delovnih me- Stih 'Prv • let • 10 Je stvar, ki jo bo treba s na vsak način urediti zd.f e?avcl> ki delajo na vročih in stih V:iU škodljivih delovnih me-kavn ^nkivai° mleko, oziroma zag... ltd- Za nove sanitarne in lete? 6 naPrave Pa bodo dali sk„ P° sklepu osrednjega delav-Vex , sveta 10.000.000 dinarjev ec kot lani. Zuro e_,5H«I RUDARJI SKRBE ZA S0T0VARIŠE Me?ipVar'^ca Lončka Štruc iz m0 ? nas je prosila, da objavi-dri,i l.0?0 zahvalo sindikalni po-2eriavC1 mež-iških rudarjev v poriv,,-11'. Omenjena sindikalna dri]X;„2.nica J® darovala Sirucovi ke 5+ 1 dinarjev. Mož Lonč- i rpeso„rucove je namreč že deset1 se . kudo bolan in Lončka Serinv kalnim odbornikom iz naikir,-3 Za to tovariško pomoč bakrenejo zahvaljuje. ŠIROM PO NAŠI DOMOVINI Na Jelovici se bomo zbrali ob deseti obletnici Proslava desete obletnice zbora aktivistov Osvobodilne fronte in Delavske enotnosti za Gorenjsko bo 23. maja 1954, na istem mestu kot maja 1944 — na Mosteh na Jelovici. Pridite vsi gorenjski aktivisti, kurirji domu. Slavje je bilo združeno s in borci, posebno pa tudi vsi, ki ste sodelovali v partizanskih tehnikah in tiskarnah, ker bi i akademij« je bila tudi v Bistrici. Kult urni Letosn-jii Prvi maj so ruški im zbor im mali harmonikarji; mla-okolmski deliovmi kolek tirvi sveča-* damska igraiiska skup ima pa je no proslavili. Skupno s »Svoljo-! dami« so pripravili proslave, na katerih so o pomenu tega delavskega praznika govorili najvidnejši predstavniki kolektivov in tamkajšnjih političnih organizacij. Delovni kolektivi iz Ruš, Lobnice, Smolnika in Bezene so imeli na večer pred praznikom skupno proslavo v ruškem Fiizk uit urnem »b tej prim imeli po.ebej svoj ] zbor! ! -i-2 -i— -o—v. j. • r > • i ski zbor »Svobode«, piomrski uprizorila trodejamko »Na letovišču«. Ob tej priložnosti je delovni kolektiv Tovarne okovja prevzel Zadružna dom, ki je bil že nekaj časa brez lastnika, ter ga preimenoval v Delavski dom. Prvi maj so lepo proslavili tudi IIidiroelektrarnii Fala, kjer v HKlToelektrarni Fala kjer je _ iavarova. srndinkalna podružnica tokrat raz- nje LRS, ki jo je treba vložiti v Ni še dolgo tega, ko mi je potožil eden izmed naših člianov delovnega kolektiva, da so mu ukinili otroške dodatke. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Mariboru mu je ukinil dodatek z odločbo štev. OD-15.633 z dne 15. maja 1953 in OD-13.633 z dne 29. junija 1953. Otroške dodatke so mu ukinili s 1. januarjem 1953, zavodu pa mora vrniti še 62.508 dinarjev za čas od 1. novembra 1951 do 1. dec. 1952. V odločbo so napisali, da živi ta tovariš v skupnem gospodinjstvu s starši, pri katerih tudi stanuje. To pa ne drži. Podjetje stanovanj nima in je moral zaradi tega stanovati z družino pri očetu v eni sami sobi. Družina si sama gospodinji in se preživlja izključno od zaslužka družinskega poglavarja. Tovariš se je pritožil okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru, od koder pa že deset mesecev zaman čaka rešitve svoje pritožbe. Pisal je. tudi Republiškemu zavodu v Ljubljano, pa tudi to . ni zaleglo. Vprašuje se, ali je pravni pouk, zapisan na koncu odločbe napisan samo zaradi lepšega in v katerem piše: »Proti tej odločbi je dopustna pritožba na Zavod za socialno Zavarova- vilia svoj simidiiikailinii prapor. Za ruške gozdne delavce je bil ta raznik še posebno pomemben, :er so proslavili tudi osemdeseto od nikoder nihče ne oglasi, po- 15 dneh pri okrajnem zavodu v Mariboru«. Ce čaka na rešitev pritožbe že deset mesecev in se l . „ ................ obletnico drče za spravljanje lesa tudi pravni pouk nič ne za-s pohorja. G. G. leže. g. G. PRVI MAJ LESNIH DELAVCEV NA NOTRANJSKEM Visok mlaj so postavili, vhod okrasili, stroje pa svetlo očistili; tako je del. kolektiv Lesnoindustrijskega podjetja v Mestinju pri ZA DELAVSKI PRAZNIK SO IZROČILI PROMETU nov most v Prekmurju ionski most čez130 km oddaljenega Kroga, drug gradbeni material pa iz Murske Sobote, kar tudi ni dosti bliže. Pozimi so z delom prenehali, ie- grarith Skv°, '0to aprila so začeli i moz za betoniranje so vozili Potok r zelez°betonski most čez čih v h , ni pri Dolnjih Slave-le siab rekmurju. Prej je bil tu ?nonevle*entmost in Je bila ve-težo sesulSt’ ^ 86 '3° p0<^ Ve^” 'tolekthl rnos^ ^ zSradil delovni Murska yprave za ceste pri 01,0 ^edo mr, pdločili so se, da ker ju, gradili v svoji režiji, ko manj stane. Ves gra- Rogaški Slatini dočakal Prvi maj. Pri zadnje dni je upravi podjetja uspelo skleniti pogodbo za dobavo modernega šolskega pohištva številnim šolam v okraju v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev. Na predvečer delavskega praznika so se zbrali člani kolektiva v svečano okrašeni dvorani gasilskega doma v Mestinju, kjer so se spomnili uspehov v prejšnjih letih. Kolektiv je uspel izpolniti vse naloge kljub pomanjkanju strojev in zastarelim na-r avam. V nedeljo pa je sindikalna podružnica priredila igro »Bene- tos aprila pa so nadaljevali. Kljub ški trojčki«. Priznati moramo, da raznim težavam so most pravo-! jj tudi za razvajeno uho in oko časno končali in ga na delavski bila ta igra lepo doživetje. Ce po-prazriik svečano predali prometu, znamo zahtevnost te komedije, Most vzdrži 60 ton, dolg je 12 ; skoraj ne bi verjeli, da bo zaži-, metrov, širok pa 7 in je stal le j vela pred nami na podeželskem I E. R. I 3,285.000 dinarjev. I amaterskem odru. IZ OPEKARNE BOBOVK PRI KRANJU KAR POSTAVIMO SE Vsakemu Gorenjcu je naša opekarna več ali manj poznana. Ob podpori ljudske oblasti se je obrat povzpel med prve opekarne na Gorenjskem. Zato lahko naš kolektiv zre s ponosom na uspehe, ki jih je dosegel v zadnjih letih, zlasti pa še lani, saj so dosegli rekord v proizvodnji. Tudi na političnem področju nismo zaostajali, k čemur so zlasti pripomogli komunisti in sin- Delovni kolektiv Lesnoindu- več kot 250 ljudi, so odprli nov dihalni odborniki. Pri nas na se- sirijskega podjetja Cerknica je moderen objekt za proizvodnjo stanku nihče ne manjka in se vsi letos posebno slovesno praznoval j lesne galanterije. Zgradili in živahno zanimamo za upravlja- svoj delavski praznik. Na obratu opremili so ga iz lastnih sredstev nje podjetja. Franc Arnež Martinjak, kjer šteje kolektiv že j podjetja. ............:.. -... ........ ....... ,, Delovni kolektiv obrata Mar- tinjak se je na ta dan dobro pripravil. Dež, ki je zadnji teden mlatil po dolini, ni zavrl njihovega delovnega poleta. Slavnostni prostor s tribuno in novi objekt sta bila vsa v zastavah in smrečju. In Prvega maja se je zbralo na proslavo okrog 700 ljudi. Obiskala sta nas tudi predsednik OLO Postojna Miro Jeleršič ter sekretar OK ZK postojnskega okraja tov. Matevž Hace. Po govoru _ predsednika sindikalne podružnice, predsednika upravnega odbora podjetja, ki je povedal, kako se bo LIP Cerknica še naprej razvijalo, zlasti še, ko bodo zgradili tovarno iverna-tih plošč na Marofu v Loški dolini, ter govoru Matevža Haceta, je zaigrala še godba DPD »Svoboda« in zapel pevski zbor iz Cerknice. Po končanem kulturnem sporedu je sirena naznanila otvoritev novega objekta. Anton Kranic V novem obratu lesne aalanterije na Martinjaku UTRINKI IB® J sp* ■ ^' Napredni japonski pisatelj N. Tokunaga je napisal roman iz življenja japonskega delavstva >Cesta brez sonca*. Tri tisoč delavcev neke papirnice se devetdeset dni bori proti lastnikom in fašističnemu nasilju. Naposled jih policija razžene in nekaj pozapre. Toda s tem se bojna fronta samo razširi. Policija aretira delavske voditelje. V ječi jih mučijo in pobijejo. Množica se bori dalje, čeprav brez voditeljev, šele lakota prisili stavkajoče, da klonejo. Stari opuste boj, mladina pa dvigne zastavo in gre novim časom nasproti... (Priobčujemo odlomek iz tega romana.) , skakali v kotlarne, med filtrske j naprave io v dvorane, kjer so | stale papirne stiskalnice in suššl-I ne celice. Tovarna je bila videti tuja in zlobna ko v prepiru ločena žena, in kazno je bilo, da se obrača od njih. Mimo spečih kotlov so se I vile široke in ploščate železni cevi j filtrskih naprav visoko nad dru-j go nadstropje. | »Halo. pojdite sem!« je tiho Črne sence so se strnile v va-1 magnet. Naposled so delavci po- j zaklical nekdo iz teme in prijel lujočo reko, v kateri je vse vrelo | tismili sablj?! ob steno. i svojega soseda za roko. Njegov in kipelo. Potem pa so se razde- j Tedaj je eden izmed delavcev j glas je v praznem prostoru od' lile in v divjem kriku navalite na ; vrgel fašistom pest solzilnega | meval in krepki možje so previd-upravno poslopje. Na enem izmed praška v oči. Bil je Tomltjan, ku-okc.n v tretjem nadstropju je pla- riir iz prvega nadstropja čudne ho plapolala sveča; nekje je zapel telefon, ko da bi se pretrgal... »Direktorja hočemo videti!« je zakričali delavec na čelu množice pred steklenimi vrati. Kakih petnajst mrtvaško bledih, prestrašenih uslužbencev se je stiskalo za pisalno mizo in v zadregi iztegovalo vratove. »Kdo nas je odpustil?« » Odip rite vrata!« Steklena vrata so se razletela in ogorčeni, bledi delavci so planili čez črepinje v sredo sobe. »Kdo nas je odpustil?« Bradati uslužbenec je odgovoril: »Predstojnik personalnega oddelka. Tega pa ni tu. Ne — ni ga tu!« Bradač je skušal napadalce pomiriti in jih preslepiti z zvijačo. »Nikar ne laži. Saj si ti predstojnik personalnega oddelka.« Delavec brez klobuka je pokazal s prstom nanj. Bradačev obraz je spreletela groza. Mož, ki je pokazali nanj, je bil med odpuščenimi delavci. Mizo so prevrnili, vse sveče so popadale na tla, španska stena se je sesula. Vsi vprek so kričali in cepetali z nogami. Tedaj so se odprla druga vrata. V temi -so se zasvetile gole sabl je in pet orjaških fašistov je prihrumelo v sobo. Srditi delavski obrazi so se zganili. Množica se je jela umikati korak za korakom pred golimi sabljami. Pritiskala je skozi razbita vrata na hodnik. Tema je požrla glasove, napeti živci so otrpnili. Padajoča sveča je osmodila preprogo; njen plamenček je osvetlil režeči se obraz prvega fašista. »Psi!« Tz množice na hodniku se je prikazal® ostra konica zastave. Zadeti fašist je kriknili, se zamajal in padel. Spet so se zalesketate konice zastavnih drogov in skozi razbita vrata prodrle v sredo sobe. Sablje in bleščeče konice so trčile skupaj, ko da jih privlači no prodirali naprej. Najmanjši med njimi je bil menda vodja. »Od tod pojdemo navzgor,« je rekel malh Z nogo je stal že na in si brisati solze. Nemočni so I železni lestvi. Nato so tipaje p le. restavracije »Kanarček«. Uslužbenci im fašisti so začeli kašljati obstali kraj stene. Iznenada je zaslišal Tomitjam zali; železo jim je škripalo pod nogami. Prilezli so v prvo nad- šum, se ozrl in ostrmel: na hod- stropje. Tam so stali veliki železni nikih so potiskali množico delav- ■ cilindri, okrog katerih so se že-cev nazaj; njegovi do skrajnosti l lezne cevi vile kakor kače. Smr-napeti živci so dojeli rožljanje ' delo je po kemikalijah, surovem neštetih sabelj. j papirju in cunjah. Previdno so Nobenega izhoda ni! Plezf|, P° stopnicah. Napeti so moraild zadnje sile. iur’ POCdi a/\e-7 i • u:.i Strnili so se v čvrsto gručo in , M.f' £ obstal. Z glavo je bul se jeli prerivati po hodnikih, udai^ ob «lezm poklopec na dokler niso pri stopnišču naleteli stre!U' . • , . ■ , na močnejšega sovražnika. j . >Ka'J Pa ka'J ^ Gruče uniform, ki so se bite;!« vprašala senca tok pod njun prebile že do osme stopnice, so j »Hud.ea, na strelu je stra_za « hotele v enem sunku prodreti do! V te™ F prežal sovražnik vrba. S sabljami v rokah so pro- ; oanje. dirale naprej i >Kar Pf"’ n'S * ne ^ »Ali mislite udariti?« ! se /, "Pr> ';ol’'k kxcPak moz v Tedaj je priletel policajem . P^^gro jTOktepec je prete- prašek v obraz. »Pritisnite! — Se en® stopnica! Ne bežite! Pritisnite!« Z vsem telesom so delavci branili vsako stopnico; niso se hoteli umakniti. Vsi vhodi so bili krepko zaprti z železnimi vrati. Toda večina | "veilya žak.« Odprtina je bil® zaprta z železnim jjoklopcem na zapah. »Hitro nazaj, nekdo prihajal« je zasikal vodič. Ustavili so se. Vsak premik bi bil usoden. Skozi špranjo je po-.................- Mk i v™* : svetuta bela luč žepne svetilke, delavcev, ki so napadaim tovarno, svet..]0j>a :e gečlailje močnejša. je delala tu. Poznali so vse tovarniške kotičke. Lezli so skozi okna, predahe in line ko veter. Neumno vprašanje — Slišal sem, da je imel direktor včeraj dolg govor. O čem je pravzaprav govoril? — Oprosti, tega pa ni povedal. Anekdota Filozof Teokrat je pri neki pojedini sedel poleg sila molčečega neznanca. Dolgo ga je molče opazoval, potem ga je zaupno nagovoril: —Prijatelj, če ste neumni in zaradi tega molčite, ravnate prav, če pa molčite zato, ker ste pametni, ravnate še bolj prav. krema za čevlje je odlične kvaliteta m sciti vašo obutev »Kdo je?« je plaho vprašal močno obsijani obraz nad odprtino. »Zlezi nazaj, sicer te pahnem po lestvi!« V trenutku je najmanjši delavec iztegnil roko, zgrabil stražarja in ga na vso moč potegnil k sebi. Žepna svetilka je padla na tla. Spet so bili v temi. Stražar, ki je tako nenadoma izgubil tla pod nogami, je navalil na velikana. Spoprijel® sita se, se zavalila po lestvi in se še na tleh obdelava!® s pestmi, Mali je naglo splezal v drugo nadstropje, kjer, kakor vemo, nikogar ni bilo. Hitro je pobral stražarjev železni drog in skoči! proti cilju. Tudi v temi je dobro vedel, kam je namenjen: najvažnejši deli filtrskih naprav, katerih žrelo se je bočilo v tretjem nadstropju, so stali pred cilindri: manometer, brzinomer in električni magneti. Vse to je lahko razbiti z enim udarcem. Na vso moč je udaril z železnim drogom po strojnih delih. Majhni merilna aparati, katerih števil čniki so žareli v temi, so se žvenketaje razleteli. Za seboj je zaslišal korake. Ali je prijatelj ali sovražnik? Ne da bi se ozrl, je udatril drugič, tretjič ... Žvenket razbite kovine im stekla je odmeval od sten ogromnega prostora. »Končamo, docela končano?« je vprašal eden izmed tovarišev. Mali je skočil na tla, ne da bi odvrgel železni drog. Sele zdaj sta oba opazila, da je zunaj spet zagorela luč. Pod oknom, kjer sta stala, se je razprostiralo tovarniško dvorišče. V pisarnah im poslopjih naokoli so spet gorele električne žarnice in osvetljevale bojišče. Pod pritiskom uniformirane policije in fašistov se je množica umikala čez dvorišče k zidovom. Zastav ni bilo več videti. Toda v isti višini z njimi, za pisarniškimi okni se je množica borila mož proti možu; videti je bilo zastave in uniforme. »Halo, se že umikate?« Kuroiva, ki je tako junaško sodelovali pri osvobajanju vajencev, se je obrnil od okna. Bil je fant osemnajstih ali devetnajstih let, razoglav, v samih hlačah in umazani jopici Skozi odprtino sta se spustila v prvo nadstropje. Komaj je prvi stopil na lestvo, sta že opazila, kako se tovariši, ki so ju sprem-Ijali, na lestvi bore na življenje in smrt z gručo policajev. »Ne hodiva tod, tu je nevarno.« Fant je spretno odskočil, planil na konec nadstropja in odprl okno, od koder je bila speljana dvojna žična železnica do vhoda v taborišče na nasprotni strani. Na obeh vrveh so visele železne košaro, ki se jih že dolgo nihče mi dotaknil. »Tu ni nobene nevarnosti. Vstopi v košaro.« Fant je zlezel v košaro, potegnil za vrv in zdrsnil dol. Kuroiva mu je sledil. Pod seboj je videl, kako policija pritiska na delavce. Dvojna pomlad O OOLSAVOSTI JODHtANO SOL BOMO UŽIVALI Neredko srečujemo, zlasti v , Zakaj tolikšna skrb za zatira-hriibovitih krajih, golšave ljudi I nje golšavosti? Golša zelo otež-Pa ne samo pri nas, saj je na Ko- j koča dihauje im kroženje krvi roškem in v vseh goratih predelih j Huje je, če gre za notranjo kakor Avstrije, Nemčije im Švice ta bo- ! za zunanjo golšo. Če se razvija lezem zelo razširjena. V gorskem | navznoter, začne pritiskati na svetu namreč v vodi ni dovolj sapnik in kaj lahko se zgodi, da joda. Tako dobi organizem pre- i bolnika zaduši. Ta bolezen pa malo joda vase im žleza ščitnica | ima tudi za družbo hude posledice. Znamo je, da je inteligenčna stopnja ljudi v krajih, kjer je v vratu, ki jod predeluje in ga vrača telesu, je prisiljena hitreje delovati. Zaradi tega se tako poveča, da deformira vrat. Golšavost je posiala_ tudi pri golšavost pogost pojav, ;od. Bole: H precej nižja kakor drugod. Bolezen namreč zelo zavira duševni razvoj. Lnolšavost je postala tunu pri ,‘y "'J- nas družbeni problem. Prav zato Mod golsavci najdemo celo prave je izšel zakon, po katerem bomo kretene telesno im duševno za-od 1. julija dalije uživali vsi jo- ostale hudi. Kaj pogosto pa gol- diramo sol, kakor jo uživajo že desetletja v ZDA in na Holandskem. Ne mislite, da bodo z uživanjem jodirame soli poslej vsi golšavoi ozdraveli! Ne, težjim bolnikom lahko pomaga le — kirurg. Za gotovo pa bo poslej veliko manj novih obolenj. šavost kvarno vpliva na vid, sluh im govor. Iz vsega naštetega je, mislim, dovolj jasno videti, da golšavost ni lahka bolezen. Zakaj dodajajo jod prav soli? Sol uživamo vsak dam v približno enakih količinah. Znanstveniki so preračunali, koliko joda mora in sme dobiti organizem dnevno iD kolikšna je dnevna potrošnja soli na osebo. Dodatek joda je preračunan na uporabo soli. Da ne boste ustrašili: joda je v soli zelo malo, tako da ga ni čutiti — v enem kilogramu soli ga bo komaj 10 miligramov. ZA DOBRO VOLJO LOGIKA — Praviš, da so čevlji iz krokodilove kože nepremočljivi? — Seveda sol Kar pomitih kakšen trebuh bi imel krokodil-če bi mu koža puščala. MODRIJAN — Nič se ne čudim, da je znanstvenikom uspelo odkriti toliko novih zvezd. Čudim se pa, kako so zvedeli za njihova imena. ^Birokratu »Kdo nas spet žali?* MORDA SE NISI VEDEL Rez s centrirnim svedrom Kako zavarujemo pohištvo ob selitvi Centrirni sveder je pripravno orodje, ki nam dobro služi za rezkanje majhnih delov, za povrtavanja, vrtanje majhnih lukenj itd. Najprej s svedrom nalahno podrsavamo po površini kosa, nato p«» sveder nalahno pritiskamo levo in desno Delati je treba nitro in le v majhne glo bine. Če obdelujemo jeklo, je treba sve sveder oblivati z oljno emulzijo. Da ne bi poškodovali deske... Nek gradbenik Je ugotovil, da sc deske in tramovi, ki jih uporabljajo za stavbne odre, vedno poškodovani od udarcev s kladivi, ko so oder razstavili. Prišel je na misel, kako bi se dalo to preprečiti. Uporabil je cevi za zalivanje vrta, jih narezal na kose, dolge približno 45 cm. V cevi pa je nabasal plutaste ali lesene zamaške, dober Je tudi pesek. Oba konca je treba zvezati, da nastane nekakšna klobasa. Če tolčete po tej klobasi namesto po deski, kadar oder razstavljate, deske in trami ne bodo poškodovani. Žgan beton ima take lastnosti kot les 2gan beton tehta komaj petino navadnega ter ga lahko obdelujemo kot les. Navadno narede iz njega klade, široke 50 cm, dolge 540 cm, debele pa 5 do 25 cm. Te klade lahko Žagamo, prebijamo in zabijamo vanje žeblje. So torej zelo priročne, pa tudi toplotne izolacije ne potrebujejo, saj je njihova moč izolacije desetkrat večja od betona Tak beton je zelo lahak, saj plava na vodi in se le malo segreje, čeprav je več kot eno aro na plamenu Reton je narejen iz mešanice peska, cementa aluminijevega prahu in še nekaterih kemikalij. Ko ga vlijejo v kalupe, naraste kakor kruh, nato pa ga žgejo. Napihnjene avtomobilske zračnice nam ob selitvi prav dobro obvarujejo pohištvo, da se med prevozom ne poškoduje. Napihniti jih je treba šele potem, ko je pohištvo že zloženo. Pri večjih kosih je treba postaviti več zračnic in jih pritrditi. Odeja, ki ohladi operiranca na 26,6° C ki je bolnika hladila, medtem ko je električni toplomer skrbno beležil njegovo toploto. Krvni obtok lahko ustavimo za največ 2 do 3 minute. Pri tako temperaturi pa ga lahko usto-ta dalj časa. nizki vi mo Zaščitimo rastline pred vetrom! %&> 'V3 Neki kirurg je bolniku ob operaciji srca znižal telesno temperaturo na 26.60 Celzija. Pokril ga je s posebno odejo, Veter večkrat podre in uniči rastline s tankimi stebli. Navadno smo jih ščitili z lesenimi oporniki. Preprosteje in ceneje je, da si odmerimo kos galvanizirane žice, ki je tako dolga kot greda. Po gredici zabijemo več, približno 60 cm visokih lesenih kolov. Na žico nataknemo okrogle ščitnike, ki varujejo rastline. Kako to napravimo, v i d' m o ua sliki. Nova naprava za električno varjenje Ta naprava, kot jo vidite na sliki, za varjenje z električnim tokom, je prenosna. Deluje na napetosti od 110 do 220 voltov in s toki od 15 do 200 amperov. Izkoristek le približno 50°/t, Z njo lahko topimo elektrode od 1,2 do 4 mm. Sama naprava ima tele dimenzije: 270 X 175 X 155 mm in tehta 30 kg. Uporabljamo lahko palico iz oglja ali kovine. Ta priprava dobro služi za amaterske delavnice, v garažah Ud. Prazna tuljava za navijanje električnih žic V elektrodelavnicah lahko najdemo prazno tuljavo za kable, ki jo s pridom uporabimo za podaljševanje žic. Eno kolesce prevrtamo, skozi luknjo potegnemo konec žice in pritrdimo nanj vtikač. Žico lahko sedaj poljubno podaljšujemo, ne da bi se vlekla po tleh. Slovenska socialna lirika - soojra načela so objavljali v PlJah iKnjižeonosU (1933—15), ,,'!Socialna knji-eonost ni zrcalo, ampak kladivo, e izraza življenja, temveč ga Prerninja; ta književnost ni pe-,n5'^ičtta in ne poje o nesmisel-0sU življenja, ampak nosi v sebi ero v možnost, da se ta nepri-Jetni svet spremeni; ta književ-ost je D najtesnejši* zvezi z naj-0 1, datiranim delom človeštva in ,a,lio ni važno, če je umetnikov aient večji ali manjši, poglavitno l,.; cvmu služi; ta književnost ne , sc samo stanja, temveč odkriva „ } zakone vzročnosti med do-klanju . y delavskih glasilih so se za-eh pojavljati pismeni proizvodi (Nadaljevanje in konec v samozaložbi zbirko -»Izpod vahni fantaziji, komentirati o ver-zemlje«. Formalno njegov verz j zih, ki so ponekod polni težke res ni bil izbrušen, to, kar je na- j resignacije. Njegova prozna dela pisal je predvsem idejna krifič- i so boljša. nost do družbe, v kateri je živel, ] Res da ne moremo šteti vsega, in iskrena, spontana privrženost j kar so nam ustvarili socialni pe-ideji napredka in svobode, ki je ' sniki, za polnokrvno in doživeto bil zanjo pripravljen žrtvovati umetnino. V razočaranosti nad tudi življenje in ga je žrtvoval, ko je 1944 padel kot partizan. Tone Čufar, mizar z Jesenic, je bolj znan kot proletarski dramatik in pripovednik kakor pesnik. V svojih pesmih, ki se odlikujejo po nežnosti in elegantnosti, opisuje življenje in trpljenje delavcev. Tudi Čufar bi bil še marsikaj vrednega ustvaril, da ga ni zadela gestapovska krogla, ko je hotel pobegniti s kamiona. Zelo plodovit socialni pesnik, pisatelj in publicist je bil Tone Tanc, ki je priobčeval svoja dela o glasilih »Svoboda*, »Pod lipo*, »Koledarju Cankarjeve družbe* pod psevdonimoma Čulkovski in Tone Maček. Bil je hlapec, lakaj, natakar, rudar in vagabund. Njegovo življenje in delo se je povezalo z delavskim gibanjem; delavcem je pel v neizdelani pesniški obliki o vprašanjih življenja in smrti, o sedanjosti in prihodnosti proletariata po vsem svetu, ~ svojem narodu in njegovi kul- meglenostjo, nejasnostjo in ne-borbenostjo tedanje slovenske literature so nekateri od njih pozabili na dejstvo, da za dobro poezijo ni važno samo to, kaj pove, ampak tudi, kako pove. Pojavili so se sicer novi rekviziti: S seje i Zveze DPD Svoboda Dne 6. maja se je sestalo predsedstvo Zveze DPD Svoboda in obravnavalo ose v zvezi s pripravami za prvi kongres. Ob tej vri-Uki je sklenilo, da predlaga kongresu, ki bo zasedal 29. in 30. maja 1954 o Celju v dvorani Uniona, naslednji dnevni red: 1. Izvolitev orPanoo kongresa; 2. poročilo glavnega odbora Zveze; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. izvolitev novega glavnega odbora Zveze in nadzornega odbora; 5. razno. Da bo delo kongresa kar najbolj uspešno, bo predsedstvo predlagalo kongresu, da se delo vrši tudi o posebnih komisijah. Kon- dne. o svojem narodu m .......; turi. Zanimali so ga zlasti domači dobo in nien pomen za in svetovni politični dogodki, ki obema vojnama, jih je znal, zahvaljujoč svoji ži- Vasja Ocvirk . delavske žuljave roke, tovarniški j greš se bo začel ob 9. uri dopol-dimniki, zanemarjena predmestja, izpiti obrazi proletarskih družin, prostitutke, berači in brezposelni. Rekviziti so bili sicer realni, niso pa zadihali življenja ob nespretni roki oblikovalca. Pomena slovenske socialne lirike ni podcenjevati. Prav nanjo se je navezala borbena partizanska lirika, ki je imela med vojno močan mobilizacijski pomen. Slovenska socialna lirika je vlivala našemu proletariatu s svojimi borbenimi stihi vero o boljši čas, ki se z veliko naglico bliža. Čudno, da se doslej še ni nihče spomnil, da bi izdal antologijo naše socialne lirike z obširnim uvodom, ki bi pokazal njeno po-čas med KULTURNI DROBIŽ Prizor iz filma »Scaramouche«. In taki naj bi bili francoski revolucionarji? Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA „S C A R A M 0 U C H E“ Preveč prostora bi porabili, če ( nobenega zabavnega filma, pra-naj bi popisali ves hrup in zmes-! vega zabavnega filma, ki ga niso njaoe o kričeče bleščavem ameriškem filmu o »revolucionarju* Andreju Moreauju in francoskih »revolucionarjih* nasploh. Vse »napeto* dogajanje dveh polnih ur (da ne štejemo nekajurnega čakanja za vstopnico, ki je skoraj še bolj napeto), lahko strnemo, ne da bi filmu delali krivico, o nekaj stavkov. Andreju Moreauju, nezakonskemu sinu nekega plemenitaša, ubijejo najboljšega prijatelja — revolucionarja, ki je, pomislite, plemič 18. stoletja in s tako krivičnim, podlim izkriv-_ _ Ijanjem zgodovinskih dejstev, kot odlikovale le kričeče barve, ko- se z njimi krasi »zgodovinski* stiimi, sabljanje ... zabavni film »Scaramouche«., pa Mi pa smo videli nekaj od- še nel^ Kaj bi pisal m-g o tem fil-ličnih zabavnih filmov, umetnin, mu> če bi bil Francoz? Kaj bi ki jih je odlikovala iskreča in . dejal, če bi uvidel, da so bila o duhovita ideja, prefinjeno skrita »Scaramouchu* plemenita, lucionarna in borbena gesla o bratstvu, enakosti in svobodi, le prazne bfrize, »plehke*, brezpomembne besede*., s katerimi so se o popolno formo, igro ali besede (naj omenimo samo »Gospoda Hulota* pa še ameriški film »Oženil sem čarovnico*), ali pa je zablestela v ostri satiri induho- kraaiU razni pustolovci, brezdelne viti kritiki. Vec je bilo zabavnih \ plemenitašinje in celo tisti, ki so filmov s posmehom na napake\sku-al. reoolucijo zatreti? Ne vem, kaj so pisali Francozi o tem filmu, če so ga sploh gledali, toda prav gotovo niso mogli mi- govore z njim od Novega leta 1049. do junija 1050, ko je podal v Ljudski skupščini znameniti ekspoze o delavskem upravljanju v gospodarskih podjetjih. . V V zvezku, ki bo izšel hkrati s : IV. pod naslovom »Borba za socialistično demokracijo«, je gradivo od zgodovinskega ekspozeja (20. junija I j 1950) do konca 1951. leta. V obeh knjigah si govori in ref e- . ! rati slede kronološko. Opremljeni so s j kratkimi pripombami. Avstrijski kulturni delavci so demonstrirali Tine Kos: Na delo ki so v tovarnah in premogovnikih opravljali najtežja dela, ZeverrnPVjuir° ^ prijeli fJ™ /> l' * ; napele So fabnke, za- i dunajskih ulicah. Prišli so med drugim PVll SO rudarski revirji j tudi pred palačo predsednika-kanclerja. PP'*, dragocen primer tistih %%cl° SS.U? ra7n ShlU IjUdl, ki Jim je vilo V razmeram, v katerih žioe. Obtožili so . ‘ malega, socialno in na- i vlado, da zanemarja duhovno delo in da j^lno zasužnjenega naroda na- ! niihoue P!st’e ne ^doSčajo za življenje. 0/etto, da se iz bede in gladu „ i • . . astnimj silami kopljejo in bi-! oelje na filmskem platnu {.1° do nove in lepše oblike Živ- I Beograjsko filmsko podjetje UFUS A >' * socialni pesnik France PPll^iPZdZi&n kombinatu Belje. Tako si bomo na filmskem platnu ogledali ne le najmodernejšo obdelavo orne zemlje, temveč tudi moderno farmo z govejo živino in drobnico ter razvejano industrijo Bel ja (proizvodnjo sladkorja, srovega masla, mesnih izdelkov, predelava povrtnine in sadja itd.). reau v začetku ne zna sabljati, je vsa napetost dogajanja v njegovem učenju, urjenju in nekaj dvobojih, ki pa zaradi srečnega konca niso smrtonosni. Vmes glavni junak še zvezdniško uspeva v vlogi Scaramoucha, prav tv,. . . , . . I tako v ljubezni; zaide med ljudi,] i'l““ ™ ^ ““ Izsel &SSS «1r°’sT£ ■ k r i..a . . | z.ctnjK uvvv j j > , ‘ , mouche*, so ohranil ivsat v ne- m V- L.^.lL ".AA 'eT:avo , pravzaprav za kaj; je celo posla-1 fcafen-h odiomkih ali drobcih. omnibus pod skupnim naslovom »Neapeljsko zlato*. Kakor v vseh svojih filmih, tako bo tudi v omenjenem omnibusu jiri-kazal življenje italijanske družbe brez maske. Ovekovečil bo živi jen je Neaplju z. oso njegovo socialno bedo in socialnimi krivicami. V filmu bo sodelovala znana priljubljena igralka Silvana Magnani. ustvarjalčeva roka ni mogla dati umetniške popolnosti — morda zaradi nezmožnosti, morda zaradi cenzure, producentovih zahtev ali ozkosrčnih nazadnjaških družbenih omejitev. Toda mnogi, čeprav so že mejili na plažo in B. Tokin filmskega leksikona storila osem h nja’ ]e socialni pesnik France iz fjar- Sin preprostega rudarja Ustnika, ki je moral po kon-0 1 osnovni šoli tudi sam na šiht se i.e z vztrajnim samo-snn.raieDanjem povzpel do pe-■ iv dobil priznanje, je e - . ko mu u^jPredno študentsko glasilo ^1924—28J objavilo nje- tfdn0 prvo pesem »Fabriškim ka->n*. Bil Dokumentarni film o Jovanu Jovanoviču-Zmaju sodpl '(u le povabljen tudi k Vrsti dokumentarnih filmov o naših Dur, ,Danju V antologiji jugoslo- najoedjih možeh je beograjsko filmsko zhr, socialne lirike, ki naj bi vodjetje Avala-film priključilo film p ]o-tVTala 7 7 i vanu Jovanoviču-Zmam. Režiser kakor ]U g O?! F1 ttipevke vseh naprednih tudi vsi sodelavci so se potrudili pri-Šči *l°Vanskih borcev na popri- kazati tega velikega srbskega pesnika in tudi TzT' kr<8aJfn SPraDil°, uK, lotn^rtn u zapor. Leta 1940 je izdal telja otrok. nec na nekakšnih zabavnih prireditvah, ki naj bi bile francoski parlament. Na koncu dobi Moreau poročni šopek, iz katerega eks-o vseh pomembnejših filmskih režiserjih, plodirajo Saje, in končno vidimo i scenaristih, igralcih, snemalcih in drugih \ Važnega, muzajočega SC pobalina, I I imun*. t «n .j nv i/i i <« oii/iiki ISOC.II,, IVI Sli zanimajo za zgodovino filma, veliko uslugo, saj še nimamo nobenega tovrstnega dela. V knjigi, ki jo je izdalo založniško podjetje Bratstvo-Jedinstvo o Novem Sadu, so zbrani biografski podatki filmskih delavcih, tako domačih kakor tujih. Zlasti nadroben je pregled domače filmske proizvodnje od prvih začetkov dalje. Knjiga je bogato ilustrirana. Prvi balkanski festival v Atenah Predlog Zveze jugoslovanskih komponistov o prirejanju Balkanskega (glas- j benegu) festivala sta turško in grško združenje komponistov z navdušenjem sprejeli. Pred nedavnim so glasbeniki j vseh treh držav sklenili, da bo prva ! skupna prireditev jeseni v Atenah. Naslednje leto bo Balkanski festival v Carigradu, čez dve leti pa pri nas, v Skopi ju ali Pulju. Balkanski festival bo vsekakor precej pripomogel h kulturnemu zbližanju omenjenih prijateljskih držav in medsebojnemu spoznavanju glasbenih uspehov. Izšla bo zadnja knjiga Churchillovih spominov Te dni bo izšla v Londonu šesta in s tem zadnja knjiga Churchillovih me-monrjeo. Naslov novega dela je »Triumf in tragedija*. toplo človeško dobrodušnost, šalo in komiko, če že ne iskrive duhovitosti in prizanesljivega zbadanja in norčevanja. Tudi »Scaramouche* se nor-ki naj bi bil, po maski in značilni čuje — toda iz česal M-g je pra-pozi sodeč, celo sam Napoten I vilno ugotovil, »da je izdelan z Bonaparte. \ naravnost sijajnim čutom za ko- .. .In ta »tehnično popolna j mercialnosi* in da »producenti mojstrovina ameriške filmske | niso varčevali z ničemer*, toda obrti, ki gledalce trumoma pri-1 »potratnost* ni samo v barvah, vablja v kinematografe*, je, kot kostumih itd., ampak tudi o nor- piše v »Ljudski pravici-Borbi* filmski recenzent m-g, »nedvomno eden najboljših zabavnih filmov, kar jih je bilo v zadnjih letih pri nas predvajanih*... Žalostno! Ali moremo, smemo imenovati to »mojstrovino*, ki je »izdelana z naravnost sijajnim čutom za komercialnost*, zabavni film? Ali je za zabavni film dovolj ceneno zvezdniško junačenje, razkošne barve, dekori, razkošni kostumi, ki se prelivajo v mavričnih barvah in jih glavni junaki nosijo z veliko eleganco? čevanju, nesramnem, reakcionarnem, nehumanem, podlem norčevanju. Komercialnost, uklanjanje zahtevam povprečne ameriške filmske publike ni samo v osem naštetem, ampak tudi v norčevanju iz francoske revolucije in ljudi, ki so jo pripravljali, se bojevali in zmagali. Splošno znano dejstvo je, ne samo pri nas, ampak tudi v Ameriki, da mnogim nazadnjaško nastrojenim povprečnim Američanom zelo godi norčevanje iz »onemogle in ostarele* Evrope, njenih slavnih tra-” ” ki jih oni nimajo. Videli /uiiurvi iiudiju & uviUKU eicficrii-i/i./. * > i/• >///'-, ^ .. .. . .. ^ j.----- - Kaže, da je m-g-ju to dovolj, j (licij, ki jih oni nimajo. Videli je bilo v za Menda ni videl »v zadnjih letih* 1 smo že nekaj takih filmov, toda 1 predvajanih*. mo tega, da je njihova slavna in krvava revolucija prikazana kot plod nekakšnih puhloglavih pustolovskih pretepačev, ženskih spletk in da je bil njihov parlament pod jakobinsko diktaluro navadna pustna burka, kjer niso počenjali drugega, kakor da so se pozivali na dvoboj in se zelo neduhovito, »kavbojsko* zbadali! Končno tudi mi ne moremo mirno mimo »Scaramoucha*, ker se čutimo nekako osebno prizadeti. Res je, da film nesramno pači francosko. revolucijo, toda prav ta revolucija je bila v svojem času, po idejnosti in pomenu, borbenosti in ne nazadnje po preliti krvi pomembna za vse človeštvo. In končno — norčevati se iz velike francoske revolucije, se pravi, smešiti človeški napredek sploh. Če hočemo dvigniti našo filmsko kulturo, si izostriti okus in zbistriti poglede na filmsko umetnost, se ne smemo zadovoljiti samo s kulisami, pestrimi barvami, kostumi, zvezdništvom in podobno varljivo lupino, ki lahko skriva o sebi nehumano in reakcionarno idejo. Sele tako bomo lahko ugotovili, da »Scaramouche* ni »eden najboljših zabavnih filmov*, ampak eden najslabših, najbolj bedastih in najbolj pokvarjenih »šund* filmov, »kar jih je bilo o zadnjih letih pri nas V. T. r STEFAN ZVVEIG: Prevedel J Zupančič. Ilustriral F Slano š NaiPrej sem se prepričevala, da so vse to Sp sanJe, jasnejše, prozornejše sauje, iz katerih st)111 Se dramila po zelo težkem in nemirnem Jfajn — toda v okna je že sijalo sonce, jutra-sonce, od spodaj s ceste je bilo slišati drdra-J Voz. zvončkljanje tramvajev m človeške več kV j-- 'n tedaj sem videla, da ne sanjam, mar-zav j, m- Nehote sem dvignila glavo, da bi se Sfr ettela, in tedaj ... ko sem pogledala na drugo n •• tedaj sem opazila — in nikoli vam ne ško. mo^a °pisati svoje groze — tujega mo-t0 spečega na široki postelji poleg mene... a tujega, tujega, tujega, na pol nagega, ne-‘aanega moškega... im. i6, vem- da te groze nj moč opisati: zadelo n i.e teko strašno. »azaj. Ni da sem onemogla omahnila Pa bila prava omedlevica, ni bila ne-Pro 1 l IlasProtno: z bliskovito naglico mi je -i ,Clio vse v zavest prav tako, kakor mi je po zavcst. stal . v zavesi prav lano, iianor mi je po da b' ^'Pojmljivo. In čutila sem samo eno željo, »ari.* um,jte °d gnusa in sramu, da sem se izne n'? zPašla s popolnoma tujim moškim v tuji se j6 11 nad,rž zelo sumljive beznice. Natanko 2a.|A sP°tninjam, da mi je srce nehalo utripati. svn;fa*? som sapo, ko da bi mogla s tem ugasiti • .,.«0., pa zavest, to jasno, groz- (]„~ Jasno zavest, ki je vse zapopadla in ven-m ničesar razumela, tek ine k°m vedela, kako dolgo sem potem mena iv - tedeno mrzla v vseli udih: mrliči mo a* n.Zei teko odreveneli v krstah. Vem sa-kai’ '‘I m bila najrajši zatisnila oči in prosila oicoli nadnaravno silo, naj bi storila tako. da vse to ne bi bilo res, da vse to ne bi bilo resnično. Toda moja zaostrena čutila niso več dopuščala prevare. Iz sosedne sobe sem slišala človeške glasove, voda je šumela, zunaj na hodniku je bilo slišati korake in vse to je neizprosno potrjevalo grozno budnost mojih čutov. Kako dolgo je trajalo to strahotno stanje, vam ne morem povedati: takšni trenutki imajo drugačna časovna merila, kakor so odmerjena merila človeškega življenja. Iznenada pa me je obšel drug strah, grozeč, pošasten strah: ta tuji moški, čigar imena nisem vedela, bi se lahko zdaj zbudil in začel govoriti z menoj. In takoj sem vedela, da imam samo en izhod: obleči se in zbežati, preden se zbudi. Ne sme me več videti, ne sme več govoriti z menoj. Rešiti se pravočasno, proč, proč, proč, nazaj v kakršnokoli lastno življenje, v moj hotel, in takoj s prihodnjim vlakom proč iz tega prekletega kraja, iz te dežele, da bi ga nikoli več ne srečala, da mu nikoli več ne bi pogledala v oči, da ne bi imela nobene priče, nobenega tožilca in nikogar, ki bi vedel, kaj sem storila! Ta misel me je zdramila iz onemoglosti: kar se da previdno, s plazečimi se kretnjami tatu sem centimeter za centimetrom, da ja ne bj povzročila niti naj manjšega ropota, zlezla iz postelje in začela tipaje iskati svojo obleko. Kar se da previdno sem se oblekla, vsak hip drhteča od strahu, da bi se utegnil zbuditi. In že sem bila oblečena, že se mi je bilo posrečilo, kar sem hotela. Samo moj klobuk je še ležal na drugi strani ob vznožju postelje. In tedaj, ko sem se po prstili plazila tja, da bi ga pobrala — v tistem trenutku nisem mogla ravnati drugače: še enkrat sem se morala ozreti na tega tujega moškega, ki je bil padel v moje življenje ko kamen s prizidka. Samo enkrat sem se še hotela ozreti nanj. Toda... bilo je čudno, kajti tuji, na postelji speči mladi moški, je bil zame resnično tuj človek: prvi hip včerajšnjega obraza sploh nisem spoznala. Bilo je, ko da je neka nevidna sila izbrisala od strasti razvnete, krčevito prežete, napete poteze smrtno razburjenega mladeniča — ta tu pa je imel drugačen, popolnoma otroški, popolnoma deški obraz, ki je od razburjenosti in vedrine naravnost žarel. Ustnice, včeraj krčevito stisnjene med zobe, so sanjarile nežno razprte in na pol že zaokrožene k nasmehu; mehko so se kodrali svetli lasje po gladkem čelu in rahlo dihanje je božalo mirno počivajoče telo. Morda se boste še spomnili, da sem vam prej pripovedovala, da še svoj živ dan nisem videla na človeku tako zločinsko močnega poudarka poželenja in strasti, kakor na tem človeku za igralno mizo. In pravim vam, da še nikoli niti na otrocih, ki so cesto v nedolžnem spanju čudovito vedri in nežni, nisem videla takšnega izraza čiste nedolžnosti, resnično blaženega sna. V tem obrazu so bila pač z edinstveno plastiko izražena vsa čustva, zdaj ena sama rajska sproščenost od svoje notranje teže, občutek odrešitve, rešitve. Ob tem presenetljivem pogledu je ko črn plašč padel z mene ves strah, vsa groza — nič več me ni bilo sram, ne, bila sem malone vesela. Strašno, nepojmljivo je zame iznenada dobilo smisel, veselila sem s e, bila sem ponosna ob misli da bi tega mladega, nežnega, lepega človeka, ležečega tu vedro in tiho ko roža, našli nekje pod skalo razbitega, okrvavljenega, z razmesarjenim obrazom in bolščeče odprtimi ugaslimi očmi, da se mu nisem dala: jaz sem ga rešila, bil je rešen. In zdaj sem gledala — ne morem vam drugače povedati — z materinskim pogledom tega spečega mladeniča, ki sem ga še enkrat, bolj boleče ko svoja otroka, znova vrnila življenju. In sredi te okrušene, zamazane sobe, v tem ostudnem, zanemarjenem priložnostnem hotelu me je prešinil — pa naj se vam zde moje besede še tako smešne — občutek nepopisne blaženosti in notranjega miru. Iz najstrašnejšega trenutka vsega mojega življenja mi je zrasel bratovski drugi, najpresenetljivejši in najmogočnejši, kar sem jih kdaj doživela. Alj sem se preglasno premikala? Ali sem nehote kaj rekla? Ne vem. Toda iznenada je speči mladenič odprl oči. Ustrašila sem se in odskočila. Osuplo je gledal okrog sebe — natanko tako kakor prej jaz, se je nekako z največjim naporom dvigal iz neskončne globine in zbeganosti Njegov pogled je napeto preletel tujo, neznano sobo, potlej pa se je presenečeno ustavil na meni. Se preden pa je spregovoril ali še preden se je popolnoma zavedel, sem se streznila. Ne sme spregovoriti, nobeno vprašanje ne sme priti iz njegovih ust, nobena zaupljivost, ničesar, kar se je zgodilo včeraj in to noč, ne sme ponoviti, ničesar razlagati ali obravnavati. »Zdaj moram oditi«, sem naglo omenila. »Vi ostanite tu in se oblecite. Opoldne se dobiva pred vhodom v igralnico: tani poskrbim za vse drugo.« Preden pa je mogel le z besedico odgovoriti, sem zbežala, samo da ne bi več videla te sobe. In ne da bi se obrnila, sem bežala iz hiše, katere ime mi je bilo prav tako malo znano kakor ime tega tujega moškega, s katerim sem prespala noč.« Za hip je gospa E. prekinila svoje pripovedovanje. Toda iz njenega glasu je bila izginila vsa napetost in vsi sledovi muk: kakor voz, ki s težavo vozi v klanec, potem pa, ko doseže vrh, z lahkoto in hitro ropoče nizdol, tako ji' je zdaj teklo sproščeno pripovedovanje: »Torej: hitela sem v svoj hotel v jutranjem soncu po ulicah, ki jim je bilo neurje odpihalo vse mračno izpod neba tako, kakor je zdaj meni to pripovedovanje pregnalo ta mučni občutek. Ne smete namreč pozabiti, kar sem vam rekla prej: po moževi smrti sem se življenju povsem odpovedala. Moja otroka me nista potrebovala, sama nisem imela nobenih želja. A vsako življenje je prazno, če ga človek ne živi r. določenim ciljem pred očmi. Zdaj pa sem prvikrat nepričakovano dobila nalogo: rešila sem človeka, napela sem vse sile, da sem ga iztrgala iz objema smrti, ki je že stegovala koščeno roko po njem. Samo kratko pot je bilo še treba opraviti, in to nalogo je bilo treba do kraja izpolniti. »DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 14. MAJA 1954 — St. 20 OB OBISKU SINDIKALNE ORGANIZACIJE IZ ZAHODNE NEMČUE Nemški delavci so pripravljeni sodelovati z vsemi naprednimi sindikalnimi gibanji tudi občudovali naš boj z Informbirojem. pr©- In tudi za to gigantsko zmago dolgm Ko jo v ponedeljek, 10. maja, spre-, banju zelo pozna, še posebno, ker jel tov. Janko Rudolf 6-člansko dele- j okupacijske sile zavirajo in celo . ^ gacijo sindikalne organizacije iz Za- prečujejo marksistične ideje. jojo nemški narod in narodi vsega hodne Nemčije, se je razvil med člani V naši domovini so v tem kratkem sveta delavskemu razredu narodov te delegacije in člani predsedstva RS, času marsikaj videli. Navdušeni so Jugoslavije izredno mnogo. Kajti v ki so prisostvovali sprejemu, zelo pri-j nad iskrenostjo jugoslovanskih tova- tej neenaki borbi je zmagala čistost srčen razgovor. Delegati so predstav-; rišev, ki so sposobni ne samo govoriti I ideje socializma, katere nosilec je de. niki sindikata, ki povezuje komu. > o uspehih, temveč tudi o slabostih in 1----------1-:-----J 1----- nalno javno in upravno dejavnost Za-' težavah. Prav v tem kritičnem odnosu hodne Nemčije. Njihov sindikat šteje do vsega dogajanja vidijo moč naših blizu 800.000 članov. V Jugoslaviji se narodov' in poroštvo, da bodo v svo-mude od 30. aprila. Navdušeni so nad; jih stremljenjih uspeli. prvomajskimi proslavami, ki so jim! Tovariši iz Zahodne Nemčije so prisostvovali v Beogradu; pravijo, da; tudi povedali, da so za časa vojne v je tako praznovanje možno edinole j emigraciji zasledovali in občudovali pri nas, ki-------------;x-- —^ ---v- .-,-- ^ - — - la veki razred Jugoslavije. Vodja delegacije g. Franz Josef Gratzfeld je ob tej priložnosti še posebej pozdravil našega Jamka in ga zaprosp, da izroči prisrčne pozdrave nemških delavcev vsem slovenskim delavcem z zagotovilom, da nemški sindikati želijo in so pripravljeni sodelovati z vsemi naprednimi gibanji na svetu za uresničitev velikih idej Manca in Engelsa. PARLAMENTARNE VOLITVE V TURČIJI Velika zmaga demokratov odločujoč družbenem življenju. Kar jim bo posebao ostalo v spominu je to, da so naleteli povsod na slike Marxa in Engelsa. Globoko so, občutili, da se delavski razred Jugo-i slavijo v svojih ustvarjalnih naporih' zateka k neizčrpnim virom marksizma, kar žal, ne morejo trditi za Mar-_ xovo in Engelsovo domovino, Za Nem- i čijo. Že pred prihodom Hitlerja na: Nemčije* defna^idejDa^zmecte^HiSer Demokrati so si zagotovili 504 poslance, republikanci pa le Sl. — pa je radikalno na najbolj nečloveški Dželal Bajar bo ostal predsednik turške republike način uničil vse, kar je bilo napred-1 nega. Dobesedno je iztrebil napredne Pričakovali smo. da bodo na lokdo je pričakoval, da se bodo tako delavce in uničil vso marksistično li-j tretjih parlamentarnih volitvah v močno uveljavili. V parlamentu so za-teraturo. Sedaj se to v delavskem gi- Turčiji zmagali demokrati, toda ma_ vzeli' 504 mesta; republikanci so dobili le 31 mandatov, nacionalna stran- ! k a Milet 5 mandatov in neodvisni 1 mandat. (V dosedanji skupščini so bili sedeži razdeljeni takole: 409 demokratov, 52 republikancev, 18 neodvisnih, 6 poslancev kmečke stranke in dva poslanca nacionalne stranke). Republikanska stranka Ismota ino-niija, bivšega predsednika turške republike. je doživela popoln poraz. Za novega predsednika turške republike lo ponovno izvoljen Dželal Bajar. Ministrski predsednik bo ostal Adnan Menderes, v vladi pa bo verjetno prišlo do manjših sprememb. TUDI V ITALIJI SPLOŠNA STAVKA Italijanska Generalna konfederacija dela. v kateri prevladuje vpliv informbirojevcev, je prekinila pogajanja z Združenjem industrijcev o vskladitvi plač v industriji. Obenem je vodstvo informbirojevskega sindikata napovedalo splošno stavko. Združenje industrijcev pa se še vedno pogaja z demokrščanskimi in socialdemokratskimi sindikati, ki se jim je pridružila tudi neofašistična sindikalna organizacija V vodstvu Generalne konfederacije dela pa je prišlo do nesoglasij. Nekateri voditelji Nennijeve socialistične stranke menijo, da pogajanj z Združenjem industrijcev ne bi bilo treba prekiniti. KAJ SE DOGAJA V SOVJETSKI ZVEZI V BIROKRATSKEM KROGU Na zadnjem zasedanju Vrhovnega sovjeta je Malenkov ostro grajal sovjetske državne organe, ki so odgovorni za neizpolnjevanje gospodarskih načrtov. Omenil je ministrstvo Črne metalurgije, nafte, transporta, strojegradnje, lesne industrije in še nekatera druga. Vesti o takšnih grajah že dobro leto dni prihajajo iz Sovjetske zveze. Zanimivo pa je, da so si zelo podobne. Kmalu po Stalinovi smrti s? hfl kremeljski ljudje iznenadili z uki*®? s katerimi so precej zmanjšali števi ministrstev. Takrat smo tudi PrV1 resneje zaslišali graje birokra.tizma sovjetskem državnem aparatu ih ditve o potrebi po izboljšanju delov^ nja sovjetskih državnih organov, centralizacijo je 'hotel Malenkov večati svojo kontrolo nad delovanjenj ministrstev in preprečiti kakršneko^ Vedno se znajdejo pod udarom ista protirežimske poizkuse. Morda je ministrstva; spreminja pa se le ton i tel tudi izboljšati delovanje osrednjih graje, ki v zadnjem času postaja vse I državnih ustanov, toda to &e rau_ bolj oster Stavkajoči delavci v ameriškem mestu Pittsburgu so se spopadli s policijo... KRITIČEN POLOŽAJ V MAROKU 0S10I0DILNI SOJ Prizor iz ameriškega filma »Salth of the Earth«, ki prikazuje težavne socialne razmere delavcev v enem izmed ameriških rudnikov. Film so finansirale ameriške napredne skupine, nazadnjaški krogi pa so ga ocenili za »komunističnega« in organizirali proti njemu pravcato gonjo MOSKVA HVALI ITALIJANSKO PROTIJUGOSLOVANSKO POLITIKO P »hvala lis aUzma »Pravda« poziva Italijo, naj se pridruži sovjetskemu taboru in hvali vino. V ____ italijanske nastope proti Balkanski zvezi. — Sovražniki socialistične ^poinoma ^^lgovar^j Jugoslavije so se znašli na istih pozicijah , , pohvalili sam Kremelj. Moskovska »Pravda* je 6. maja V Italiji zelo radi govore, da je objavila članek, v katerem z zado- Jugoslavija »zamaskiran sovjetski 1 voljstvom in s simpatijami ocenjuje satelit«; S takimi lažmi hočejo pri-italijansko protijugoslovansko politi- ; siliti Zahod, da ne bi gospodarsko ko, posebno pa italijanske intrige j in politično sodeloval z našo domo- proti Balkanski zvezi. Obenem pa ;___________________________________________ »Pravda« hvali italijansko stališče do ( Evropske obrambne skupnosti, ker zavlačevanje ratifikacije pogodbe o tej skupnosti koristi kremeljskim evropskim načrtom. »Pravda« odkrito vabi Italijo, naj se pridruži moskovskemu taboru. Takole pravi: »široki sloji italijanskega naroda vidijo v sovjetskih načrtih evropskega varnostnega sistema možnost, da Li Italija končno le zavzela svoje mesto med drugimi enakopravnimi in suverenimi državami in skupaj z njimi sodelovala pri reševanju vseh evropskih vprašanj«. raisfl, 'ahk« menico vsem svojim članom, v "kateri povedali takole: AaSe delovanje ^ p0Ijvajo naj g6 priključijo »gl- zelo koristi našim načrtom, lato iz- baniu 2a osvobodJitev ijudstva tvt r-n l-olri Vi __1 ‘V. _ I se ukvar; politiko, moskovskim it posrečilo. Kmalu je moral ponovn j ustanoviti nekatera razpuščena h11®!; | strstva in danes je v Sovjetski ; zopet toliko ministrstev, kolikor J111 ! j» bilo v Stalinovi dpbi. Reorganizacija se torej ni posre-i čila. Prav nič ni škodovala birokra-: lizinu in delovanje sovjetskih državnih organov se ni izboljšalo. Gr&J® pa še slišimo; vse več jih je in vse bolj ostre so. _ , Dne 17. aprila je v »Pravdi« i.z®ei članek, v katerem pisec govori 0 »nujnosti izboljšanja delovanja državnega aparata z doslednim iz viševa' njem Leninovih (zanimivo: Leninovih in ne Stalinovih!) principov«. NadalJ6 »Pravda« zahteva »uničenje vseh b1' rokratskih pojavov v državnem ap&' ratu... strogo kontrolo nad delovanjem državnega aparata . . .« itd. In potem piše: »Pred nedavnim s° odkrili vpijoča dejstva o pisarniško-birokratskem delovanju zveznega m1' nistrstva za kmečko gospodarstvo 111 sovhoze... V U mesecih 1953. leta iz tega ministrstva poslali 3.846 uka' zov, 2.333 navodil, 856.000 raznih pisem in 67.300 telegramov. Dnevno porabili samo za pisma, navodila iI1 ukaze 442 kilogramov papirja.« »Pravda« veliko piše o takšnih in podobnih pojavih, toda ostaja j® na površju, pri ugotovitvah »slabosti* in pri zahtevah, naj se državni aPa' rat približa ljudstvu. Vsi skupaj a0 vrte v birokratskem krogu, razpuščal0 ministrstva in jih ponovno ustana^' l.ia-jo, grajajo vse vprek, pozivajo birokrate, naj se spametujjeo in se Prl' bližajo (Ljudstvu, godrnjajo nad nRadnika