SVOBODNA SLOVENIJA
ANO XXXVI (30) Štev. (No.) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 2Ö. januarja 1977
Politično medvladje v ZDA
(Dopis iz New Yorka)
Od dneva, ko Amerikanci vsako četrto leto začetkom novembra izvolijo bodočega predsednika, pa do 20. januarja naslednjega leta, ko je Presidentelect slovesno inavguriran, nastopi doba medvladja. Stara vlada (če ni za bodočega predsednika izvoljen dotedanji) skoro popolnoma ohromi, zgubi vsako iniciativo in delavnost, nove pa še ni, oziroma se šele dela in sestavlja. Mnogi ljudje ‘mislijo, da je ta interregnum dveh mescev in pol mnogo predolg in imajo prav, vendar vse ostaja pri starem. Je to nekaj čudnega: Amerikanci so zelo navdušeni za kaj novega v tehniki in proizvodnji dobrin (biti ‘new’ pomeni napredek), a v ustavnih in političnih stvareh so začuda starokopitni.
Pišem ob začetku novega leta, potem ko je izvoljeni predsednik že izbral svoj kabinet. Veliko se je pisalo in ugibalo o možeh, ki bodo pod vodstvom predsednika vzeli v roke vajeti vladanja te mogočne republike. Ugibalo se je, da bo novi predsednik najbrž izbral nove, do sedaj malo poznane obraze iz vrst odlično usposobljenih strokovnjakov za posamezna ministrstva. Pa ni bilo natanko tako! Sam novinec v Washingto-nu in povrh še južnjak, se je pri kritičnih ocenah kandidatov ozrl po osebah, ki imajo že skušnje v vladi, so pokazali izredno sposobnost in delijo z niim politično linijo, kakor jo je napovedoval med kampanjo. Dodal je le nekaj novih obrazov, med njimi dve ženski in dva predstavnika črncev. Na splošno je odmev izbire ugoden, kabinet se je sestal in razglašeno je bilo, da bo pod-predsednik imel vlogo neke vrste „šefa štaba“, kateremu bodo odgovorni vsi tajniki (ministri) posameznih de-partmentov, kar se bo zgodilo prvič v zgodovini ZDA. Sedaj ljudstvo napeto čaka, kako bo nova vlada s „šefom štaba“ vred zagrabila za delo, ki bo težko in ga ne bo malo. Na vrhu, pri krmilu pa bo mož, od katerega po vsem videzu narod pričakuje velike stvari. In pričakuje to tudi svet. Morda preveč.
Dvetretj inska večina Demokratske stranke v House je že izvolila svoje vodstvo, s katerim novemu predsedniku očividno ne bo težko sodelovati. Za predsednika (Speaker) je izbran soglasno O’Neil, star parlamentarec irskega porekla iz Bostona, za vodjo večine pa Wright iz Texasa z enim glasom večine. V senatu se potegujeta za voditelja večine Byrd iz Virginije in Humphrey iz Minnesote; slednji je med primernimi volitvami (kot sem poročal) pošteno mešal štrene, potem pa je bil operiran za raka na mehurju in je menda dobro okreval. Ekipa demokratske stranke je torej že na svojem mestu in se pripravlja za vodstvo države.
Republikanci so volitve na celi črti zgubili, in to je že prej razdvojeno stranko pognalo v nevarno krizo. Posledice boja za predsedniško nominacijo med Fordom in njegovim močnim tekmecem Reaganom, biv. guvernerjem iz Californije se niso ublažile, zlasti ne zato, ker je Ford napravil usodno napako in ni vzel za podpredsednika Reagana, s katerim bi bil verjetno volitve dobil. Slednjega se ne drži blato Watergate kakor se Forda, ki ga je Nixon osebno izbral, da ga je predčasno pardo-niral in s tem preprečil vsak postopek zoper Nixonova zla dejanja. Poraz aktivnega gospodarja v Beli hiši je republikance močno prizadel, ker ga v zaupanju v moč Bele hiše niso pričakovali. Sedaj iščejo izhode iz skoro obupnega položaja stranke.
Dosedanja predsednica stranke Mrs. Smith je napovedala resignacijo, kar je situacijo še bolj kompliciralo. Sestajajo se štirje vodilni politiki stranke Ford, Reagan, Rockefeller in Connally, da bi krizo rešili, pa ne morejo najti platforme, na kateri bi se mogli zediniti. Očitno igra sedaj prvo violino Reagan (ne Ford) s predlogom, da je treba stranko popolnoma reformirati in ji celo dati novo ime, vendar je proti ustanavljanju nove stranke. Misli, naj stranka jasno
l
AFRIKA L\ JUŽNA AFRIKA
POLITIKA IN TRGOVANJE
V svobodnem svetu je med nepoučenimi opazovalci razvoja v Južni Afriki razširjeno prepričanje, da črncem neprijateljski režim v tej državi in v sosednji Rodeziji predvsem ohranjajo na oblasti ZDA in druge svobodne zahodne velesile in to zaradi velikih naravnih bogastev, predvsem dragocenih rudnin, ki jih črpajo na tem področju. To mnenje širijo predvsem iz ZSSR in držav tkim. tretjega sveta ter je Moskva s svojim satelitskim blokom in z blokom držav tretjega sveta dosegla v Združenih narodih celo to, da so na zadnji Glavni skupščini n.pr. javno obsodili predvsem Izrael trgovanja z Južno Afriko, kar naj bi bil izkaz njegovega sovraštva do črnskih afriških držav. In ker Izrael podpirajo predvsem ZDA, poleg nje pa še nekatere zahodnoevropske sile, pripisujejo del tega “greha” tudi njim. Toda resnica je precej drugačna.
DEVETNAJST AFRIŠKIH DRŽAV
Z Južno Afriko poleg izvenafriških držav na veliko trguje tudi kar devetnajst afriških držav ter njihova trgovina letno presega težke stotine milijonov dolarjev. Teh devetnajst afriških držav je naslednjih: Angola, - Botswana, Centralna afriška republika (ki se je nedavno proglasila za cesarstvo), Čad, Kongo, Gabon, Gana, Slonova obala, Lesotho, Liberija, Malgaška republika, Malawi, Mauritius, Mozambik, Nigerija, Senegal, Swaziland, Zaire in Zambija.
Njihova trgovina z Južno Afriko je c-'etoča in v polnem razmahu: veliki izvozi surovin, konstrukcijskih strojev, medicinskih produktov in živil; letalske potniške in trgovske zveze; železniški projekti; ladijske družbe; gradnja trgovskih poslopij, hotelov in stanovanjskih objektov, turizem; tehnična pomoč pri kontroli nalezljivih bolezni; konstrukcijske, inženirske in metalur-gične ekipe za bakrene in diamantne rudnike; finančne investicije, posojila in dolgoročni kreditni dogovori.
Mozambik je med temi državami najznačilnejši primer najtesnejšega sožitja. Kljub svoji aktivistični, proti-apart-heidski, protizahodnjaški politiki, ki je poleg tega pobarvana z marksistično ideologijo, ohranja z Južno Afriko najbolj cvetoče in raznovrstne odnose. Južna Afrika je namreč drugi največii vir (skoro 50%) njenih dohodkov tujih valut.
PRODAJANJE DELAVCEV
Stotisoči črnih delavcev iz sosednjih držav — iz Botswane, Lesotha, Swazi-landa, Mozambika, Malawi, Angole in drugih — hodi na delo v Južno Afriko, toda vklenjeni v določila meddržavnih pogodb, ki več koristijo njihovim črnim vladam, kakor pa njim samim.
Skoro 180.000 mozambiških rudarjev v južnoafriških zlatih rudnikih dobiva n.pr. samo 40% svojih plač v južnoafriški valuti (rand, ki je močnejši od severoameriškega dolarja). Ostalih 60% njihovih plač mora Južna Afrika plačati mozambiški črni vladi in to niti ne v randih, temveč v zlatu. Šele če in kadar se mozambiški rudarji vrnejo iz južnoafriških zlatih rudnikov domov,
izpove svojo ideološko identiteto in pod formulo zbiranja vseh konservativcev v skupno fronto „nove večine“ obnovi sedaj razpadajočo stranko, čeprav pod drugim imenom. Pri tem jemlje v poštev ne samo konservativno jedro sedanjih republikancev, ampak tudi dokaj močno frakcijo konservativcev (zlasti iz juga) demokratske stranke. Tega koncepta „liberalni“ republikanci (Rockefeller) ne morejo sprejeti, kakor tuci i~ne sredinci s Fordom na čelu. Izgleda pa, da je Reagan najmočnejši in bo verjetno njegova obveljala. Za predsednika hoče imeti tehniškega (admini-
jim mozambiška črna vlada izplača ostalih 60% njihovega zaslužka, toda ne v zlatu, ki ga je zanje dobila, niti ne v randih, temveč v domači, malovredni valuti. Marksistična mozambiška črna vlada si pridrži zlato zase. Mozambiški marksistični režim ima tako nad 200% dobička od znoja svojih državljanov. Mozambiški črni marksistični režim enostavno prodaja svoje črne državljane, da se z njihovim delom v „osovraženi beli“ Južni Afriki okorišča z 200% zaslužkom.
Poleg afriških držav trgujejo z „osovraženo belo“ Južno Afriko tudi najvažnejši propagandisti afriške „osvoboditve“, Arabci in Rusi s svojimi sateliti. Od arabskih držav, ki imajo najbolj razvite trgovske odnose z Južno Afriko, so Saudijeva Arabija, Kuwait, Jordanija, Egipt, Dubai in Abu Dhabi. Pridno ji izvažajo petrolej, arabski šejki trošijo tam stotisoče dolarjev kot turisti in uvažajo iz Južne Afrike živila.
SOVJETI S SATELITI TUDI OROŽJE
Nič manjši trgovci z Južno Afriko niso „prvoborci za človečanske pravice“ sovjeti in njihovi sateliti, s Titovo Jugoslavijo vred. Nedavna statistika Mednarodnega denarnega fonda dokazuje, da so sovjeti s svojimi sateliti leta 1974 uvozili iz Južne Afrike za 5 milijonov dolarjev dobrin, izvozili pa so v Južno Afriko za več kot 25 milijonov dolarjev, se pravi petkrat več.
Največjo hinavščino pa kažejo ZSSR, Čehoslovaška in Jordanija, ko na eni strani glasno obsojajo južnoafriški režim, istočasno pa mu pošiljajo raznovrstno orožje, čigar vrednost gre v milijarde dolarjev. Res je, da Južna Afrika kupuje orožje tudi od ZDA, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Švice, Kanade in predvsem od Francije, toda režimi teh držav v svojih izjavah in nastopih do Južne Afrike niso licemerski, kakor so sovjeti, njihov satelit čehoslovaška in arabska Jordanija.
LICEMERSTVO ODBORA ZN
Iz prej omenjenega poročila Mednarodnega denarnega fonda je tudi razvidno, da imajo močno razvite trgovske odnose z Južno Afriko, ki gredo v milijone dolarjev, celo tudi štirje člani Odbora ZN proti apartheidu, kateri so obsodili, kakor smo zgoraj omenili, Izrael; to so: Vzhodna Nemčija in Madžarska (oba sovjetska satelita), Haiti (desničarska diktatura) in Perù (kjer vlada prav za prav ne ve, kaj je). Med temi pa je v omenjenem odboru ZN vodilna prav Indija, kjer je režim Indire Gandhi najbolj hinavski prav v tem, da medtem ko s prstom kaže na druge države, med njimi na Južno Afriko, skrivaj izdeluje atomske bombe iz materiala, uvoženega za miroljubne namene, zatira človečanske pravice lastnih državljanov in prakticira svojo verzijo apartheida v postopanju z nad 50 milijoni svojih tkim. „nedotakljivih“ množic najnižjih kast, ki se v lakoti in revščini klatijo po prahu zapuščenih cest in ulic Kalkute in drugih indijskih mest.
- a-l.
strativnega) človeka iz „sončnega pasu“ (Sunbelt) južnih držav, kjer čuti svojo osebno politično bazo. Brez pripravljenosti vseh frakcij za širok kompromis ne bo mogoče zakrpati zdecimi-rane stranke.
O bodočem razvoju republikanske stranke, ki je za dvostrankarski sistem v tej deželi dolga in preizkušena tradicija, ter je izredne važnosti, bom poročal, ko se bo pokazala rešitev. Zaenkrat so visoko na konju demokrati z nespornim obvladanjem Bele hiše in kongresa.
- -	L. P.
Detener la escala (la de violencia
El Papa Paulo VI formulò hoy un apasionado llamamiento a los estadistas mundiales para que traten de detener la escalada internacional de violencia.
El Sumo Pontifice lanzó su exhortación en su tradicional alocución de Ano Nuevo ante el cuerpo diplomatico acreditado en la Santa Sede.
“Es cierto que no existen en este momento guerras internacionales formales. El ano que acaba de finalizar asistió el retorno de una cierta calma en regiones en las que hasta entonces corria la sangre de luchas homicidas. Nos congratula-mos de elio.
“Pero, corno un fuego sólo parcialmente extinguido, listo para resurgir nuovamente al primer soplo de viento que lo avive, la violencia està latente y continua proliferando”, destacó el Papa.
“Excelencias, formulamos un encendido llamamiento que podréis transmitir a los dirigentes de vuestros paises: hay que detener la escalada de violencia , subrayó el Sumo Pontific.
No podrà lograrse la paz mientras sentimientos de hostilidad, desprecio, des-confianza, odio racial e ideologias inflexibles continùen dividiendo y enfrentando a los pueblos, afirmó.
El Papa enumerò corno ejemplos de las situaciones que motivan su preocupa-ción, la credente criminalidad, los actos de sabotaje, las acciones terrorista^ y la represión, las torturas, las condenas arbitranas y la opresion de pueblos enteros por potencias inhumanas. ,
“En otro terreno podemos mencionar la agresión, mäs sutil, contra las con-ciencias, llevada a cabo mediante la pornografia o la parcialidad de ciertos orga-nos de comunicaciones masivas, y la violencia, aùn mas extrema, tendiente a eli-
Demokraliena alternativa
V Svobodni Sloveniji smo pred leti poročali o sestanku, ki so ga imeli marca meseca 1963 v Staustedu, Hampshire v Angliji ugledni Slovenci, Hrvati in Srbi, 11 po številu. Izdelali so načrt predloga za demokratično alternativo v Jugoslaviji. Prednideli so, da naj bi bila demokratična južnoslovanska skupnost zgrajena iz pet enakopravnih držav: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Macedonie, Bosne in Hercegovine. Osnovno načelo, na katerem bi slonela zgradba Zveze je suverenost posameznih držav. Delokrog posameznih držav naj bi bil v glavnem sledeči:
Vsaka država vzdržuje in razpolaga z lastnimi oboroženimi silami, ki v dobi miru ostanejo na njenem ozemlju in so pod poveljstvom državnega poglavarja dotične države. Ima svojo notranjo upravo in varnostno službo. Odreja in pobira takse in davke samostojno s tem, da je dolžna plačevati svoj doprinos za kritje Zveznih stroškov. Vsaka država ima tudi pravico, da izstopi iz Zveze, če to določi v posebnem, za ta namen odrejenem plebescitu večina prebivalstva dotične države. Železniški, a-vionski in drugi promet, kakor ^ tudi radio in televizija spadajo v pristojnost poedinih držav.
Vsaka država samostojno določi svojo ustavo in državne zakone, ki morajo biti v soglasju z Zvezno ustavo in Zveznimi zakoni. Nobena država ne more uveljaviti zakona, ki bi kršil človekove osnovne pravice ali bi delali razlike med državljani radi njihove narodnosti, rase ali vere.
To so temeljne smernice predloga za demokratično alternativo v Jugoslaviji iz 1. 1963.
Ta skupina, ki je po letu 1963 bila zelo aktivna za „Demokratično alternativo“ je postala znana pod imenom „londonska skupina“.
Koncem novembra 1976 je imela „londonska skupina“ zopet sestanek in je razpravljala o možnosti evolucije v Jugoslaviji. Po sestanku je izdala izja-. vo, ki jo v naslednjem v informacijo objavljamo:
ZAČETEK EVOLUCIJE
Skupina za „Demokratsko alternativo“ je začela delovati v Stanstedu leta 1963, ko je izdelala stališča in načela, po katerih naj bi bila ustvarjena demokratska, federativna in policentri-stična južnoslovanska držjavna skupnost. Na mnogih poznejših sestankih po letu 1963 do novembra 1976 so sodelavci obravnavali mnogo vprašanj o izvedbi načela samoodločbe narodov Jugoslavije in tudi ustanove, na katerih bi temeljili svoboda in enakoravnoprav-nost narodov in držav-članic, ki bi takšno skupnost tvorili.
Udeleženci na sestanku 27. in 28. nov. 1976 v Londonu so obravnavali vprašanja priprave demokratske evolucije v Jugoslaviji z ozirom na pričakovane politične dogodke. Udeleženci, ki se zbirajo okoli demokratske alternative, smatrajo, da je demokratična evo-
lucija možna in nujna in da se prehodno stanje med sedanjo enostrankarsko oblastjo in bodočo demokratsko ureditvijo more razvijati samo, ako ga ne bodo motili potresi, povzročeni od zunaj ali v državi sami, potresi, ki bi nastali zaradi odnosov med jugoslovanskimi narodi ali ideoloških ali drugih razlogov.
Pravica in dolžnost vsake oblasti v prehodni dobi mora biti izogibanje in preprečevanje nasilja, pa naj prihaja od zgoraj ali od spodaj. Pot demokratske evolucije zahteva od državljanov duha osebne strpnosti in naporov za zacelitev ran iz nedavne vojne preteklosti in povojnih časov enostrankarske oblasti.
Udeleženci londonskega sestanka pozdravljajo nedavno povečanje bolj resnega in bolj objektivnega zanimanja demokratskega sveta za narode južnoslovanske skupnosti, kakor tudi za neodvisnost Jugoslavije. To od naših ljudi zahteva, da tudi oni začnejo preučevati nastajajoča vprašanja svojih narodov in da se kar se da trdno povežejo za delo za najdbo potov in načinov za uspešno rešitev teh vprašanj.
Vsi udeleženci so ponovno poudarili, da je skupnost Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in bosanskq-hercegov-skih muslimanov potrebna za ohranitev svobode in drugih koristi vseh narodov skupnosti in vsakega posameznega državljana posebej. Udeleženci verujejo, da bi se po svobodni diskusiji v prehodni dobi večina vsakega naroda Jugoslavije izrekla za ohranitev skupnosti in njeno demokratizacijo, ker je to edina rešitev, ki onemogoča morda katastrofalne razvoje.
Prvi koraki za začetek sprememb na boljše, to je k demokratski evoluciji, ki bi jih narodi Jugoslavije sprejeli kot začetek te evolucije, bi bili: osvoboditev vseh političnih jetnikov, osvobodi, tev tiska in drugih javnih sredstev obveščanja izpod partijskega monopola in svoboda potovanja ter političnega dogovarjanja.
Udeleženci londonskega sestanka ne-odstopno branijo neodvisnost južnoslovanske skupnosti in smatrajo, da mora Jugoslavija iz gospodarskih in kulturnih razlogov že v prehodni dobi pospešiti končno približanje Evropski gospodarski skupnosti in pri tem ohraniti nevtralnost v odnosih z obstoječimi vojaškimi bloki.
Skupina za demokratsko alternativo poziva vse, ki jim je kaj za svobodo, da se pridružijo naporom za začetek demokratske evolucije v Jugoslaviji.
Skupina za „Demokratsko alternativo V Londonu, 28. nov. 1976.
Opomba: Sestanka v Londonu dne 27. in 28. nov. 1976 so se udeležili: Svetozar iB'ižić, Miodrag Djordjevič, Vane Ivanovič, Ilija Jukič, K. iSt. Pavlovič, Branko Pešelj, Nenad Petrovič, D. Pleničar, Dušan V. Popovič, Vladimir Pre-davec, Franjo Sekolec, Ljubo Sire, De-simir Tošić in Boško Vračarevič. Adii Zulfikarpošič se zaradi bolezni sestanka ni mogel udeležiti.
BO KDAJ MIR M SREDNJEM VZHODE?
FRANCIJA IN ABU DAOUD
Za resnično kulturno zrelost ni izdelanih pravilnikov niti ustaljene prakse. Do nje se je treba dokopati s spontanim zanimanjem in naporom in zanjo ne jamčijo tečaji, pa čeprav gre za tečaje tipa „Studium generale.“ Še več, da povemo po pravici, te zrelosti ne dosežemo z napori, ampak s sprejemljivostjo, s tem, da pustimo, naj duh pride do nas in ga dejavno privzamemo v lastno zavest; ne pa, da se mi podvržemo z nekd golo vajo, kot to trdi neznosno ponavljani obrazec, če se ne bi bal, da bodo moje stališče zamenjali s sentimentalnostjo, bi rekel, da je za tako kulturno zrelost potrebna ljubezen, če je zrelosti malo, je to pripisovati pomanjkanju ljubezni.
Theodor W. Odorno
Iz življenja in dogajanja v Argentini
V zadnji številki smo poročali, da so v Parizu aretirali arabskega terorista Abu Daouda, katerega obtožujejo, da je šef zloglasne organizacije „Črni september“ in da je organiziral poboj enajstih judovskih atletov med olimpi-ado v Miinchenu leta 1972. Tako Nemčija kot Izrael sta nemudoma zahtevali od Francije, naj jim izroči obtoženca, a Francija je Abuja izpustila in dovolila, da je odletel v Alžir, od koder se je smejal svojim tožiteljem. Razlog, ki ga je navajala francoska vlada je bil, da ni dokazano, da je omenjeni Abu Daoud res iskani arabski terorist. Abu je potoval pod lažnim imenom z iraškim potnim listom.
■Izpustitev Abuja je po vsem svetu sprožila val protestov. Najbolj v Izraelu, kjer so pred francoskim poslaništvom manifestirale množice ogorčenih Židov, katerim so načelovale vdove in otroci v Miinchenu pobitih atletov. Tel Aviv je takoj odpoklical svojega poslanika v Parizu. Tudi v ZDA je bila huda reakcija. Dvajset kongresnikov je zahtevalo izvedbo gospodarskega bojkota Franciji. Prav tako v Nemčiji. Na vse to je predsednik Giscard D’Estaing odgovoril, češ, kdor hoče biti prijatelj Francije, naj nam ne daje nasvetov za našo politiko. Splošno mnenje pa je: Francija je- izpustila terorista pod pri-
Gibanje v obrambo človečanskih pravic, ki je spontano vstalo v številnih državah vzhodne Evrope, in ki budi svetu vest o dejanskem položaju narodov pod komunističnimi režimi, doživlja hudo preganjanje prav s strani teh režimov. Zadnji teden so bile prizorišča aretacij in zasledovanja svobodomiselnih intelèkualcev češkoslovaška, Poljska, Rusija in Ukrajina.
Odkar je javnost zvedela o „Pismu 77“, ki so ga podpisali češkoslovaški intelektualci, je režimska policija začela sistematično delo ustrahovanja. Glavni predstavniki disidentne skupine so bili po večkrat aretirani, zaslišani od policistov, izpuščeni, pa znova nad-legdvani. Istočasno je vlada sprožila časopisno kampanjo, v kateri psuje podpisnike dokumenta, jih označuje za izdajalce in plačence, in jih končno obtožuje protirevolucionarnega dela.
Končno so bili štirje najvidnejši predstavniki te skupine postavljeni pred sodišče. Ti so dramaturg Vaclav Havel, časnikar Jirži Lederer, komponist in dirigent Fratišek IPavliček in režiser Otto Ornest. Obtoženi so bili „težkih zločinov proti državi“. Padle so seveda tudi obtožbe, da hočejo oživeti protirevolucionarni poskus iz leta 1968, ki je bil na zahodu znan kot „praška pomlad“. Proces proti sopodpisnikom „Pisma 77“ pelje Češkoslovaško, po dobi kratkega oddiha, ponovno v vode stalinizma. To besedo — stalinizem —
Tine Debeljak:
Ne vem, kakšna priložnost je bila letos, da so iSlovensko planinsko društvo s predsednikom dr. 'M. Potočnikom in Jugoslovanski planinarji sklicali veliko slovesnost na Kredarico in pri Aljažovem stolpu. Kredarica naj bi zagorela v žarometih, umetelnem ognju, odmevala v petardah, in drugi dan bi zborovali v množici pri stolpu na vrhu Velikega Triglava. Vem pa, da proslava ni bila namenjena triglavskemu župniku Jakobu Aljažu, ki je postavljal take postojanke slovenskemu planinstvu kot so Aljažev dom, Kredarica s kapelo in Stolp in ki je umrl pred -50 timi leti 1. 1927. Spomnil pa se ga je za polstoletnico njegove smrti njegov faran p. Fortunat Zorman, u-rednik ameriške Ave Marije, ter mu posvetil skoraj v celoti (sto strani) letošnji Koledar. (Podpisal se ni s pravim imenom, temveč „Triglavski“, toda slednji bo vedel, da je to hvaležen spomin urednika, rojenega v „triglavski fari‘‘ na Dovjem, svojemu župniku ter zanimivemu slovenskemu kulturnemu delavcu: duhovniku, glasbeniku in velikemu slovenskemu planincu in organizatorju slov. planinstva. Triglavskemu župniku „kralju Matjažu“, ki si je
tiskom ugodnih gospodarskih pogodb z arabskim svetom. (Prav te dni se je razvedelo, da je Egiptu prodala 200 bojnih letal Mirage. Prav tako pa je Francija odvisna od arabskega petroleja.
Medtem pa so arabske države pričele
nove ofenzive, ki naj bi na srednjem vzhodu zagotovile trajni mir. Takoj nato, ko so bogate petrolejske države sklenile , da bodo obnovile pomoč državam, ki so bile direktno zapletene v borbe proti Izraelu, so te (med njimi Egipt in Jordanija) pozvale na novo mirovno konferenco v Ženevi.
Ženevske konference naj bi se udeležila tudi (Palestinska osvobodilna organizacija. To pa je točka, ki jo bo Izrael kaj težko sprejel. Palestinci namreč dosledno zahtevajo, da se Izrael umakne na meje pred šestdnevno vojno leta 1967.
Dokument sam, v katerem Egipt in Jordanija pozivata na sklicanje ženevske konference, trdi, da imajo palestin-ci pravico ustanoviti lastno, neodvisno državo. Edino, v čemer je dokument dvoumen, je v tem, da ne pove, kje naj bi ta država bila. To pa je tudi glavna neznanka, in najbolj pereča točka, na kateri ne bi slonel le uspeh konference, marveč sploh bodoči (upajmo, da trajni) mir na tem predelu.
so vendar začeli uporabljati tudi zahodni časnikarji, ki ob teh primerih počasi odpirajo oči o resnici „rdeče svobode“.
Na (Poljskem pa so, prav kakor v Pragi, pričeli sodnijsko zasledovati disidente. Tem je namreč deloval Komite za obrambo delavcev, ki je bil sestavljen po dogodkih lanskega junija, ko so delavci zahtevali boljše plače in znižanje cen. Komite je prejemal podporo iz raznih predelov Poljske. (Sedaj so zaplenili vse njegovo premoženje, istočasno pa objavili, da bo „civilno sodišče“ sodilo glavne člane Komiteja. 'Sodnijsko sta bila že klicana na zagovor pisatelj Jerzy Andrzejewski ir. igralka Salina Mikolajska.
Kar se Rusije tiče in zloglasne eksplozije na moskovski podzemski železnici, številni disidenti trdijo, da je bilo vse le delo tajne policije, da bi disidente očrnila pred prebivalstvom. Kar se tiče stanja v Sovjetski Zvezi, je londonska Amnesty Internatinal zadnje dni objavila obširno poročilo o stanju devetdesetih disidentov, ki se nahajajo v ječah, prisilnih taboriščih ali psihiatričnih bolicah (norišnicah). Organizacija trdi, da je ZSSR, v očitnem kršenju 7. člena Helsinške pogodbe, iznašla nove metode, da preganja disidente. Med drugim jih obsoja navadnih policijskih prekrškov, ki jih ti seveda niso izvršili.
Medtem se je na zahodu razvedla tudi vsebina posebnega dokumenta, ki so
(29)
postavil sam svoj spomenik na vrh Triglava, Aljažev stolp.
'Skoraj ves Koledar — razen enega članka — je posvečen Aljažu. Po kratkem življenjepisu, ko zvemo, da je bil rojen 1. 1845 v vasici Zavrh pri Vikr-čah pod šmarno goro, da je študiral v Ljubljani in že kot lijak obhodil bližnje gore ((Blegaš, Kum itd.) in šel na Dunaj študirat filozofijo — bil je vrstnik Stritarja in Jurčiča — toda se vrnil v Ljubljano v lemenat ter pel novo mašo 1. 1872. Bil je kaplan v Tržiču in župnik na Dobravi pri Podnartu. L. 1883, ko je cesar Franc Jožef obiskal Bled, je v naglici zbral učitelje in rodoljube, da so mu slovensko zapeli ter s tem prehiteli nemško filharmonijo, ki je ostala nato v Ljubljani. Veliki rodoljubni uspeh! še kot dobravski župnik je bil 1. 1887 na Triglavu, tistega leta, kot je nemški Alpenverein zgradil prvo — Dežmanovo — kočo v Triglavskem pogorju in tako segel po slovenskih planinah. IDve deti pozneje 1. 1889 je Aljaž postal župnik na Dovjem, fare, kamor spada tudi vrh Triglava. Popravil je najprej dovško farno cerkev, nadaljeval vestno kroniko in se pripravljal, da napiše farno zgodovino. Ta kronika se je med drugo vojno izgu-
Mednarodniteden
V	ŠPANIJI vlada nadaljuje z reorganizacijo vojske. Skušajo izločiti najbolj konservativne elemente. Medtem pa je ugrabljeni kraljevski svetnik 0-riol še vedno v oblasti ekstremistov, ki zahtevajo v zameno zanj osvoboditev petnajstih političnih pripornikov.
MARKSISTIČNA VLADA v afriški republiki Benin je objavila, da ji je uspelo preprečiti oboroženo vstajo. Vladna izjava sicer ne govori o vstaji, marveč o „invaziji imperialističnih in kapitalističnih plačancev“. Kljub zatrdilom, da je položaj pod kontrolo, ni popolnoma jasno, kako se stvari odigravajo na tem najbolj južnem delu zahodne Afrike.
GARY GILMORE, ki je bil v ameriški državi Utah obsojen na smrt, pa so mu izvršitev obsodbe nenehoma prelagali, je že pred meseci zahteval, naj ga vendar že usmrte. 'Skušal je tudi storiti samomor. Sedaj pa so vsi napori raznih advokatov bili zaman. V ponedeljek 17 je bila izvršena smrtna kazen z ustrelitvijo. Je to prva izvršena smrtna kazen v zadnjih desetih letih v ZDA.
V	ANGLIJI je umrl sir Anthony Eden. Bil je zaunanji minister za časa Churchillove vlade med drugo svetovno vojno. 'Potem je bil tudi ministrski predsednik, pa je njegova vlada padla potem, ko se je penesrečila invazija na Sueški prekop skupno s Francijo leta 1956.
PAPEŽ PAVEL VI. je v soboto 15. sprejel diplomatske zastopnike v Vatikanu. Ob t’ej priliki je ponovno prosil, naj vendar državniki skrbijo za mir in se trudijo, da bi s površja zemlje odpravili nasilje. Ugotovil je z veseljem, da je s koncem preteklega leta zavladal mir v pokrajinah, kjer je še pred kratkim divjala vojna. A ta mir je „nestalen, in vsak vetrič bi lahko razpihnil ogenj, ki tli in povzročil požar“. Pozval je tudi, naj se ugodno rešijo krivične situacije, in naj se obnovi javna morala in medsebojno spoštovanje.
EKVATORSKI vojaški triumvirat je ponovno objavil in svečano zatrdil, da oborožene sile načrtno delajo za predajo oblasti civilistom in sicer po „časovno kratki poti“.
ga iz Ukrajine naslovili na ameriške in kanadske komuniste. Ukrajinski disidenti jih rotijo, naj zahtevajo izpolnjevanje človečanskih pravic od strani sovjetskih komunističnih vodij. „Prišel je trenutek — piše dokument — da dokažete, da vam je za človečanske pravice ne le v Čilu, marveč tudi v katerikoli drugi državi“.
Vsa ta preganjanja, vse zahteve po svoboščinah imajo izreden odziv na zahodu, kjer se mnogim, kot smo omenili, odpirajo oči. Na žalost ima zahod kaj slab spomin. Hitro pozabi Madžarsko, Poljsko in češko, in vedno novih žrtev je treba, da budijo vest zaspanemu svobodnemu svetu.
bila, toda p. Fortunat jo je imel še v rokah in iz nje marsikaj prepisal, tako, da je lahko priobčil sedaj kratek resu-men dovške zgodovine (str. 19-21). Veliko veselja in dela je imel s cerkvenim zborom. (Predvsem pa se je z vso dušo vnel za razvoj slovenskega planinskega društva, ki se je ustanovilo 1. 1893. Najprej je Aljaž kupil 5 m2 sveta — vrh Triglava —, ter tja postavil svoj Aljažev stolpič 1. 1895, ki ga je izdelal Bele v Št. Vidu (ne 'Bele). Ta stoji še danes — čez 80 let! iS tem ni samo zgradil potrebno zavetišče za turiste, temveč je tudi zavrnil nemško osvajanje Triglavskega vrha. Druga postojanka, ki jo je pomagal graditi, je bil prvotni Aljažev dom v Vratih 1. 1896, ki je dobil današnjo obliko 1. 1910 (prvotnega iz 1. 1904 je zasul plaz). In tretja postojanka je bila po njegovem načrtu in vodstvu zgrajena Koča na Kredarici 1. 1896 in kapela 1. 1897. Tako ima Aljaž največ zaslug za razvoj slovenskega planinstva v Triglavskem kraljestvu, v >— svoji fari.
Nato p. Fortunat govori o Aljažu kot glasbeniku, kot skladatelju in pevovodji. Najprej omenja njegove skladbe, predvsem na besedilo Simona Gregorčiča (Domovini, Ne zveni mi, Naša zvezda, Ujetega ptiča tožba, Oj zbogom, ti planinski svet, Na dan, itd.) ...Njegova je tudi skladba pesmi Triglav, moj dom, pesnika ,,'Slavina‘j, (ni to Aleš Ušeničnik?). Posebej omenja nje-
Politična nevihta, ki je nastala znotraj in zunaj vlade ob priliki objave v dveh dnevnikih tajnega dokumenta, ki so ga pripravili vodje neinterveniranih sindikatov (o čemer smo poročali v zadnji številki našega lista), se je prav tako hitro polegla, kakor se je hitro razplamtela. Tako v sindikalnih krogih, kakor v vladi in vrhovih oboroženih sil so prišli do spoznanja, da afera škodi obojim in nikomur ne koristi.
Sindikalisti so ubrali najbolj primerno pot: vseh sedem predstavnikov gre-mijev, ki so tvorili takoimenovano „komisijo sedmih“, ki se je sestala z delavskim ministrom in pozneje pripravila zloglasi dokument, je odstopilo in formalno „avtorazpustilo“ komisijo. Na njih mesta naj bi gremiji imenovali nove predstavnike, ki naj bi nadaljevali „brez bremena preteklih dogodkov“ (t.j. brez predsodkov ob dokumentu, ki je ostro kritiziral vladno gospodarsko politiko) tako lepo začeti dialog med delavstvom in vlado oboroženih sil.
Ob tem je treba upoštevati, da se vodje neinterveniranih sindikatov nahajajo v kaj kočljivem položaju. Dobro se zavedajo, da težki socialni položaj ogroža tudi nje same. če nič ne storijo v prid članov lastnih sindikatov, jih bodo ti ob prvi priliki (na volitvah ali še pred njimi) enostavno potisnili ob stran. Če pa delavske zahteve po višjih plačah predlože vladi (vse na tako malo delikaten način kot omenjeni dokument), jih bo še hitreje odstranila vlada. Baje so se odločili za srednjo pot; če jim pa ta ne uspe, raje vidijo, da jih odstrani vlada, kot da jih odplavijo lastni tovariši. Pravijo, da vlade minejo, delavci pa ostanejo.
Vlada po drugi strani tudi noče popolnoma prekiniti razgovorov s sindikati. Ve, da v določenem trenutku lahko mnogo odvisi od sindikalne podpore. Kot smo zadnjič omenili, je tradicionalno obstajalo lepo razpoloženje med vojsko in gremiji.
Tudi vihar zaenkrat ni pripeljal do nikakih sprememb v vladnem ustroju. 'Najprej se je govorilo o skorajšnjem odhodu delavskega ministra generala Lienda. Nato o odstranitvi drugih visokih funkcionarjev tega ministrstva. Potem — pa vse tiho je bilo. ..
Tudi je govora, nekoliko zaradi sindikalne afere, pa zaradi gospodarskih razmer, o spremembah v najvišjih pozicijah. Govori se o „četrtem možu“, in s tem mislijo na osebo izven dosedanje vladne trojke. Ta bi lahko nadomestil
gov truid za nove Milavčeve orgije, Nato podaja seznam vseh njegovih pevcev. Potem imena vseh župnikov dovške fare od freisinških časov naprej. Potem sestavo in zgodbe dovških zvonov.
Kakor je bil Aljaž vesel razvoja turizma v triglavskem pogorju, so ga bolele nesreče, ki so se dogajale planincem. Večinoma jih je on pokopaval na Dovjem. IP. Fortunat jih navaja po časovnem redu. Največ žrtev je bilo 1. 1924, ko se je ponesrečil tudi filozof dr. Jug (zanj je bral 1. 1927 hrvatski glagoljaš prvo sv. mašo v starocerkveni slovanščjni na ‘Kredarici!)/ Napisi je Aljaž tudi več člankov o slov. planinstvu ter je bil častni član SPD. Zadnja poglavja so posvečena njegovi smrti in pogrebu, kjer mu je pel Zbor Glasbene matice, katere častni član je bil, pod vodstvom Mateja Hubada. Nagrobni spomenik mu je napravil arhitekt Vurnik; Silvin Sardenko pa lep napis: „Vsako jutro v zarji novi — naši zaže-re vrhovi — čakajo, da prideš spet—ki si bil jim varuh svet: (naš triglavski kralj Matjaž) župnik z Dovjega Aljaž.‘< Temu izčrpnemu življenjepisu in oceni Aljaževega dela, pa je „Triglavski“ dodal še opis Triglava, o Dovjem z Mojstrano ter bližnjo okolico: zgodovinski in zemljepisni „vodič“ po A-ljaž.evem Triglavu»: ;po Zlatorogovem kraljestvu, posvečenemu že od nekdaj slovenskemu bogu Triglavu. (Sveta slo-
sedanjega predsednika, ali pa kot „siva eminenca“ odločilno vplival iz ozadja. Ta „četrti mož“ naj bi bil general Viola, poveljnik glavnega štaba. V koliko te govice odgovarjajo resnici, je težko ugotoviti. Res pa je, da je zaznati neko vrenje, kot nezadovoljstva, v vojaških krogih, ki bo gotovo peljalo do sprememb, če ne že oseb, pa vsaj političnih smernic.
Vojaške kroge najbolj skrbi gospodarski položaj, in iz njega izhajajoče socialno stanje. Precej časa bo preteklo, predno se bo gospodarsko izboljšanje poznalo tudi v kupni moči plač. Po drugi strani pa tukajšnji latinski element ni pripravljen za velike žrtve. Zlasti ne samostojni poklici in pa trgovci. Cene nenehno restejo, in v njih je le prevečkrat udeleženo golo dobičkarstvo. Ljudje preradi obogatujejo na račun nemočnega in nevednega kupo-valca, ki si ne zna pomagati, ali pa se mu ne ljubi drugod iskati ugodnejših cen. V takem ozračju liberalna politika sedanjega ministrstva glede cen ne uspeva. In v tem bo vlada res morala čim prej kaj storiti, če noče, da nje pot pelje po smeri drugih, ponesrečenih vojaških vlad. Neodločnost pa notranji prepiri in needinost so pogubne za vsako, še tako močno vlado.
Svojevrstna zbirka
Nekateri ljudje imajo navado, da delajo zbirke različnih stvari: znamk, starin, slik, hroščev, itd. Svojevrstno zbirko pa ima jugoslovanski dosmrtni predsednik Josip Broz. Zbira, odnosno kupuje akademske naslove.
Ko so v Jugoslaviji 22. decembra 1.1. slavili dan jugoslovanske ljudske armade, so podelili Josipu Brozu naslov „častnega doktorja vojaških ved“. To pä ni edini akademski naslov, ki ga ima maršal. Doslej je bil promoviran, po vsej verjetnosti proti primerni od-dolžitvi, za častnega doktorja na sledečih univerzah, v Rangunu leta 1955, v Bandungu 1958, v Santiagu de Chile 1963, v Alžiru 1965, v Adis Abebi 1968, v glavnem mestu Mongolije Ulan Bato-rju 1968, v kanadskem mestu Halifaxu leta 1971 in na univerzi v Varšavi 1972. leta. Tito je poleg tega častni doktor univerz v Ljubljani od leta 1969, v Zagrebu od 1969. leta, v Beogradu od 1972. in univerze v Prištini od 1975. leta.
Draga in svojevrstna zbirka.
venska gora, ki jo je Aljaž iztrgal nemškemu plazu.
Zanimiv Koledar Ave Maria, ki ga bo sleherni z zanimanjem prebral in je zato vreden posebnega opozorila.
Tekst je obogaten z mnogimi triglavskimi slikami, ki se nanašajo na Aljaža.
Med tem je izšla tudi že božična številka Ave Maria z lepo naslovno sliko: dr. Alfred Fischinger in ga. Metoda Fischinger na konferenci Industrijskih muzejev, članki govore o Baragi (p. Bertrand Kotnik), o p. K. Verwi-stu, očetu čipvejcev, nekaj lepih pesmi Karla Mauserja, nadaljevanje Venca sonetnih vencev Alojzija Zdolška, o katerem sem že svoj čas rekel svojo negativno mnenje, itd. Slike pa spremljajo severnoameriške slovenske dogodke zadnjega meseca: nastop škofa Jenka na Kalifornijski proslavi Slovencev, pevski zbor slovenske glasbene skupine Zvon iz Connecticuta, nagrajenko či-kaškega radijskega kluba go. A. Gaber, „Gospodično“ (mi bi rekli po naše: deklé) slovenskega dne gdč. Barbi Remec, dogodke z Baragovega romanja v Marquette, itd. Pa tudi podobe iz frančiškanskih misijonov. Nadaljuje se seveda povest češkega duhovnika šimna Baara Golobček, ki jo je menda poslovenil nekoč prof. V. Hybašek, pa to ni nikjer omenjeno.
S to številko in Koledarjem je Ave Maria sklenila lanski letnik.
Preganjanja na evropskem vzhodu
SEDAJ TUDI V UKRAJINI
Med knjigami in revijami
AVE MARIA KOLEDAR 1977: JAKOB ALJAŽ
s» Slcwcr>žjc
LJUBLJANA — Ribiči niso imeli velike sreče v lanskem letu v slovenskih rekah, jezerih in potokih. Zabeležili so kar 62 večjih zastrupitev rib, vrednost na tisoče poginulih rib pa cenijo na 1,2 milijona dinarjev.
ČRNIČE — V Črničah, vasi ob cesti Ajdovščina-Goriea so lani zgradili vodovod, sedaj urejujejo in asfaltirajo vaške ceste in zbirajo naročnike za telefon. Dosedaj je razen na pošti telefon le v župnišču in pri babici. Upajo, da se bo denar dobil za telefon za šolo.
KRANJ — Podtajnik v zveznem tajništvu za notranje zadeve Martin Košir je gorenjskim partijcem razlagal 17. decembra razna notranje in zunanje politična vprašanja. Seveda se je lotil tudi „reakcionarnih sil v tujini“ in „skupin ‘fašistične’ emigracije“, napadel pa je tudi „občasne posamezne nosilce sovražnega delovanja v državi“.
RADOVLJICA — Tovarna Sukno v Zapužah je v težavah. Ker je v glavnem vezana na uvoz surovin — izdeluje volneno blago — so cene njenih izdelkov visoke. In ker potrebujejo devize, prodajajo v tujino tudi pod ceno. Milijon metrov na leto je premalo, da bi mogli pri vsem tem delati z dobičkom, čeprav so izdelki prvovrstni.
LJUBLJANA — Stanovanjska skupnost Slovenije je predložila zahtevo o tridesetodstotnem povišanju stanarine v ietu 1977. Ker pa je to precej visoka obremenitev za mnoge najemnike, skušajo rešiti zadevo s subvencioniranjem. V poštev bi prišlo skoraj 5.000 družin z nizkimi osebnimi dohodki.
LJUBLJANA — V začetku novembra je RK Zveze socialistične mladine Slovenije pripravila sestanek, na katerem naj bi razpravljali o štipendiranju. Takrat se ga je udeležilo komaj deset študentov in ni prišlo do razprave. Ponovno so razpravljali o isti temi 23. decembra. Sedaj pa je na sestanek prišlo že 150 študentov, ki so burno zahtevali, da morajo spremeniti sklepe o štipendiranju, ki so jih sprejeli 25. novembra.
MARIBOR — Slovenske elektrarne v letu 1977 ne bodo mogle proizvesti potrebne energije. Primanjkovalo bo Sloveniji 462 GWh (gigavatnih ur). Vse to pa zaradi raznih zamud: ne bo še delovala elektrarna Formin, ne osmi agregat Fale, ne četrti v Mostu, čeprav bi po srednjeročnem planu o razvoju morale delati. Prav tako bo zaradi popravil v Šoštanju precej manj energije prišlo iz te elektrarne in plinskoparna elektrarna Brestanica bo namesto načrtovanih 294 gigavatnih ur proizvedla le 171.
LJUBLJANA — Kritiki so nastop čelista Miloša Mlejnika v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev izredno pohvalili. Rekli so, da je bil koncert imeniten in da umetnik mojstrsko obvladuje inštrument. Mlejnik je izvajal dela Švare, Wienglerja, Štuhca, Medeka, Zimmermanna in Brittna.
LJUBLJANA — Na prvem abonmajskem koncertu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana so izvajali dela Richarda Straussa (Vesele potegavščine Til-
Sklepno prireditev našega šolskega tečaja smo letos imeli na nedeljo po božiču — na praznik sv. Družine. Tako je bil sklep tečaja naših malih še vse pomembneje poudarjen kot — praznik naših družin.
)Na sporedu je bila zvečer v Domu prisrčna igra Mirka Kuinčiča: GMIO-KEC-POSKOKEC. Naštudiral in na oder jo je postavil naš režiser g. Rudi Hirschegger ob sodelovanju učiteljice gdč. Lenčke Božnar.
Prireditev je seveda privabila v prvi vrsti starše naših tečajnikov. A tudi ostalih udeležencev je bilo za polno dvorano.
Otroških nastopov na naših prireditvah je človek vsakokrat vesel! Saj nam je vsak, še tako majhen uspeh naših malih v veliko uteho, tolažbo in upanje za bodočnost ob zavesti, da bi naša beseda in misel v Mendozi, na tem osamljenem slovenskem otočku sredi tujega okolja na skrajnem ameriškem jugu — še živela.. .
S temi mislimi smo šli k naši sklepni šolski predstavi. Pa smo doživeli zares nad vse pričakovanje veselo presenečanje. Če človek običajnim takim otroškim prireditvam sledi z nekoliko ,,kritične) -sim očesom in ušesom“, si mora včasih
la Eulenspiegla), Poljaka Bairda, Petričevo mladostno delo iz leta 1955 (Koncert za flavto in orkester) in za konec Ravelov La valse. Dirigent je bil mladi muzik iz Varšave Jerzy Maksi-miuk, solistka pa že priznana flavtistka Irena Grafenauer jeva.
LJUBLJANA — Slovenci so v petnajstih letih, od 1960 do 1975, prevedli iz srbskega ali hrvaškega jezika 184 del 124 avtorjev v nakladi 902.000 izvodov, iz makedonščine pa 18 avtorjev v nakladi 50.000. Na srbski ali hrvatski jezik je bilo prevedeno v istem času 117 slovenskih avtorjev z 272 naslovi knjig, ki so s ponatisi vred izšle v nakladi 6.609.000 izvodov.
LJUBLJANA —- V ljubljanski Mestni galeriji so pripravili razstavo „In-tart“. „Intart“ povezuje umetnike treh dežel — Slovenije, Julijske krajine in Koroške —; prvič pa so jo priredili pred desetimi leti. Slovenijo so letos zastopali predvsem mladi umetniki in nekateri med njimi so po pisanju kritikov že zreli, nekaj pa je celo zelo dobrih.
UMRLI SO OD11.12 do 23.12.1976
LJUBLJANA: Vladimira Lajovic r. Žebre, 69, prom. n.; Vera Erjavec r. Peterlin; Ivo Mejač, up. direktor; Neža Jaroš, up.; Draga Tomažič r. Pavčič, 72; Anton Planinšek, up. mlekarski mojster; Miho Ribarič, up. prof., 81; Janez Pucelj, up. želez.. Stane Breskvar, teracer; Albin Grčar; Alojzija Ličen r. Furlan; Anton Urbanija, up. žel. uradnik; Štefan Tratnjek, up.; Maks Nampelj ; Konstantin Saksida, up„ 83; Marija Huebl, up. učit.; Drago Račič, up. krojač, 65; Julijana Zamuda; Ivana Fatur r. Flach; Paula Jesih; Roman Drobine, učitelj ; Iva ■ Ostrelič r. Marinko; Franc Šinkovec, 83, up. že-lezn.; Ivanka Sinkove r. Breznik; Julijana Hočevar r. Oblak; Franc Dremelj, up. natakar; Matija Terčelj, up., 74; Ema Praznik r. Jurkovič; Pavla Planinšek r. Petelin; dr. Filip Orel, b. načelnik banske uprave; Jože Boštjančič, zavar. ur. v pok.; Lenči Klinar r. Cerar; Jožefa Ritonja r. Kranjc; Irena Unger, 85; Viktor Pečnik, up. Anton Škulj, 81.
..RAZNI KRAJI: Leopold Kočevar, učitelj, Zabukovje pri Sevnici; Ida Gašperut, Breginj; Ivan Mikolj, krojač, 78,' Postojna; Franc Baznik, posestnik, 78, Golek pri Krškem; Celestina Petrič r. Kores, 87, Krško; Marija Mirt, poštna up., Blanca; Franc Rigler, 56, Medlog pri Celju; Marija Urbas, Malnarjeva mama, 94, Ivanje selo pri Rakeku; A-lojz Šmirmaul, up. župnik, Teharje; Marica Ščurek, Šentjur pri Celju; dr. Mile Jenko, pravnik, Kostanjevica; Stane Terčak, upokoj. kustus, Ptuj; dr. Franjo Rapotec, Zagreb; Marjan Miš-maš, Dravlje pri Lj. ; Amalija Debenjak r. Vidic, 87, Maribor; Janez Vidic, up. mizarski mojster, Višelnica; Pavla Stanek r. Kovačič, Sv. Duh pri Stari Loki; Ančka Birtič r. Japelj, Dravlje pri Lj.; Ivan Zika, up. prof., Kamnik; Alojzija Rojc, Zagorje ob Savi; Pavel Štirn, up. avtoprevoznik, Vrhnika; Franc Bohinc, mehanik, Skaručna; A-lojzija Justa Šinigoj, Črniče; Jože Zupanc, up. rudar, 76, Kum; Marija Čepeljnik, Žnidarčkova mama, Vižmarie;' Ciril Sitar, up., Preserje; Helena Božič, Vrbnje pri Radovljici; Zora Zupančič r. Smolčič, 87, Metlika; Franc Žabjek, 81, up., Zadvor; Ana Jerman, 75, Rožanc pri Črnomlju; Ivan Fekonja, 82, up. orožn. narednik in Maistrov borec, Krško; Marijanca Debeljak, Krniškova mama, 82, Visoko pri Poljanah; Franc Koštomaj, up., 77, Celje; Majda Šmaj-dek r. Vozlič, Novo mesto; Viktor Antonič, up. raditelegrafist, 73, Brestani ca; FVanc Marsnče, čevljar, 78, Dravlje pri Lj.; Herman Gale, Bobnarjev ata, Turjak.
na tihem reči — v tolažbo: „Hvala Bogu, da naša bseada sploh še živi v njih sredi, sredi naše — nove domovine“. . .
Ali — tokrat je pa slovenska beseda iz ust naših najmanjših zazvenela v veliki čistosti in pristnosti! In — igrica ni bila pred nas „na oder postavljena“, ampak je „na odru zaživela“! Od prizora do prizora smo doživljali nova presenečenja, ko so nas naši mali igralčki s tolikšno prepričevalnostjo vodili „skozi resničnost pravljičnega sveta“...
In za ta nepričakovani uspeh ima največjo zaslugo režiser g. Rudi Hir-schegger. V dobrih treh tednih je s svojo čarobno režisersko paličico ustvaril čudež, da so prav imeli tisti, ki so po predstavi sodili: „To je bila v Mendozi naša najboljša otroška igra!“
Da se pomudimo pri glavni vlogi Cmokca-Poskokca, ki ga je predstavil Karli Raholin.
Vsi smo uživali, ko smo malega „Cmokca“ opazovali, kako živo je sam doživljal svojo vlogo. In kako neprisiljeno naravne so bile vse njegove kretnje, kako neprisiljeno naravna njegova igra, brez vsakega prizvoka „nauče-nosti”! Pravtako brez zadrege in neprisiljeno zadovoljen je bil med dolgo-
SLOVENCI V
Osebne vesti
Krst: Krščena je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Sonja Cecilija Kolenc, hči Lojzeta in ge. Angele roj. Plahuta. Botrovala sta gdč. Marta Truden in Vekoslav Truden. Krstil je dr. Alojzij Starc.
Družinska sreča: V družini Mihaela Russo in ge. Alenke roj. Kunčič se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Andrejka Rozka.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Umrl je: Na svojem domu v Cordobi je 9. januarja t.l. umrl bivši domobranec Karel Kordiš, star 53 let. Za težko bolezen se je pred mesecem dni šel zdravit v bolnico Transito, a je prosil, da so ga odpustili iz nje, ker je želel umreti v svoji sobici v San Vicente. Spravljen z Bogom je odšel s tega sveta. V Argentini nima sorodnikov.
Naj v miru počiva!
V San Paulo, Brazil, se je rodila Jacqueline Susannn Cochrane, hči Roberta in Martine roj. Košir.
ANTONIJA UŠTAR — 80-LETNICA
V krogu svojih sinov, hčera in njihovih družin je v ne deljo 16. januarja 1977 na svojem domu v Ramos Mejia praznovala svoj 80 rojstni dan Listar jeva mama.
Rodila se je 16. januarja 1897 v Prikrnici, žapnija Moravče. Poročena na rojstnem domu s Peregrinom Uštar, ji je že po devetih letih zavratna bolezen vzela dobrega moža in skrbnega očeta otrokom. iS| šestimi otroki je ostala sama na velikem posestvu. Ljubezen do otrok, njena pridnost in sposobnost sta pomagali da je ohranila grunt v najboljšem stanju.
Med vojno in revolucijo je prestala veliko trpljenja in žalosti. Radi odklonilnega stališča do komunistov so jo ti sovražili in stalno nadlegovali dom za vse mogoče dajatve. Nemci so mobilizirali sina Toneta, sin Francelj pa se je pridružil domobrancem. Strah in grožnje komunistov so spremljale mamo iz dneva v dan, kaj bo z njo in otroki. Težka je bila odločitev maja 1945 zapustiti domačijo in iti na grenko pot begustva.
Taboriško življenje je preživela najprej v Pegezzu pri Lienzu, nato pa v Spittalu. Od tu je odšla z družino v Argentino.
Hvaležna Bogu, da je ostala vsa družina pri življenju, se mama ne prito-žuie nad križem izgube doma in življenja v tujini. Rada moli in veliko bere slovenske časopise in knjige. Za svoja visoka leta je mama dobro ohranjena, živahna v govorici in spominu.
Bog Vas živi, dobra mama; še na mnoga leta!
Čestitkam domačih se pridružujejo tudi Vaši prijatelji in Svobodna Slovenija.
PISMO IZ BARILOč
S. C. de Bariloche, 7. januarja 1977 Spoštovani gg. uredniki!
Abiturienti Slovenskega Srednješolskega tečaja rav. Marka Bajuka v Buenos Airesu, se Vam oglašamo z našega taborjenja v 'Bariločah.
V veselju mladostnega razpoloženja občudujemo prelepo bariloško pokrajino, s čistimi jezeri, livadami cvetja, gozdovi, hribi in gorskimi velikani, ki jih pokriva večni led. Tako nam je bliže lepa Slovenija, domovina naših star-
trajnim ploskanjem, ko mu je na odru režiser kot osebno priznanje poklonil v spomin knjigo „Gorjančev Pavlek“.
Alenka Bajuk je kot napovedovalka pokazala, da ji domača beseda dobro teče in da je že kar — navajena igralskemu nastopu na odru.
Podobno je svojo nalogo pohvalno in brez zadrege v igri izpolnila Maruška Štirnova kot hišni palček Poskakalček; le včasih je bila v deklamaciji nekoliko zagnano prenagla.
Posebej zasluži pohvalo tudi Nemaničev Pavlek, ki je kot Ribničan Vrban s svojo suho robo korajžno in brez težav posnemal tudi njegovo narečje.
Pravtako se je uveljavil Peter Bajda tnajml.) kot berač Slinomaz. Tudi trojica: Zamorček (Jurček Bajuk), Kitaj-ček (Karli Bajda) in Indijanček (Ivan-ček Bajuk) so neprisiljeno in nepriuče-no živahno odigrali in „odskakali“ svoje vloge. Tudi beseda jim je gladko tekla! Pridružiti jim moramo v priznanju tudi Zajčka Dudeldajčka (Martin Bajda) ter Deklico (Klavdija Grebenc).
V vlogah rokodelcev (Dimnikar, ‘Mlinar in Mesar) so njihovi predstavi)alci Damjan Hirschegger, Viktor Artač in Branko Raholin napravljali vtis, da se niso mogli povsem vživeti v okolje svojih manjših soigravcev.
Od odraslih so z malimi sodelovali kot babica — gdč. Angelca šmon, z vso mero dovršenosti, in ded — g. Jernej
ARGENTINI
šev. Obema je bil Stvarnik razsipen v naravnih lepotah. Ob hoji in pri podvigih na višine, ob vedno novih doživetjih in razgledih bodo žulji pozabljeni in nahrbtniki bodo izgubljali težo.
Z željo vsega dobrega v novem letu 1977, Vas iskreno pozdravljamo vse pri Svobodni Sloveniji, gg. profesorje, sošolce, naše domače, prijatelje in znance.
VODSTVO: prof. Stanko Jerebič in rev. France Bergant. ABITURIENTI: Čamernik Silvija, Eiletz Robert, Fajfar Veronika, Golob Anka, Hrovat Veronika, Jerebič Anči, Kocmur Andrej Kokalj Tone, Kopač Nadi, Kriškof Verena, Križ Marko, Lavrenčič Magdalena, Malovrh Irena, Marolt Kristina, Nagode Edith, Pucko Ana, Rant Dani, Rupnik Irena, Skubic Miha, Smersu Alenka, Smole Ivan, Smole Stanko, Starič Helena, Škerlj Silvi, Urbančič Marta, Uršič Silvija, Vesel Tonči, Žagar Marija.
PRISTAVA
18. decembra 1976 je pristavska mladina zbrana v SDO in SFZ imela svoja redna občna zbora. Po poročanju in ocenjevanju pretekle delovne dobe, so se izvršile vsakoletne volitve, katerih izid je sledeči: SDO — predsednica: Marica Kurnik; podpredsednica: Mimi Kočar; tajnica: Maruška Batagelj; delega tinja: Lidija Čop; kulturni referentki: Jožica Kopač in Mirta Rant; športna referentka : Anka Golob ; blagajničarki: Gabrijela čamernik in Monika češarek; gospodarici: Anica Kočar in Helena Dolinšek. SFZ — predsednik: Andrej Keber; podpredsednik: Franci Gričar; tajnik: Marko Grohar; delegat: Marko Mele; kulturni referent: Adolf Godnjavec; športni referent: Marijan Grohar; blagajnik: Peter Pavšer; gospodar: Frido Klemenčič; mladinski delegat pred odborom društva Pristave: Janez Golob.
PO ŠPORTNEM SVETE
V ST. MORITZU je na eni prvih skakalnih tekmah v letošnji sezoni zmagal Švicar Steiner, njegova rojaka Mo-sching in Grueningen sta zasedla drugo in tretje mesto; Zupan je bil 10, mladi Bantan pa 16. Je to lep uspeh slovenskih smučarskih skakalcev, ki na tem tekmovanju že več let niso dosegli kakšnih posebnih rezultatov. Zupan je pustil za sabo precej Avstrijcev, vse Italijane in Zahodne Nemce.
FRANCOSKA AGENCIJA AFP je slovensko, jugoslovansko in evropsko prvakinjo Mimo Javševčevo iz Maribora uvrstila na deveto mesto med najboljšimi igralkami sveta.
KARPOV, svetovni šahovski prvak, je postal tudi prvak Sovjetske zveze. Karpov je tako po petindvajsetih letih prvi svetovni prvak, ki je osvojil tudi sovjetski naslov.
JEISBNIÖE so po nekajletnem presledku spet prepričljivo osvojile prvo mesto v državnem prvenstvu v hokeju na ledu. Drugo mesto je zasedel lanski prvak ljubljanska Olimpija, tretje Me-veščak iz Z agreba, četrto Kranjska gora, zadnji pa je Partizan iz Belgrada.
TRADICIONALNO N1UBMIJEVO NAGRADO za leto 1976 so izvedenci iz 17 držav podelili dvakratnemu olimpijskemu zmagovalcu, dolgoprogašu Lasse Virenu (Finska), med damami pa je nagrada pripadla sovjetski atletinji Tatjani Kazankini, ki je tudi dvakratna olimpijska zmagovalka. Ekipno so prvo mesto prisodili Finski pred Novo Zelandijo.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
Bajda, ki je bil v nekaterih momentih morda manj prepričevalen; pisatelj Bukovnik je imel dobrega interpreta v inž. Jošku šmonu, ki so mu odrske deske tudi že postale „domače“.
Številno skupino sodelujočih (34) so dopolnjevali še trije ctnokci, škratci in gozdne vile.
Uspeha smo se veselili vsi navzoči; veseli so bili naši mali igralčki, ko so čutili, da „so se odrezali“, zadovoljni so bili starši. Uspeha je lahko v resnici vesel z zadoščenjem režiser — na oder je s to igro postavil svojo devetindevetdeseto režijo (!).
Ne vem pa, če se vsi skupaj, zlasti starši in vsi, ki jim je na brigi in skrbi vzgoja naše „slovenske“ mladine, v zadostni meri zavedamo, kolikšne vrednosti je takšna in tako skrbno pri-pripravljena igra za naše male! Gre za niihovo bogatenje, obvladanje in spoštovanje domače besede, pa za njihovo oblikovanje ter poglabljanje našega narodnega kulturnega čutenja.
Po predstavi so otroci prejeli šolska spričevala. Kulturni referent Društva Slovencev v Mendozi arh. Božidar Bajuk pa se je v imenu Društva in staršev zahvalil učiteljskemu zboru in vsem, ki si prizadevajo za vzgojo in šolanje naših malih, člani učiteljskega zbora so iz rok svojih malih gojenčkov prejeli darila v zahvalno priznanje za njihovo nesebično prizadevanje.
Bd.
Dr. Šuštar v Ljubljani
Decemberska okrožnica nadškofijskega ordinariata v Ljubljani je med osebnimi spremembami na prvem mestu prinesla novico: „INKARDINIRAN je bil spet nazaj v ljubljansko nadškofijo prelat dr. Alojzii ŠUŠTAR, duhovnik škofije Chur (Švica) in škofov vikar v Churu. Januarja 1977 se bo vrnil v domačo škofijo“.
Po agenciji KIPA povzemamo tole službeno poročilo škofijskega ordinaria-ta v Churu: „Z 31. decembrom se odpoveduje svoji službi škofov vikar msgr. Alojzij Šuštar. Na željo nadškofa svoje domače škofije se bo v začetku januarja 1977 vrnil v Ljubljano, Slovenija (Jugoslavija) in tam prevzel nove naloge. škofov vikar Šuštar se je rodil leta 1920. Po končanem študiju v Rimu je iz zdravstvenih razlogov prišel leta 1949 v Švico. Dve leti je bil kaplan v St. Moritzu, od leta 1951 do 1963 pa pa profesor filozofije na gimnaziji v Schwyzu. Leta 1963 ga je škof dr. Johannes Vonderach poklical v Chur za profesorja moralne teologije; tu je bil od leta 1965 do 1968 obenem rektor semenišča. Poleti 1968 ga je škof imenoval za škofovega vikarja. Od leta 1971 je bil tudi tajnik sveta evropskih škofovskih konferenc.
Ziiriški katoliški tednik je v svoji zadnji številki zapisal tole: „Popolnoma nepričakovano sporočilo ordinariata v Churu je mnoge zelo prizadelo. Neradi bodo pustili škofovega vikarja Šuštarja oditi iz Chura v Ljubljano, ker vedo, kako težko ga bomo pri nas pogrešali.
Šuštarjevo ime je bilo zadnja leta ozko povezano s švicarsko sinodo. Saj je odločilno sodeloval pri pripravi sinode, obenem pa tudi pri njenem izvajanju, tako na škofijski kot na splošno švicarski ravni.
Za švicarsko konferenco je poleg svojih že tako prevelikih nalog opravljal več let službo poverjenika za tisk. Razumel je, kako je važno obveščanje tudi za Cerkev in njene vodstvene službe, zato je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. V tej zadevi je z velikim uspehom opravil zares pionirsko delo in so mu časnikarji vseh sredstev obveščanja zanj iskreno hvaležni”.
DR. VLADIMIR TRUHLAR — UMRL
Ob zaključku te številke smo dobili sporočilo, da je umrl v Ljubljani prof. dr. Vladimir Truhlar, bogoslovni pisa-tej in pesnik. Pokopal ga je ljubljanski nadškof dr. Jože Fokačnik.
SLOVENCI PO SVETU
CLEVELAND: LEPA BOŽIČNICA PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Že nad 10 let prireja Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu na zadnjo adventno nedeljo božičnico. Vršila se je v nedeljo 9. decembra 1976 v dvorani pri sv. Vidu in je presegla vse prejšnje po razpoloženju in udeležbi. Začela se je okoli tretje ure; slovesno zvonenje je naznanilo začetek. Vsa dvorana je zapela Je angel Gospodov. . . GG. Božnar in Simčič sta pokadila in pokropila z blagoslovljeno vodo dvorano, jaslice in vse navzoče ter prebrala božični evangelij. Gdč. Goričan je zaigrala na violino Sveto noč, spremljala jo je na flavti gdč. Vrenko. Nato je nastopil mladinski pevski zbor, spremljan z orglami in trobentami, pod vodstvom Miha Vrenka. Zvezni predsednik pisatelj Karel Mauser je imel nato izredno lep in globok božični govor, katerega je g. Vrenko obzirno spremljal na orglah. iSledilo je še petje znanih slovenskih božičnih pesmi, nakar so žene in dekleta postregle s prigrizkom. S posebnim veseljem so navzoči segli po kuhanih jabolčnih krhljih, ki so bili po naših kmečkih domovih del mrzle postne večerje na sveti večer.
Naj omenimo še, da so se božičnice poleg borcev in njihovih družin udeležili vsi duhovnike od Sv. Vida, urednik Ameriške Domovine g. Lipovec z gospo in vidni slovenski javni delavci iz Clevelanda.
NE RECITE NE
NE BO VAM ŽAL
Gotovo ste bili ali .pa boste v teh dneh obiskani od nekaterih fantov z raznih Domov, ki vam bodo ponujali srečko z napisom „Fro—formación e-quipo de VOLEIBOOL E SLO VENO“. Dobiček je namenjen za kritje velikih stroškov, to je vpisnina v Federacijo, stroški za sodnike in za nakup ekipe. Zato nam bodite v pomoč, mi pa vam bomo v užitek, ko bomo kot Slovenci tekmovali na argentinskih turnirjih.
Hvala že vnaprej
ZA DOBRO VOLJO
„Izgubil sem dežnik,“ pravi profesor svojemu prijatelju.
„Kdaj pa si to zapazil? Ko je začelo deževati?“
„Ne, šele ko je nehalo deževati in sem ga hotel zapreti.“
„Cmofeec-Posfeofcec“ na mendoškem odru
Sklepna prireditev Slovenskega šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda
Korejski diplomati in še kaj
Pred mesecem je bilo mnogo pisanja o „črnoborzijanskem“ delovanju severnokorejskih diplomatov v skandinavskih državah, ki so seveda takoj po odkritju zahtevale njih odpoklic. Svet pa ni dosti zvedel, da so celo v Moskvi podvzeli podobne korake. Izgnali so iz Sovjetske z,veze dvanajst Severnokorejcev, diplomatov, ker so bili posredniki v tihotapskem trgovanju s cigaretami in alkoholnimi pijačami, ki so ga vodili kolegi na Danskem. . .
V Washingtonu so pa osumili južno-korejske diplomate, češ da os podku-
povali politike za okrepitev južnokorej-ske smeri v ameriški politiki. In te informacije so v Washingtonu odkrili s pomočjo mikrofonov, ki jih je ameriška „posebna služba“ namestila v rezidenci južnokorejskega predsednika Parka v Seulu. Pa naj kdo reče, da niso Amerikanci nepristranski: Mikrofone nastavijo prijateljem, dočiln pravijo, da mikrofoni v ameriškem poslaništvu v Moskvi niso nič posebnega in da tudi nevarnost žarčenja, ko so ugotovili, da so nekateri uradiki zboleli zaradi teh naprav, ni velika. . .
Ob prvi obletnici smrti VILKA CUDERMANA
se bo darovala zanj sv. maša v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši, dne 23. januarja 1977, ob 9.80.
Mici Cudermajr
SLOGA OPOZARJA
Posmrtninska podpora ob smrti člana Sloge znaša $ 60. 000.— (pesos m/n 6.000.000.—), če je imel član vsaj 6 mesecev pred smrtjo vloženih v 'Slogi:
$ 5.000.— do 30. leta starosti,
$ 10.000.— od 31. do 50. leta starosti,
$ 15.000.— od 51. leta starosti naprej.
Naložba je vedno na razpolago, prinaša lepe obresti, v primeru smrti pa je skupaj s posmrtninsko podporo takoj izplačljiva pokojnikovim svojcem. Podrobnejše informacije v naši pisarni:
Bartolomé Mitre 97, Ramos Mejia — med uradnimi urami ponedeljek, sreda in petek od 15. do 19. ure ali po telefonu 658-6574
MEDNARODNI TEDEN
AFRIŠKE države, ki podpirajo črnske zahteve v Rhodeziji, so se odločile, da bodo tudi vojaško podpirale gverilo proti Smithu. V to gverilo so zapletene tudi kubanske čete, ki se v velikem številu nahajajo v Afriki.
V	PERUJU je vlada izgnala visoke oficirje, ki so bili tudi člani vlade pod predsedništvom Velazca Alvarada. So to najbolj levičarski elementi vojske, katerih se sedaj skuša otresti predsednik Morales Bermüdez.
ITALIJA se nahaja pred velikim problemom. Sindikati na vsak način zahtevajo povišice plač in nočejo nič slišati o načrtu varčevanja, ki ga skuša izvajati demokrščanska vlada z zaslombo komunistov. Ponovno se tudi govori o možnosti, da bi bili v vlado poklicani tudi komunisti.	■
GLAVNI TAJNIK sovjetske KP bo verjetno potoval v ZDA kjer bi se sestal z novim predsednikom Carterjem. Ideja tega sestanka je baje še Kissin-gerjeva, in se novi državni tajnik Vence še ni uradno izrekel.
V	LIBANONU je vlada oklicala ultimat palestinskim gverilcem. Oddati morajo orožje in zapustiti državo. Vendar je kaj malo verjetno, da bi ta ukaz izpolnili.
CILENŠKI predsednik general Pinochet se mudi na desetdnevnem obisku na Antarktiki. Na ledenem kontinentu

LUK/
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Säenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo.
(■■■••■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■
OBVESTILA
NEDELJA, 30. januarja:
Družabna prireditev , .Duhovnega Življenja“ na Slovenski Pristavi.
NEDELJA, 13. februarja:
V Slovenskem domu v iSan Martinu ob 10 sestanek naraščajnic SDO. Vabljene deklice od 11. do 15. leta.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO HAUL CASCANTE
/SBcrfbano Püblico Cangailo 1642 Buenos Air«» Pta. baja, otic, z
T. E. 35-8827
Po dolgem trpljenju je odšla k Bogu po večno plačilo naša draga, skrbna mama, gospa
Ana Dimnik roj. Marolt
Pokopali smo jo 14. januarja na pokopališču v San Martinu.
žalujoči:
mož: Janko,
otroci: Marija por Vitali, Olga por. Skvarča, Silva por. Janežič, Janez, z družinami Marta, Rudi in Andrej Brat in sestre z družinami V domovini: oče, bratje, sestra, tašča in svak
Buenos Aires, Miramar, Gor. iPodpoljane, Bizovik, Ljubljana.
ima Čile tri baze, in zahteva zase precejšen kos ozemlja, prav kakor Argentina in druge države. Vendar je Pinochet izjavil, da Čile v vsem soglaša s pogodbo iz leta 1959, katero je podpisalo dvanajst držav, in ki predvideva, da bo vse delovanje na Antarktiki usmerjeno le v mirovne cilje.
NA KITAJSKEM se vedno bolj širi kampanja v prid dvakrat v nemilost padlega Tenghsiaopinga. Skoraj gotovo je, da se bo ta mož, eden najbolj osovraženih od šangajske klike in drugih skrajnih levičarjev, vrnil v javno življenje in to na najbolj odgovorne položaje.
RHQDEZIJA bo dobila svojo neodvisnost 1. marca 1978. Ta objava je kaj čudna, če pomislimo, da je neodvisnost že leta nazaj oklical sedanji predsednik lan Smith. Anglija ji te neodvisnosti ni nikoli priznala. Sedanje težave š črnsko večino pa so Smitha prisilile, da se je znova obrnil na Anglijo. Neodvisnost, ki bo sedaj uradno prišla prihodnje leto, pa ni zagotovilo miru in reda. Ženevski pogovori o predaji oblasti se zavlačujejo, črnski vodje pa so sami med seboj sprti in ni nemogoče, da bi prihodnje leto tudi v Rhodeziji zavladal kak levičarski režim.
OD VSEPOVSOD
SPREMEMBE V ETONU — V Eto-nu, v slavni šoli angleške elite, je prišlo do sprememb, ki so verjetno največje v 536 let dolgi zgodovini te ustanove.
Učenici šole, kjer so diplomirali Lord Byron, vojvoda Wellington, dvajset predsednikov angleške vlade in mnoge druge osebnosti, bodo morali odsiej sami postiljati in pometati svoje sobe. Uprava šole je ta ukrep uvedla zaradi varčevanja.
NAJDALJŠI 'PREDOR POD ALPAMI — Po šestinpolletnem vrtanju pod St. Gothardom so prevrtali 16.258 metrov dolgi novi predor. Prometu pa ga bodo izročili leta 1980; skozenj bo moglo zapeljati po 1800 vozil na uro.
Editor responsable: Miloš Star»-
Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina
T.	E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit
i ca fc g £ o O H 6 *> = z %	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5T7K
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 38^
Regia ero Nacional de la Propiedađ Intelectual N* 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.060), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 'USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Graficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
Prof. dr. JUAN JESUS BUASNIK
■
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja | Capital Federal Tel. 41-1413
■
■
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto j od 17. do 20. Zahtevati določitev ■ ure na privatni telefon 628-4188.	;
Zgodi se Tvoja volja!
Mirno je zaspala v Gospodu naša dobra žena, mamica, stara mamica, tašča in sestra gospa
Fanča Šonc roj. Resman
ki počiva sedaj na moronskem pokopališču.
Vsi, ki smo jo tako ljubili, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli izkazali tolažbo ob priliki tega bridkega slovesa. Še posebno g. Jožetu škerbcu za podelitev sv. poslednjega olja, gg. p. Cirilu Petelinu, dr. Alojziju Starcu in Borisu Komanu za molitve na domu ter g. Antonu Stanoniku, hišnemu prijatelju za sv. mašo, ki jo je daroval na domu, za njegove lepe tolažilne in vedsko utemeljene misli, ki jih je povedal med sv. mašo, kakor tudi za njegovo vodstvo k večnemu počitku.
žalujoči:
Alojzij Šonc, mož
Lojzka, Marjan in Irenka, otroci	i
Andreja roj. Rigler, Janez Bitenc in Oskar Lecce, snaha in zeta,
Aleks, Kristinca, Andrej ka, Erika, Sandra, Marjanca, Kristjan, Marcelito, Gizela in Mirjam, vnuki
Jožko, Rezka, Ivanka, Ančka in Albinca,
brat in sestre.
Bnenos Aires, Zgoša, Žirovnica, Ljubljana — 18, januarja 1977.
Ludvik Puš
(91)
NA DOLGO POT
Ob precej hladnem jesenskem dopoldnevu — bilo je dan pred Vsemi svetimi — smo se spet postavili v vrsto pred dokaj dolg mostič, da pred vstopom na ta most za vsakega še enkrat in sedaj zadnjikrat ugotovijo identiteto, potem ga pa posamič spustijo na ladjo z opozorilom, da sedaj stopa na ameriška tla, in je zatorej od sedaj dalje- povsem podvržen ameriškim zakonom in regulacijam.
Na barki so reditelji vsakemu od-kazali njegov prostor v velikih spalnicah v ladjinem trebuhu in pokazali potrebne pritikline. Seveda so nas spet ločili po spolu, a čez dan je- bilo dovoljeno moškim obiskovati ženske prostore in obratno, tako da sva bila z Minko lahko med vožnjo mnogo skupaj. Ladijska oprema je bila sicer vojaške narave, vendar dovolj moderna in udobna.
Preden se je vsa množica potnikov prebila skozi ladijsko komisijo pri mostičku, je preteklo lepo število ur, tako, da se je ladja z zamolklim trobljenjem podala na pot šele pozno popoldne. Potegnili so od njenega trupa most in začela se je odmikati od celine. Zbogom Evropa! Za vedno? Najbrž za vedno. Ob takih trenutkih človeku č,ustva ne kako otopijo, in je prav, da mu. Zaz-
delo se mi je, da je vsa stvar zanimiva, skoraj pustolovska. Na ladji se voziš, ne da bi bil kupil karto, pelješ se nekam, da sam ne veš prav kam, ne veš, ali te bo tam kdo pričakoval. Ali ni, kakor v kakem avanturističnem romanu?
Po iamajnevriranjlu iz pristanišča se je naš parnik spustil na visoko morje s polno paro. čutili smo, kako v osrčju rohnijo motorji, da tu in tam orjaško telo lahno zatrepeče, pa se spet umiri in gladko polzi po „morja široki cesti“. Na naši levi se je v daljavi odražala nizka, ravna nizozemska obala — zadnji pozdrav starega sveta — na desni so se od rdeče večerne zarje odražale strme dowrske pečine. Pluli smo po znanem Kanalu, čigar vodovje je večidel nemirno, dostikrat viharno. Danes je mirno in spokojno, kakor bi se vozili po Blejskem jezeru.
„Ali je to tudi Evropa?“ se obrne proti meni v polomljeni nemščini mlad sopotnik bogsigavedi iz katerega dela Evrope.
„Ne, to je Anglija“, je kar spontano ušlo iz mojih ust. Odgovor me je spravil v zadrego, zlasti še, ker me je mladi mož vprašujoče gledal, očitno pričakujoč pojasnila. Skoncentriral sem
svoje misli in mu stvar poskusil razložiti.
„Britanski otok, ki ga označujejo te pečine, je po zemljepisu del evropskega kontinenta. To drži. Angleži pa, katerim je ta otok njihova domovina, se do sedaj niso šteli za sestavni del svropske ljudske skupnosti, čeprav so se v vojnah, posebno tudi v zadnji svetovni vojski, bojevali na evropski celini, kjer so branili svoj otok. Angleška vodilna narodna plast je bila s svojim gospodarskim in trgovskim, pa tudi političnim umom v ogromnem britanskem kolonialnem impeffiju; angleško srce pa je slejkoprej pri bratrancih v' Ameriki, kjer so Angleži imeli nekoč, kakor gotovo veste, svoje kolonije. Te so se pozneje osvobodile, a kljub temu ostale v tesnih odnosih z materno zemljo. Vodilna in odločilna plast v sedanjih Združenih državah je sestavljena tudi danes — kakor je bila za časa proglasitve ameriške neodvisnosti — iz potomcev anglo-saksonskih priseljencev s tega otoka. Pregovor pravi, da kri ni voda. Kljub temu, da so nekdanji uporniki zoper britansko oblast odkrhnili od imperija najbogatejše kolonije in je Amerika polagoma začela dominirati nad Anglijo, se srčne vezi niso pretrgale. Ravno nasprotno! Propadajoči angleški imperij gleda na Ameriko kot na novo svetovno silo, ki ga bo reševala vojaško, politično, in če treba, tudi gospodarsko. Zato so angleški upi
sedaj v Ameriki, ne v Evropi, kakor so bili dolga desetletja pred to vojno v kolonialnem imperiju, ne v Evropi. To je razlog, da se Angleži ne smatrajo za Evropejce drugače kot po geogra-ski danosti.“
Fant me je zelo pazljivo poslušal. Moral je biti brihten in razumen. Kajti iz vprašanj, ki mi jih je stavil v tej zvezi, sem sprevidel, da me je čisto pravilno in točno razumel, čeravno sva vodila debato v nemškem jeziku. Pozneje sva se med vožnjo še srečala. Vedno me je lepo pozdravil in me še kaj vprašal. Tudi predstavil se je in sem zvedel, da je Litvanec — sin dežele, ki se je veselila svobode samo tako dolgo med obema vojnama, da je tam zrastel zaveden in samozavesten rod, ki je pred boljševičko tiranijo pobegnil v tuji svet, da bi od tam vodil boj za svobodo znova zasužnjene domovine.
Da me ni zmotil radovedni Litvanec, bi se bile moje misli razpletale drugače pri gledanju dowerskih pečin. Karkoli se je med in tik po minuli vojni hudega dogodil^ slovenskemu narodu in v širšem smislu vsej Jugoslaviji, ima več ali manj svoj izvor na tem otoku. Tu so doma največji in najbolj brezobzirni politični kramarji, kar jih pozna zgodovina. Da ščitijo svoje politične koristi in varujejo svojo kri, se niso pomišljali pognati v vojno in morijo narode, ki so želeli ostati nevtralni,
kot je želela Jugoslavija, vedoč za veliko notranjo nevarnost zaradi neurejenih razmer in zavedajoč se pogubnih posledic vojnega zapleta.
A mera še ni polna. Od vlade na tem otoku je prišel odlok, da se morajo izročiti komunistom v roke deset tisoči fantov in mož, ki so v obrambo naroda prijeli za orožje in se hrabro borili —ne zoper Angleže — ampak zoper samozvano komunistično nasilje, pa so zaradi politike tega otoka boj izgubili. In plačali izgubo z lastno krvjo. Tudi moj osebni delež trpljenja ima svoj izvor tukaj.
Kadar si sredi 'širnega morja, se svet spremeni in življenje se zdi, da postane drugačno. iNi drugega kot nebesni svod nad teboj in morska gladina okrog tebe, sredi vsega pa v primeri s to vesoljnostjo strašno majhna, drobna lupina, ki se prekucuje čez grebene valujočega^ nikdar mirujočega morja. Kadar je prekucovanje neznatno ali ga sploh ni čutiti, ter potnik nima sitnosti s svojim žleloidcem, je vožnja nad vsako opisovanje lepa, prijetna s te strani: kadar je tudi splošna atmosfera na parniku med potniki prijateljska in torej ozračje polno naklonjenosti in pripravljenosti iti na roko, je lepa in prijetna tudi z druge, človeške strani; in kadar se na stisnjenem prostoru ne dogaja ničesar, kar bi človeka vznemirjalo ali celo jezilo, je vožnja lepa in prijetna v celoti.
(Bo še)