Gospodarstvo. Kako se kaže v goricah. Poročila iz raznih krajev Slovenije naglašajo, da nastavek grozdja ni obilen, kar |e bilo tudi pričakovati vsled lanske deževne letine. Trta je otrok solnca in toplote in ne prospeva v dežju in mrzlih noceh, katerih je bilo lani vse preveč. Zato je mnogo poganjkov brez kaverkov (grozdja) in le najmocnejše kažejo po en, r&dko dva grozda. Sicer pravi pregovor, da se grozdje rodi do Vrbanovega (25. t. m.) in zato bi bila vsaka končnoveljavno sodba o množini letošnjega pridelka še preurainjena. Vendar pa moramo beležiti dejstvo, da naši vinogradniki z dos&danjim nastavkom groždja niso zadovoljni. Razne uime, bolezni in živalski škodljivci še bodo itak zredčili dosedanje upe. V staa-ejših nasadih, ki pesajo od leta do leta in tudi o onih goricah, kjer je lani gospodarila peronospora gre glas, da bodo malo rodae. Vremensko ibalj obcutljive sorte, kakor žlahtnina, traiminec, muškat itd. kažejo tudi slabo. Dobro Obdelani, posebno mlajši in pognojeni vinogradi pa kažejo tam, kjer se je v lepem vreraenu koncem avgusta lanskega leta opravila tudi tretja kop, bolj prijazoo lice, čeravno &e najde povsod precej mrtvih oces, vkljub mili ziini. Na šparonLh se to posebno opazi. Leta 1917 je bil v spomladi nastavek grozdja baje tudi slab, toda izredna vrocLna je dozorela rsak grozd in zrastlo je izvrstno vino. Pravijo, da je grozdje »teklo« in je bilo le malo tropin. Vsled dobre kakovosti so tudi cene poskocile in vinogradniki so bili zadovoljni. Bog daj, da bi bilo tudi letos tako. Od cvetočega grozdja do preše pa se je dolga pot. Vinske cene so stalne in kažejo navzgor. Na borzi v Zagrebu so poskočile za 8 do 10 odstotkov. Zaloge so precej izčrpane in do jeseni se bodo iskala stara vina, ker moramo približno do novega leta računati e konzumom starih vin. Grozdni sukaž, ta najhujši škodljivec naiih M, se je letos pojavil izredno zgodaj, in bo naredil obcutno škodo, ako bi zopet nastopilo hladno vreme. Prve dni meseca maja so vinogradniki že opazili tega škodljivca, ki se je zbudil iz svojega zimskega spanja vsled lepega vremena. Zanimivo brošurico je izdal o tem škodljivcu g. ravnatelj vin. "šole A. Zmavc v Mariboru in želeti bi bilo, da bi jo preštudiral vsak napredni vinogradnik. Pokoncevanju tega škodljivca bomo morali posvetiti največjo pozornost. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Ze danes se opozarja na zborovanje, ki ga bo imela podružnica v nedeljo, dne 29. t. m. na srednji vinarski in sadjarski šoli. Razkladala in razkazovala bosta gg. ravnatelj Andrej Žmavc in profesor Jožef Priol stvari, ki so baš sedaj važne za vinogradnike in sadjarje. Začetek zborovanja ob 9. uri dopoldne. Glede desetka še enkrat opozarjamo, da je glasom ^predlogov poslancev Slovenske ljudske stranke prišlo v finančni zakon določilo, da je desetek med mrtvimi (starši in otroci) do vrednosti 150.000 Din popolnoma prost Odštejejo se od cenilne vrednosti vsi dolgovi. Če je n. pr. posestvo po umrlem ocetu cenjeno na 260.000 Din, a dolgovi znašajo 120.000 Din, ne placajo otroci nobenega desetka. ; Med živimi pa ta ugodnost ne velja. V tem slučaju se je na predlog naših poslancev znižal desetek pri nepremičninah (zemljiščih in hišah) od dosedanjih 6 na 4%, pri premičninah pa od sedanjib 2 na 1%. Znižani desetek velja od 1. aprila 1927 dalje. Te dni je izšel v Uradnem listu fin. zakon, ki vsebuje določila o teh ugodnostih. Uradno opozorilo davčnega okrajnega oblastva t Mariboru. Dne 15. maja 1927 poteče rok za vložitev prošenj za davčno prostost po predzadnjem odstavku člena 81 fin. zakona za leto 1927-28 za nove hiše in nove dele obstoječih zgradb, ki so bile dograjene v casu od 1. jan. 1920 do 31. marca 1927. Po tem členu se omenjene stavbe na prosnjo naknadno oproste hišne najmarine in sicer v Mariboru za dobo 15 let, v stalih krajih okoliša mariborske davčne oblaati pa za dobo 10 let. Hišne razredarine ee ne oproste. Prizadevi se opozarjajo, da morajo prosnjo za to davcno prostost vložMi najkasneje do 15. maja 1927 tudi za slučaj, če so že svojčas zaprosili za davčno prostost po -splosnem zakonu iz leta 1911. Prošnje so podvržene kolekovanju po taksnem zakonu. Isto davčno prostost uživajo tudi hiše, dograjene izza dne 1. aprila 1927. Za te hiše pa je treba vložiti prošnje v 30 dneh od dne, ko se je izdalo privolilo iza porabo, če pa se začne poraba prej, od dne dejanske porabe. Plačevanje z 20% boni se začne, čim bo finančna delegacija izdala tozadevna navodila. Še enkrat ponavljamo, da se bo letos sprejemalo za plačilo zaostalih davkov samo one liste, ki se glasijo pod 1000 kron in tiste, ki nosijo ime doticnega davkoplačevalca ali njegove žene. St. Urban. Tukajšnja čebelarska podružnica naznanja, da se Yrši dne 22. maja, ob 3. uri popoldne po večernicah predavanje 0 čebelarstvu v šoli in pri šblskem čebelnjaku. Predavat pride g. Ivan Jurančič. Opozarjamo vse, ki se za to važno gospodarsko panogo zanimate, da pridete, ker sedaj je prilika, da se naučite, posebno mladina. Prosimo vse čebelarje, ki še niso člani, da ob tej priliki pristopijo k podružnici in plačajo članarino, katera je sicer res malo dražja ali treba je pomniti, da dobite za to dober ¦strokovni list, iz katerega se lahko naučite res umno čebelariti. Cebelarji iz okolice Sv. Urbana in Vurberka pokažimo, da nismo zadnji v Slov. goricah. K obilni udeležbi A-abi odbor. Marija Sncžna. Novi živinski in kramarski sejem se vrši tukaj dne 20. t. m. Vabljeni ste živinorejci, kupci in kramarji, da iukaj na skrajni severni točki Slovenije uživimo ta sejem y procvit kmetovalstva in v zadovoljstvo kupcev. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. aprila se je pripeljalo 246 svinj, 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90 do 125 Din. 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 330 do 350, 5—7 mesecev stari 430 do 450, 8—10 mesecev stari 540 do 560, 1 leto stari 1100—1200, 1 kg žive teže 9.50 do 11, 1 kg mrtve teže 15 do 17 DLn, Prodalo se je 201 komad. Mariborski trg, dne 7. maja 1927. Na trgu je bilo 23 slaninarjer « 51 zaklanimi svinjami, ki so prodajali meso in slanino po 15 do 27 Din; pri domačih mesarjih so ostale dosedanje cene. Krompirja, zelenjave in drugih živil je bilo 50 vozov. Perutnine je foilo okoli 600 komadov, ki se je prodajala po 15 do 120 Din komad. Kozliči (32 komadov) 50 do 110 Din, domači zajci 15 do 35 dinarjeT komad; jagnjeta (14 komadov) 100 do 150 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompir 9 do 10 Din mernik (7 in pol kg) ali pa 1.25 do 1.75 Din kg, česen 12 do 18, čebula 5 do 6; kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, glavrmta jolata 10 do 12 Din kg, karfiol 4 do 12 Din kg. Sadje: jabolka 4 do 16, črešnje 40 Din kg; mleko 2.50 do 3, smetana 10 do 14, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 15 do 20 Din liter, limone 0.75, pomaranče 1 do 3 Din komad, datelji 24 do 36, med 30 do 35 Din kg, jajca 0.75 do 1.25 Din komad. Lončena, lesena in slamnata roba 1 do tOO Din komad; lesene grablje 6 do 8 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din, sirkoTe metle 7.50 do 8 Din, leseni Tozički 150 do 300 Diin komad. — Mariborski trg se vedno in vedno povečuje, in sicer tako. da t kratkem Glavni trg, Koroška cesta in Vodnikov trg .«¦ Strossmajerjero ulico vred ne bo zadostoval za ta Tedno in vedno iako dobro založeni in obiskani tedenski trg in ga bodo morali r>remestiti. Seno i« slama na maribor9kem trgu. V sredo, 4. t. m. je bilo (vsled dežemega vremena) samo 8 vozov sena in 2 voza slarne, t soboto, 7. t. m. pa 23 vozov sena, 6 vozov otave, 3 vozove stelje in 16 tozt slame na trgu. Cene so bile senu 55 do 80 Din, otavi •S50 do 65 Dia, stelji 25 do 30 Din, slami pa 25 do 35 Din za 100 kg; 4ami tudi 1.25 do 1.50 Din za škop. V Maribora se je od 8. t. m. piro pocenilo za pol dinarja pri Htru.