18. marca t916.
S T. R Ä Z M.
Streu 5.
da, znajo tudi liberalci sami, k temu vendar ni treba vedno Prekoršeka, kali? Upajmo, da radi teh opazk dobi družba zopet veliko novih prispevkov!
Travo rasti čuje „Narodni Dnevnik", ko preč. g. opata Ogradija vidi v PetrovČah agitirati za občinske volitve, dočim gospod opat v Petrovčab Že skoro celo leto ni bil.
Radi tatvine in hazardne igre je od sodni je prijet Hleten lant Maks Brinovšek, ki je Se lani obiskoval mestno ljudsko Solo v Celju.
H&vnatelja Bobisut in Weiss na deški in dekliški mestni ljudski šoli v Celju ideta s tem Šolskim letom v pokoj. Bobisut je obenem občinski odbornik in ud mestnega šolskega sveta, Weiss pa učitelj v kaznilnici. Weiss je skladatelj več cerkvenih pesmi, med drugimi one moški zbor: „O kam Gospod, gre tvoja pot?", ki' jo'je komponiral kot učitelj petja na celjski gimnaziji.
Celje. V tukajšnji domobranski vojašnici se je 15. t, m. zastrupil prostak 26. domobranskega polka Alojzij Kerse. Pred kratkim je bil kot desetnik, degradiran.	, -
Celjski .liberalci in — mladina.' Da so naši spodnještajerski liberalci res opičje narave, o tem malokdo več dvomi. V vsem bi radi posnemali našQ organizacijo. Ko so videli celjski ovinkarji,, da naša» mladeniSka organizacija na Spodnjem Stajerju vidpo napreduje, osnovali so tudi liberalci svojo Zvezo napredne mladine, To liberalno celjsko dete ima samo to nesrečo, da se zbere k večjemu kakih 20 do 80 zborov alce v na njenih „mladinskih" shodih. Na praznik sv. Jožefa skliouje Zveza napredne mladine zopet enak shod v Pe'trovče, ''kjer so liberalci, recte ovinkarji, pri občinskih volitvah tako regimentno pogoreli. Pridigal bodo svojim vernim „mladenič" Les-ničar iz Celja.
Ptujske novice.
Ptuj. Malokatero mesto pod našim solncem ima falto vestno policijo, kakor naše slavno mesto Ptuj. Že ob priliki ■ znane Ciril Metodove skupSčine leta 1908 je zaslužila naša policija, da se jo stavi kot vzgled svetovnim čuvajem javnega reda in miru. A še vedno se trudi, ostati na viškui. Dasiravno živi mesto Ptuj izključno od denarja, ki ga prinašajo Slovenci v Ptui, vendar takoj obrne, бе se predrzne Slovenec v Ptuju glasno govoriti slovenski, nanj svojo pozornost mož postave z bridko sabljioo ob strani. Se hujše in bolj pregrešno pa je v starodavnem Ptuju, ako zagledajo gospod policaj slovensko trobojno znamenje na prsih slovenskega mladeniča. Dne 15. marca so se vršili v Ptuju vojaški nabori. Ob tej priliki so naši slovenski/ fantje prišli okrašeni z mladeniškimi znaki in Irobojnimi traki. Dva mladeniča, brata Kri-stolič, sedaj stanujoča v Kamnici pri Mariboru, sta tokr&t okusila oblast ptujske policije, Policaj ju je hotel aretirati, iker nista hotela odstraniti na njegovo zahtevo, ^nedolžnih slovenskih trakov.; Nič ni pomagalo, dasiravno sta se lanta, kot sploh Člani naše organizacije!, mirno in dostojno obnašala. Znamenja sta morala odstraniti, sicer bi ju bila policija res aretirala. Pripomnimo, da je policaju ob tej priliki orož-ništvo pridno sekundiralo. Iz tega slučaja vidimo, kako neobhodno potrebno je, da se ptujska polici j a p o d r Ž a v i. Da je pristranska, to nam kaže dejstvo, da mirno gleda izzivanje nemških bur-fiev, Ü s Irankfurtarskimi barvami provocirajo vsak dan po Ptuju.
-1 PtoJ. Ka pofiti (morajo imeti ree groiovitoj veliko opraviti. Pieatetf teh vrstic jo ie večkrat bral o pritoibah na Цј poŠti in mialil, da mocda le ni tako, kakor d® piSo * A po aakljaöbi pride в&т v ta kraj dne 3. marca In glej, dne 4. m area je pri Sla njegova dopanica, ki jo je odposlal dne 27. febntaija iz Gornjega Štajerskega. Potre• tavala je torej namesto en dan pet dni. Smo dndno hitri.
Trgovci, poEor! Na odločen protest narodnih trgovoev, vložen dne 11. novembra 1609 na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju zaradi volilne nerodnosti in enostranskega postopanja od merpdajne oblasti pri volitvah trgovske zadruge za okolico Ptuj, je višja deželna oblast ugodila rekurzu, ker so bili v istem navedeni vzroki nepobitno utemeljeni, ter je bil dosedanji načelnik gospod Prane Schosohte ritsch nenadoma odstavljen, in so se sklicale nove volitve na dan 21. marca t. 1. v gostilni Weissensteiria v Ptuju. Ker tso bila pri prejšnjih volitvah vabila vsikdar tako neredno razposlana, da Se za volitve razven nekoliko bližnjitov dosedanjega načelnika v obče skoraj nobeden nitji prav ni znal, je umevno padla zadruga vedno, v nemške in posilinemške roke. Bodite torej opozorjeni vsi, kateri se zanimate za našo trgovsko zadrugo in za naš društveni denar ter obenem za našo narodno stvar. Ne bodite mlačni ter pridite vsi k vo-; litvi dne 21. marca k Weisseneteinu v Ptuj ter prinesite soboj za legitimacije obrtne liste. Ptuj naj vidi, koliko nas je. Ce storimo svojo dolžnost, bo zmaga nafia.
i* - ^	Drugi kraji.
V Gradcu je v četrtek, dne 17. marca umrl stolni prost Jožof Fruhwirth.
rVVitanje. V Tepejevi žagi se je smrtna ponesrečil .mladi lant, ki jo bil kot učenec zaposlen pri tep* obrtu. Brez dovoljenja jo Šel v spodnje pro-More, Wer je žagar pri stroju nokaj popravljal. Deček se jet' dotaknil transmisije, ki ga je pograbila, zanesla v višino, ter ga potem z vso silo treščila ob
cementni tlak. Obležal je ћ razklano glavo na mestu mrtev.	,:.,, ■
Mozirje. Svoječasno smo poročali, da je bil Iv. Lipoid in njegova žena pri okrajnem sodišču Gornji-grad obsena, prvi na sedem dni zapora, drugi pa na dva dni zapora ! ali 20 K globe in poravnanje vseh Stroškov. Ker pa nista bila s tem zadovoljna, sta pa vložila priziv. Dne 7. sušca pa 'je okrožno sodišče v Celju prvo obsodbo povsem potrdilo in imata sedaj samo mnogo več stroškov. Torej — kajha je neizogibna! Bodo pač počitnice, in kakor že mozirski na-prednjaki pravijo — kaša se bo pihala. Kaj ne, slav-noznani pesnik? Crez sedem let vse prav pride!
Novaeerbev. V štev. 29 „Straže" smo poročali, da kupujejo novooerkovski trgovci pri nemških celjskih trgovcih. Ker nočemo nobenemu delati krivice, rado volje jemljemo na znanja obvestilo (trgovke ; ge. Marije Okrožnik, ki nam odločno zagotavlja, da kupuje samo pri slovenskih trgovcih v Celju. Naša želja je, (la bi ne bilo nikoli več potrebno spominjati koga na geslo: „Svoji k svojim."
Grozna žalolgra se je dogodila v soboto dne 12. marca dopoldne ob 10. uri v Ormožu. Ferdinand Kuharitsch, bivši mizar in steklar, fee daj hišni posestnik v Ormožu, je začel 'barantati s hišami v Ormožu. Kupil je od Hetzla nekdanjo Standekerjevo trgovino in jo prodal sedanjemu edinemu slovenskemu trgovcu v Ormožu, Ludoviku Kubariču. Kmalo gaje zgrevalo, ker mu je trgovec Perko 4000 K več obljubil. Hotel je kupčijo razdreti, pa se ni dalo. Potem je kupil od podjetnika Tolazzija novo postavljeno vilo za 37.000 K- Ko je izvedel, da je prejšnjemu kupcu Tolazzi pustil svojo vilo za 30.000 K, je hotel od pogodbe odstopiti. Slednjič sta se s Tolazzijom pogodila, da Tolazzi vzame vilo nazaj za 30.000 ,K. Dogovorila sta se, da naredita dotično pogodbo pismeno v soboto ob 9. uri dopoldne ' pri Ferdinandu Kuhari-tsehu. Ob k 10. uri pride Tolazzi h Kuharitschu. Reče mu sesti, dokler ne prinese papirja. Ko se Tolazzi vsede, potegne Kuharitsch železno kladivo in vdari Tolazzija po glavi, da mu kri brizgne po obleki. A predno Kuharitsch drugič zamahne, skoči Tolazzi in mu izvije kladivo. V tem potegne Kuharitsch revolver, Tolazzi pa zbeži s kladivom iz isobe, pade dvakrat po stopnicah in hiti v Župnišče. Ondi mu župnik izmije in zaveže rano, mu posodi klobuk ter ga skozi dvoriščna ivrata spusti na njegov dom. Ko je Kuharitsch videl, da mu je Tolazzi všel, je planil z revolverjem nad svojo ženo. Ta pa se mu je izvila ter ga sunila v sobo in vrata za seboj zaklenila. Nato se je Kuharitsch vsedel na divan in si je pognal iz revolverja kroglo v desno sence. fCrez nekaj minut je bil mrtev. — Kuharitsch je bil slovenski odpadnik, strasten sovražnik sv. katoliške cerkve &n pa, zagrizen štajerčijanec.	'V
Nesreča. V petek dne 11. marca popoldne so blizo Smolnika pri Rušah spravljali delavci splav v Dravo. Ker je bil les surov, splav ni plaval po površju vode, ampak se je venomer bolj pogrezal v vodo. Blizo Kranerjeve žage je zašel splav v vrtinec, ter oba llosarja, nahajajoča se na splavu požrl seboj. Karol Dogovnik se je Še vendar poprijel zopet splava, ki je prišel na površje, dočim je Franc Krebs izginil v dravskih valovih. Ponesrečeni zapuSča ženo in dva mala otročiča.
V Apačah pri Radgoni se-obhaja od 13. do 22. marca ljudski sveti misijon. Vodijo ga čč. gg.: Ciriö B., Burčer G., in Fetzel A., kapucini iz Lipnice. Slovenci se govorov polnofitevilno udeležujejo.
Gradec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Kres je priredilo dne 6. t. m. svojim vrlim Članom lep zabaven popoldan s tombolo. Udeležba je bila tako številna, da so bili društveni prostori natlačeno polni. Lepi dobitki so razveseljevali srca in radostne obraze, šaljivi dobitki so pa izvali hrupni smeh med udeleženci. S tem je pokazalo društvo, da ume svoje člane navajati kakor k pravi izobrazbi, tako tudi k plemeniti zabavi. Redno so vsako nedeljo in praznik poučna predavanja zanimive in izobraževalne vsebine. Slovenci in Slovenke, ki pridete v Gradec, pohitite pred vsem v Kres, in se ga oklenite krčevito, da zamoremo tako tudi v tujini vdejstvova'.i in se navduševati za svete verske in 1 pa narodne ideale!
Sv. Peter na VaŠinjah. IV nedeljo dne 13. t. m. je priredil Bauernverein pri Stantmanu v Sv. Petru zborovanje. Udeležba je bila velika. Prostorne dvorane gospoda Steršeja so bile polne. Govornikov je bilo 6. Samo Škoda, da so vsi nemško govorili in jih polovica ni razumela, o Čem: so razpravljali. Slo je vse lepo po vsporedu. Prvi govornik je bil gospod Maierhofer, ki je označil program Bauemvereina, Drugi govornik je bil gospod Glančnik, ki je: v kratkem nekaj silno važnega povedal. Tretji govornik je bil gospod Maierhofer, ki je novo železnico gradil. Prav natančno je narisal progo, po kateri bo letela lukamatija. Prav je imel, da je segel po tej točki< saj so itak vsi nemško-nacionalni poslanci na tej progi izvoljeni. Četrti govornik Je bil gospod Mežnerjev Zep, ki je omenjeno progo nadaljeval gor nekam na Nemško in se je pri tem jako srečnega počutil. Posebno vesel je bil, ko je označil pomen te železnice, da namreč ne bo povzdignila nas Korošce samo v gospodarskem, ampak tudi v narodnem oziru, ker bo zvezala nova proga Lalentalerje in 0berkftrntnerje. Do sedaj sem mislil, da smo bili vsi sborovalci ene misli IU ene želje. Pa za vraga! Ne, ne! Po resnici
vam povem, gospod urednik, da je Zepej dobre pol ure slovensko govoril. Naenkrat sem zapazil, da ве je tisto ogromno število zborovalcev začelo deliti na dva dela. Prepričal sem se, da Sv. Peter Še stoji na trdni skali slovenstva in se ne bo tako vdal, kakor si pauernbundlarji mislijo. Peti govornik je bil gospod Maierhof^, ki je Se dodal, na kar se je med tem Se spomnil. Sesti in sedmi govornik pa je bil gospod Glančnik, ki je žakelj zavezal.
Trbovlje. Pred kratkim se je pri nas ustanovilo društvo za varstvo otrok. To je pač za Trbovlje velikega pomena in zelo potrebno. Največ zaslug иа ustanovitev si je pridobil gospod c. kr. deželnosodni svetnik Wagner, kateri se ije mnogo trudil. Želeti bi bilo, da bi to društvo skrbelo za mladino tudi v verskem oziru, ker je za našo deco to zelo potrebno, -kajti nikjer nimajo otroci toliko slabih, vzgledov is pohujšljivih besedi, kakor ravno v Trbovljah. Roko tudi ne? Saj otroci slišijo mnogokrat pohujšljivo govorjenje od svojih lastnih starišev in počenjajo, ker se jim zljubi. Ni dolgo od tega, ko sem slišal, na lastna ušesa, kako je. neki okoli 10 let stari fantek svojo mater očitno obrekoval, a mati ga zato ni kaznovali. Pa to ni mogoče samo posamezen slučaj, ampak se to žalibog mnogo, mnogokrat zgodi. Nekdaj so Šolarji med seboj gospoda učitelja ali č( gospoda kateheta vikali. Pa dandanes poslušaj otroke, kako čisto navadno izgovarjajo: učitelj je rekel, ali pa: kaplan Je rekel! Zelo bi bilo priporočati, ako bi se mladi učitelji zato malo bolj brigali in rajši malo manj Študirali „Svobodno Misel"!
Književnost in umetnost.
Navod za opis naše narodne umetnosti.
Kakor se v pesništvu razločuje umetna in narodna pesem, ■ tako je po priliki tudi v obrazovžjni umetnosti. Imamo umotvore, ki so jih ustvarili domači ali tuji, bolj ali manj znameniti slikarji, kiparji, stavbarji, pasarji itd., a poleg teh je Že druga vrsta umetnosti, ki izvira iz ljudstva in živi v ljudstvu. To je narodna umetnost, na katero se pri vseh kulturnih narodih obrača novejši čas velika pozornost. Tudi pri nas je zadnji Čas, da se poberejo razdrobljeni kosci. Ta posel sta prevzela Matica Slovenska in pa Zgodovinsko društvo.
Odbor Zgodovinskega društva je v svoji seji 0. marca napravil podroben načrt, s katerim se obrača na vse zavedne rodoljube, ki jim kulturni napredek narodov ni prazna fraza. Bratje Korošci v tem oziru istotako lahko stopijo v zvezo z Zgodovinskim društvom.
I. Kaj spada v obseg narodne umetnosti?
1.	Križi in kapele ob potih in cestah, zlasti Še „kužni" in „turški" križi, njih oblika, napisi, slike.
2.	Grobovi in križi na pokopališčih, kaka je tipična oblika križev v dotičoem kraju.*
3.	Okraski na hišah: raznobarvni pasovi ob zunanjih stenah, s katerimi ženske krasijo „podste-nje" in imajo za to včasi posebne vzorce; slike (ia napisi) na hišah, okraski na polkah in tramovih; zanimivi ključavničarski izdelki; okraski (in napisi) na prešah in sodih.
4.	jStaro pohištvo, njegova oblika, lepo izrezljani stoli, mize, omare in Skrinje s slikarijami.
5.	Nabožni predmeti: slike in kipi svetnikov pe stenah, božične jaslice, velikonočne pisanke z raznobarvnimi figurami, presmeci na cvetno nedeljo Oz česa in kako so sestavljeni), presmec na Veliko noč (kaj vse nosijo ljudje k velikonočnemu blagoslovu), sličice v molitvenikih, božjepotne podobice, medtUje.
6.	Razni motivi na obleki, čipke, kaj je bilo pri obleki najbolj priljubljeno prej in kaj sedaj. (Oblika ženskih uhanov, urine verižice, kövinasti pasovi, na katere si ženske obešajo nož.
7.	Okraski na jerbasih in košarah, na čebelnih panjih; razne figure na lončeni posodi, na pečeh i. t. d.
8.	Vsakovrstno müzlkalno orodje, ki se rabi med ljudstvom.
9.	Razni okraski pri gostijah, Šopki; venci, pecivo (na primer „boemani"!).
II. Kako se naj to vse opiše in zbere?
1.	Kjer je mogoče, se naj dotični predmet pošlje Zgodovinskemu društvu za muzej.
2.	Kjer je možno, se naj oskrbi fotografija «di risba, vzorec (model) in pošlje Zgodovinskemu društvu.
3.	Opiše se, v kakem kraju se kaj nahaja, kdo napravlja dotične reči, ob kaki priložnosti, kako, in se naj javi Zgodovinskemu društvu.
Kdor bi želel natančne jih navodil ali pojasnil, naj se }stotako obrne ha Zgodovinsko društvo v Mariboru. '	.
Св se rodoljubi odzovejo, bomo kmalu imeli le-" po zbirko, ki nam bo predstavljala umetniško deJo-tvornost našega ljudstva, kakor tudi, kaj je zrastlo na domaČih tleh in kaj Je tuja kultura presadila b nam. .
"„;'.,:.;,; Odbor Zgodovinskega društva. '
M^rarlU, «e «*
* SamoB'kU upU t i. м oai, U и iikw, шрек H ee «1 jik
«5« »«^-JtWÄ^i«« 5-V	-