ZEMLJO KMETOM
S KAKSNIMI PROBLEMI m  NALOGAMI SE SREČUJEJO KMETJE V KS DOLSKO
Pod debelo snežno odejo po-čiva zemlja in čaka, da bo toplo sonce stopilo mrzlo odejo in bo lahko pognalo prvo zeleno brstičje. Toda če počiva zemlja, ne počiva kmet. Opravlja vsak-danja dela, skrbi za živino, po-slopje ..., pripravlja se na hitro se bližajočo pomlad in na dela, ki pridejo z njo.
Naša krajevna skupnost je primestna vaška krajevna skup-nost. Temu primerno je tudi število kmečkega in polkmeč-kega prebivalstva v njej. Ko sre-di zime srečujem kmete na cesti, ko jih gledam z lopatami pred hišami, ko s hribov sprav-ljajo les . .. je na njihovih obra-zih opaziti tudi skrbi. In ko ti Ijudje spregovore, veje iz njiho-vfli besed pomembno vprašanje, ki ne zadeva samo njih, samo našo krajevno skupnost, ampak tudi našo občino, celo mesto.
Kmečke probleme v naši KS rešuje komisija za kmetijstvo pri KS Dolsko, ki tudi pozimi nima lahkega dela. Po številnfli sestankih in posvetovanjih so prišli do zaključkov, da je tudi pri nas potrebno preusmeriti kmetije predvsem na živinorejo, kar bi pripomoglo k večji renta-bflnosti naših kmetij; številnim kmetom je treba urediti hleve; v načrtu je ustanovitev strojne skupnosti (v Vinjah in sosednji KS Klopce je že ustanovljena in tudi deluje) ...
Se veliko je nalog, ki čakajo kme-te poleg vsakodnevnega trdega dela, a postopoma bodo vse skušali rešiti in si zagotoviti ugodnejše razmere in lažje delo. Toda kot rdeča nit se vle-če od kmeta do kmeta, od sestanka do sestanka vprašanje: kaj bo z zenv ljo, ki jim jo je pred leti atondirala Emona (takrat Agrokombinat)? Ta-kiat jim je bila zemlja odvzeta, saj so jo odkupovali tudi po smešno nizki ceni (2 stara dinarja za kva-diatni metei, arondacijska komisija pa je zatrjevala, da bo s kiavami, rej-nimi na tej zemlji, in z mlekom oskibovala Ljubljano. Iz vsega tega ni bilo nič, pač pa danes zemljo, Kj se razprostiia med Dolskim in Kle- -čami, prodajajo ali zamenjujejo z drugim interesentom iz sosednjih občin. Nekdanji lastniki te zemlje so še vedno finančno in tudi material-no prizadeti, pojavljajo se negodo-vanja in socialni problemi.
Nekateh so si bili prisfljeni na sta-la leta poiskati zaslužek v tovarnah. Ti danes nimajo ne dovolj delovnih let ne zemije. Diugi pa, ki so ostali doma na majhnem koščku zemlje, komajda životatijo.
Vsi vcmo, da je zemljišče med Dolskim in Klečami komaj dovolj veliko za naše kmete, ne pa da ga
Emona daje v najem ali celo v last-ništvo drugim upotabnikom. Vemo pa tudi, da je to industrijski rezervat in bo tako zemlja služila v povsem diuge namene, za katere so jo takiat kmetom odvzeli.
Navedena dejstva so le dro-bec problemov, ki tarejo našega kmeta; njih bistvo in globlji po-men roka težko zapiše. To se odraža le v srcih pravih kmetov, katerim je zemlja vir življenja, dohodkov in tudi sreče.
Zato naši kmetje odločno za-htevajo:
—  da se poravna krivica, ki se jim godi z odvzeto zemljo,
—  da z njo ne gospodarijo tako neodgovorno in ne dovo-ljujejo, da bi z njihovo bivšo zemljo tako neodgovorno kdor-koli prekupčeval,
—  da se uredi vrnitev arondi-ranih zemljišč ali pa se po solid-nih cenah plača zemlja prejš-njim lastnikom,
—  da Emona zemljo najprej ponudi   bivšim   lastnikom   -kmetom in upošteva predloge krajanov, ker bi le-ti z zemljo načrtno,  vimno  in nemoteno
tudi dolgoročno gospodarili,
f\
—  da se zagotove kmetom-delavcem (ki so se z odvzemom zemlje morali zaposliti) delovna leta,
—  da se preskrbe finančna sredstva za kmete, ki jim je bila zemlja odvzeta, pa nimajo red-nih dohodkov in tako predstav-ljajo socialni problem krajevne skupnosti, saj se jih večina za-radi starosti ne more zaposliti (teh ni tako malo). Ta finančna sredstva   bi   moral  preskibeti tisti, ki je zemljo arondiral ozi-roma dal soglage za aronda-cijo ...
Kot komisija za kmetijstvo pri krajevni skupnosti Dolsko menijo tudi vsi krajani, da so gornji zahtevki naSh kmetov in kmetov-delavcev popolnoma upravičeni ter da bo KS Dolsko skupaj s SO Ljubljana-Moste-Polje s polno odgovornostjo po-zitivno rešila krivično aronda-cijo v dobro našega kmeta, de-lovnega človeka, v dobro večje produktivnosti in zadovoljstva naših občanov ter ne nazadnje tudi v dobro napredka naše sa-moupravne socialistične skup-nosti.
MARTINATRDIN