147. štev.
V Ljubljani, četrtek 19. junija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto ... K 84-— Pol leta ...	„ 42•—
Četrt leta ... n 21— 2a mesec . . . „ 7-—
inozemstvo:
M celo leto naprej K95 — *a Pol leta „	„ 50—
za četrt leta „	„ 26--
za mesec	g-__
Uredništvo je na Starem trgn štev. 19. Telefon eT* “60. — llpravuištvo je na Marijinem trgn —štev. 8. — Telefon štev. 44.
.
Na pismene naročbe brei pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po po-■ ;'?nem prostoru in si-.	'	w	45	mm
enkrat
popust.
u
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem gleue loži zn odgovor dopisnica ali zim,,,....
pri-
'opisl
naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
*
Na predvečer odločitve.
Pariz, 4. junija.
Mir, ki se bo v kratkem podpisal v Versaillesu in St. Germainu, nam prinese enotno in neodvisno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne prinese pa nam zaželjenih mej na zapadu in na severu. Ogromna večina našega naroda doseže popolno svobodo in pogoje za vsestranski razvoj. V su-zrijosti ostat e samo uni del našega naroda, ki bode izročen kot nagrada Italiji ;n morda Nemški Avstriji.
Kakor nam sicer sice krvavi, ko Pomislimo na usode, ki je zadela naše naizapadnejše kraje, na drugi strani moremo utajiti, da nam je ta vojna Ponesla nekaj, na kar smo pred njo omaj sanjati upali, to je veliko jugoslovansko državo od Mure do Var “arja, v kateri bo veiika večina slo Venskega ozemlja za vedno zavarovana Pred tujimi napadi. Po stoletjih in stoletjih bodemo Slovenci prvič sami gospodarji v našem zelenem Stajerju ‘h v njegovih lepih mestih in mestecih, v delu Koroške, kjer se je še ohianil naš narodni čut, v Kranjski in tudi v našem Prekmurju. Prvič po tolikem času trpljenja in suženjstva bodemo v položaju, da si uredimo svojo hišo, kakor bodemo sami vedeli in znali. V diužbi svojih srbskih in hrvatskih bratov pa bomo tudi imeli s čim, da pomagamo našim bratom v suženjstvu, dokler se tudi oni ne otresejo tujega jarma.
Ni torej časa za jadikovanje. Naš' spas je v jugoslovanstvu, in jugoslovansko državo smo dosegli, četudi ne popolno. Na nas jc sedaj, da pokažemo svetu, da smo sposobni za samostojno državno tvorbo, in da razumemo veliko idejo, ki nas je v njo 2dtužsla.
Politika trozveze je šla za tem, T^Jias Slovence povsem iztrebi s po-
ne 'Priobčujemo ta članek v celoti, dasi se g § aianio popolnoma ž njim. Člankarju, pLj,’ ie član SHS mirovne delegacije v članbU’ odg°vori sedaj v soboto s posebnim X nK°m naš Sotrudnik, ki je bil delj časa v ov|ci in Parizu.
vršja zemlje in vrh tega, da prepreči vsako združitev Jugoslovanov. Ce bi bile zmagale centralne sile in če bi se tudi izvršil program cesarja Karla, imeli bi Veliko Hrvatsko — pod madžarsko peto, Srbija bi bila tako zmanj šana na korist Bolgarske in Albanije, da ne bi mog-a niti živeti niti umreti, a slovenske dežele bi služile Nemcem kot most do Adrije. O tem ne more biti nikakega dvoma. Ako eks stira še kak Slovenec, ki mu je žal, da je Avstrija propadla, temu ni pomagati.
Težko se je sprijazniti z mislijo, da izgubimo naše primorske kraje. Ker smo pa istočasno dosegli glavni predpogoj našega narodnega obstanka in naše narodne bodočnosti, jugoslovansko državo, neodvisno od vsakega tujega gospodst /a, na n je ta izguba izdatno olajšana. Ko si sedaj, ko smo izgnali tujca gospodarja z največjega dela svoje domovine, uredimo svoj dom, našli bomo pota in sredttva, da oslobodimo še zadnji košček naše zemlje.
Trozvezna politika je zahtevala našo smrt. Glavni članici trorveze, Nemčija in Avstro Ogrska, sta vsled te politike propadli. Prva je danes izročena na milost in nemilost velesil, p ed katerimi je morala kapitulirati, a druge ni več. Tretja Članica trozveze Italija, je aprila 1915 zapustila svoji zaveznici, ker se ji je zdelo, da ne boste mogli vzdržati boibe proti ce lemu svetu. Stopila je na stran tro imenega sporazuma, ni pa vrgla od sebe trozvezno protijugoslovansko politiko. Ker je srbska Narodna skupština meseca novembra 1914 proglasila, da se Srbija bon za osvobojenje in uje-dinjenje vsega srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, obstojala je nevarnost, da države trojnega spora zuma ta program p izna;o. To ni moglo biti po volji haiiji, katero je pred jugoslovanstvom navdajal isti strah, kakor njeni zaveznici Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Zato je pogodbo (londonski pakt), kojo je sklenila z Rusijo Francijo in Anglijo koncem aprila 1915, zasnovala tako, da ista predvideva sa-
mostalno Hrvatsko, poleg samostalne Srbije in Črnegore. O kaki samostalni Sloveniji v tej pogodbi sploh ni govora. Kar st nas ni Italija izgovorila 'V.a sebe, pripadli bi b:li ali amputirani Avstriji ati Hrvatski. Zraven tega pa si je Italija zasigurala z omenjeno po godbo tak položaj na vzhodni obali Adrije in na otokih, da bi imela po* v Sem v rokah toliko Hrvatsko, kolikor Srbijo in Črnogoro. Tako smo bili Jugoslovani žrtvovani od obeh borečih se strani. Nismo skoro vedeli, zmaga katere strani nam prinese žalostnejšo usodo. Vedeli smo edinole, da se v slučaju zmage Nemčije in Avstro-Ogrske ne da ničesar več popraviti, dočim smo verovali, da bodo nasprotniki teh dveh držav uvideli potrebo močne jugoslovanske države na Balkanu, in da bodo revidirali londonsko pogodbo, ako dosežejo popolno zmage.
Po ruski revoluciji in po vstopu Severnoameriških Zedinjenih držav v vojno ni bilo več mogoče misliti na to, da bi se nam odrekla pravica do narodnega ujedinjenja od strani za-padmh velesil, ako naš narod izrazi v tem pogledu jasno svojo željo. Kmalu sta Anglija in Francija začeli smatrati londonsko pogodbo kot balast. Tudi v itaiiji so se počeli pojavljati glasovi za sporazum z Jugoslovani. Prišlo je do rimskega pakta, na 'katerega so pristale vse stranke v Italiji, izvzemši oficijelnih socijalistor, ki pa kakor znano obsojajo v principu vsako stremljenje po gospodstvu enega naroda nad drugim. Temu paktu je imelo slediti priznanje avstro-ogrskih Jugoslovanov kot zaveznikov, ki se borijo proti centralnim silam. Ko pride pravi trenotek, Jbo naša javnost točno poučena, zakaj do tega priznanja ni prišlo. Naša javnost bode takrat videla, 2akaj je Italija kljub rimskemu paktu mogla o priliki sklenitve premirja in od takrat dalje postopati proti nam kot s sovražniki. Naša javnost bode takrat spoznala krivice in jih bo obsodila, kajti glavni vzrok, da izgubimo tako velik del našega ozemlja in da Italija tako gospodari v okupiranih krajih,
je v tem, da se je preprečilo v pravem trenotku priznanje avstro-ogrskih Jugoslovanov kot zaveznike dižav, ki so se borde proti centralnim silam.
Kljub temu pa se Italiji ni posrečilo, da prepreči ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse njene intrige v Črnigori in v Hrvatski so se izjalovile. Če bomo pametni, se bodo izjalovile tudi njene spletke v Bolgaiski in drugod.
Ako predsednik Wilson doseže, da se bodo spoštovale pravice našega naroda v kraj h, ki pridejo pod Italijo, ako bodo kvarnerski državici, kateri bode pripadala Reka, zajamčene vse svoboščine, in ako bo zagotovljena popoina svoboda naši plovbi na Jadranu toliko v miru kolikor v vojni — in to upamo trdno, da se zgodi — mislimo, da našemu narodu ne bo treba obupati. Svetovna vojna je do-nesla, kljub vsem spletkam članic bivše trozveze, svobodo in neodvisnost ogromni večini našega troimenega naroda. Tiozveze ni več, Avstro Ogrska je razpadla, Nemčija je premagana, a jugoslovanska država je danes gotov fakt. Duh sedanjega časa je smažen vsakemu imperijaiizmu Ni dvoma, da se bodo izjalovile tudi imperijalistične nakane tretje članice bivše trozveze. Duh časa je z nami. Zato strnimo svoje sile, postavimo novi jugoslovanski državi solidne temelje in ne bo daleč čas, ko osvobodimo tudi naše brate, ki so danes prisiljeni ostati zunaj mej naše države.
Edino le v Jugoslovanstvu je naš spas. Vsako separatistično stremljenje je zločin proti obstanku našega naroda. Samoslovenstvo, samohrvatstvo in samosrbsivo je v prvi vrsti krivo, da danes naš narod ni ujedinjen v celoti. Samoslovenci in Samohrvati so iskali spas našega naroda v Avstro-Ogrski, a Samosrbi so se protivili pravilno razumevani jugoslovanski ideji, v času vojn«. Dogodki so šli preko nj'h. Tako se bode dogajalo tudi v bodočnosti, :ko je danes še kaj trdih elementov med nami.	Š.
'■ADJMIK LEVSTIK.
110. nadaljevanje.
Vi
tšnjeva repatica.
• *1ra,u zastokal obupno, »resnica ie moja ljubezen si ti, in moja sre”	J
a ti svoje sreče ne najdeš z menoj
Vsa
■a »moia sreča je vsa pri tebi; jdešzmenoj — Q, ne varaj se.« » I ak mi vendar povej, moj veliki, modri hinavec'« je zamrmrala Vida tesno ob njegovem	.
obrazu. »M,lan! Moj Bog, ali solsi takošlabevol^ kadar si razlože liubezen? Sai nrc.a . ie>
si razlože ljubezen? Saj praviš, da je tvoia pri meni ... In moja, tudi moja je pri teli
kadar
sreča pri meni ... In
— slišiš? Tako srečna bom s teboj; nikoli^ nikoli
K
ne boš videl sence v mojem pogledu!«
. »Ne bom je videl, ker bom bežal od tebe; vse, j.ar misliš, Vida, vse tisto je nemogoče. Grobo-t P tv°je mladosti ne bom, ne bom, ne bom!« je arnal suplent s poslednjim ostankom dobrega na-ja^na> »Ti si mlada, komaj na pragu življenja stojiš, J Pa sem okleščeno deblo, pust starec, dolgočasen edved, neznosen človek — kakorkoli bi me zmerjala, 1 bilo res,-Ne maram, da bi ti bilo žal; ne maram, a bi bila ti nesrečna zaradi mene!« In res se je Pravil na noge ter ji junaško pomolil roko.
»Ne bom nesrečna, Milan,« je šepnila ona te* rnobno *n vstala za njim. »Ali ne slišiš, da te imam na • ~~ ta.k°'	Je	srcc težko *n se ponoči
j£n^a °	?	To	je	vendar	prava	ljubezen! Najboljša
. a ti bom, pridna in zvesta, oh, v vsem bom po-rna tvoji volji; tudi na pisalni mizi ne bom po-
spravljala, ker praviš, da te jezi . . . Oba bova srečna — in prosta, neodvisna od vseh!« je vzkliknila koprneče, sklepaje roke. v
»Bog ti daj kmalu toliko sreče in prostosti, kolikor ti je privoščim jaz. Z mano, in tega se bojim, pred tem bežim, dete moje — z mano bi bila nesrečna jetnica . . • Zbogom Vida — zbogom za vedno!« Šiloma ji je stisnil roko, zagnal se z dolgim skokom do vrat — tam pa je zdajci obstal in počakal, v skeleči želji, da bi ga zaklicala nazaj. In res je slišal za hrbtom par hlastnih, prestrašenih korakov, ki so primrznili sredi sobe; v uho mu je udaril tih, zategel, obupen glas, poln srčne stiske in prošnje. Ozrl se je ter sam zaječal, videč jo, da skriva obličje v rokah in joče.
»Vida!« je kriknil, ne meneč se za Maričko — in po pravici, ker je že zdavnaj prisluškovala v salonu— »Vida, uboga, dobra moja Vida!« Planil je k nji, baš o pravem Času, da jo je ujel v naročje. »Ti jočeš zaradi mene? Tedaj sem res še vreden solze iz tvojih očesec in ljubezni tvojega srca? . . . Odpusti, ljubo moje... odpusti!«
»Nič, nič!« je mrmral otrok, kakor bi rastel z obrazom k njemu: dvoje mehkih, Židanih lehtiseje oklenilo njegovega vratu, žareče in rosno dekliško-' lice se je brusilo po neobritih Križajevih ščetinah, in vlažna, še nikoli poljubljena Vidina usta so trdovratno iskala njegovih. »Molči, ti ljubi, dragi moj...«
Objel jo je; zamrla sta v poljubu. Čez dolgo ga je vzdramil trepet v njegovih prsih in ogenj, ki
mu je šinil po žilah tako mogočno, da jo je strahoma izpustil iz rok. Toda Vida bi bila padla, če je nc bi bil zopet prestregel; vse vroče misli današnjega dne so bile oživele v teh sekundah ter jo oblile z drevenečo blaženostjo od glave do nog. Obvisela mu je na prsih, brodeč mu z rokami po laseh, po obrazu in vratu, in mrmraje kakor iz sanj:
»Tako srečna sem, Milan! . . . Zdaj je vsega hudega konec ... O Bog, kako dobro je biti s teboj!«
Potegnila ga je k oknu, da bi ga videla bolje. Srebrnobela mesečina je tekla po strehah in zidovju ter risala oblike dreves in gradišča onkraj vrzeli malone z jasnostjo dnevne luči. V tem bledem, zamišljenem sijanju, ki je prihajalo tiho in laskavo k objeti dvojici, ogrinjalo jo ter se razlivalo krogin-krog nje po rjavem parketu, so se zdele vse reči nekam lehkotno mehke, jedva napol resnične, kakor dekoracije v pravljični operi. Tudi suplent in Vida sta tonila v razpoloženju s svojo ljubeznijo vred, pozabljala vnanji svet in prestajala čutiti samega sebe. Sladkostna godba je zvenela iz tikanja ure, korakov ljudi na ulici in redkega drdranja vozov; po njenem taktu je trepetalo dvoje ubogih bitij, tesno oklenjenih drug drugega, kakor bi morala vsa radost in sreča izginiti, ako li količkaj opeša blaženi krč njunih rok. In hkrati sta čutila v srcih ^nekakšno začudenje, ki si ga nista vedela razložiti, dokler se nista spomnila mnogo kesneje, kako vestno in skrbno sta nehote pazila tisti večer, da bi okusila vse, kar je predpisanega v podobnih trenotjih. (Dalje.)
Nekaj karakteristike s / Koroškega.
(Dopis iz Celovca.)
Nihče se ne bo čudil koroškim Nemcem, ako taje podpisane pogodbe in prelamljajo premirja, če čita nastopne epizodice, ki jih je slišala oz. doživela ena in ista oseba.
Lansko leto je izdala trg. in obrtna zbornica v Celovcu oklic proti Slovanom, v katerem je kar mrgolelo napadov na »slavische Hetzer, Hoch-verrather itd. Ta oklic je pokazal uslužbenec udovsk. in sirot, zavoda v Št. V|du svojemu predstojniku-Sloven-cu, češ, kaj h temu poreče. Radovednemu uslužbencu se je pojasnilo, da se je vojna pričela radi Nemcev in se torej bije v njihov prid; ako gre pa kljub temu na milijone Nemcev v boj in jih na stotisoče brat proti bratu nastopa, je to dokaz zvestobe in ne izdajstva, to timbolj, ker je že pričetkom vojske ves svet od Slovanov pričakoval, da bodo odložili orožje proti njim samim namerjeno. Kaj čuda torej, če prestopajo posamezni polki, saj prestopajo celo nemški na Italijanskem in Francoskem. — Ta mirna in gotovo objektivna izjava je zadostovala, da je imenovani uslužbenec ves volksratovski Št. Vid zbobnal, kjer so sklenili predstojnika spraviti od zavoda, a ne samo v Št. Vidu in Celovcu, temveč sploh s Koroškega. Prvo besedo so imeli železniški uradniki. Namera se pa ni posrečila, pač pa je bil prvoimenovani uslužbenec odpuščen, mož pristno koroško-nemšku- i tarskega značaja, kajti njegov oče je ! bil gorenjski poštenjak, mati šentviška „Nemka“, sin pa zagrizen nationalec.
In to svoje junaštvo je storil svojemu predstojniku, kateremu edinemu se je imel za podeljeno službo zahvaliti.
Kakor znano je na Koroškem >/3 priznanih Slovencev, >/3 ponemčenih, in zadnja tretina so pristni Nemci. Zato je tudi celovški vdovski in sirotinski zavod namestil za slov. stranke zmožnega uradnika. Ko je ta odšel, je preje še izbral naslednika, s katerim sta v uradu onih par tednov, ko sta še skupaj služila, sempatja slovensko govorila. In kaj se zgodi? Neko soboto dobi omenjeni uradnik ob 8. uri na pisalnici pismo, v katerem ga vse ondi nameščene gospodične prosijo, naj le nemško v pisarni govori, češ, da so vse uslužbenke „strammdeutsch“, da je Koroška „ein deutsches Land“ in da se ne spodobi govoriti jezik, katerega navzoči ne razumejo. Na to impertinenco so dobile primeren zaslužen odgovor, ki je zgoranje trditve v pričo štfa pobil, češ, ako slovenščine ne marate, potem vam tudi slovenskih podpisov za državno posojilo ni treba. In — imenovana Slovenca sta še dalje med seboj slovensko govorila. —
Letos v aprilu je bilo v Celovcu tako pomanjkanje živil, da je predstojnik uradniške kuhinje prosil v Ljubljano odhajajočega uradnika, naj pri vladi kaj pomoči izdosluje. Ljubljanska vlada je res obljublja vagon živil (moke) za uradništvo imenovane kuhinje in za celovške Slovence. Celovški predstojnik je vse urade za uvozno dovoljenje obletal, vsi so mu tudi obljubili, le oddelek za dobavo živil je namero preprečil' iz gole za grizenosti, in raje je pustil svoje lastne ljudi stradati, kakor bi vsojo trmo in nacijonalno zagrizenost premagal. Pač pa so osumili uradnika Slovenca, da je bil z ljubljansko vlado domenjen, so ga internirali, konfinirali in po vseh pravilih, odgona iz dežele odgnali. To je imel revež za zahvalo, ker je hotel Celovčanom — vagon moke preskrbeti —
Sklepoma še nekaj! Spomladi je gostilničar hotela Trabesirtger nekega dne zapazil, tla so v sobo odsotnega vikarja Smodeja vlomili. Tatovi so pa pustili vse pohištvo in perilo 1 obleko v miru, le miznica je bila odprta in vsa pisma so bila premetana. Kaki tatovi so pa to, ki se za obleko, posteljno perilo in druge preproge ne brigajo? Bila je policija sama, ki je na tatinski način sobo odprla in koiešpojtdenco preiskala.. Piscu teh
vrstic je njega spremljajoči agent sam pokazal prtljago, tedaj jih rabimo. Rabili so jih pa tudi tedaj, kedar ni bilo prič, in kedar ni bilo ukazano, zato je bilo na poštah in kolodvorih tudi toliko pod naščitom policije pokradenega 1
Te primere zadostujejo: zapomnimo si jih!
Agrarna reforma.
Belgrad, 18. junija. (Izv. por.)
Včeraj je začela svoja posvetovanja o načrtu glede agrarne reforme posebna od ministra dr. Poljaka sklicana anketa, ki ima pred vsem predložiti stvarna poročila in nasvete za čim pravičnejšo in popolnejšo izvedbo agrarne	reforme. Sedanjemu	načrtu
zlasti nasprotujejo veliki posestniki Slavonije in Banata. Tudi v narodnem predstavništvu se pojavlja oster odpor proti sedanjemu načrtu. Ankete se udeležujejo zastopniki kmetskih organizacij iz vseh delov države, posestniki, kmetje in strokovnjaki. Minister dr. Poljak je v svojem pozdravnem govoru	poudarjal	socijalni	pomen
agrarne	reforme in	kmetovo	osvobo-
jenje izpod fevdalnega gospodstva, katero je še vedno tiščalo svobodni gospodarski razvoj kmetijstva. Minister je	izjavil, da	je sedaj	zahteva
našega modernega časa, da se fevdalizem popolnoma odpravi in sicer iz nastopnih razlogov: 1. iz gospodarskih interesov naroda, ker se s tem dvigne produkcija zemlje; 2. iz socialnih potreb, zahteva naše narodne demokratske mentalitete, katere jedro tvori v naši državi Srbija; 3. odstranitev kapitalizma, ki je nastal na posesti. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli zlasti zastopniki Bosne in Hercegovine, kjer se stavijo agrarni reformi največje ovire.
Reški Italijani ustanovili samostojno armado.
Pariz, 17, junija. (Pos. por.). „Ter»ps“-ov dopisnik javlja iz Reke: Izpišem poslanca Ossoinaca, že priobčenih v „Temp;su“, je znano, da mesto Reka ni nikoli sprejelo nobene rešitve, katera ne priznava njenega itaiijanstva in njene svobodne priklo-pitve k Italiji. V petek je bila na Reki plenarna seja ital. Narodnega sveta (consiglio nazionale), v kateri je župan Vio predlagal, ustanovitev armade reškega meščanstva v obrambo mesta za slučaj nevarnosti. — V ta namen so bili izdam za 100 miljonov boni italijanskih lir. — Na seji je član Grossich izjavil: »To je zgodovinska seja, v kateri smCT odločili usodo Reke. Gre za to, da ostanemo Italijani ali umrje mo." Dr. Attilio Bacich, poverjenik za pravosodje, je na to predlagal, da se sodbe odslej izrekajo v imenu italijanskega kralja.
Vojni kredit reških Itaiija-našov. 13. t m. je imel reški »Consiglio Nazionale“ sejo, na kateri je bil italijanski pesnik Sem Benehi, znan kričač in sovražnik Jugoslovanov, sprejet za častnega reškega meščana. Benelli je končal svoj zahvalni govor z besedami: Danes, sem več nego Italijan, danes sem Fiumano l Nato je bil sprejet reški zakon, s katerim se osnuje armada za brambo Reke. V ta namen se kreditira 100 milijonov lir. Organizacijo in poveljstvo armade prevzame Benelli. Reški Ita-lijanaši bodo kmalu velika preglavica veliki materi Italiji!
Stavkovno gibanje v Franciji.
Pariz, 18. junija. (Pos. por.). Poskus nemške propagande, zanesti med strokovno gibanje francoskega organiziranega proletarijata mednarodno politični moment, se je izjalovil. Stavke pojenjujejo. Do sporazuma je došlo v transportnih obratih, pri cestnih železnicah, avtobusih. De lavci teh strok so v ponedeljek pričeli z delom. Med rudarji in rudniki se še vrše pogajanja.
Ciril-Metodova družba in naša narodna probuja.
Kdo se ne spominja onih lepih dni, ko smo prirejai veselice in shode za našo narodno prcbujo. Nosi-teljica narodne prosvete in zavesti je bila »Družba sv. Cirila in Metoda." Njeni člani so bdi in so najzavednejši Jugoslovani. Ideja ujedinjenja je živela v srcih družbenih članov, ko mnogi niti na to mislili niso. Kako radi smo pohiteli na podružčnična zborovanja saj smo se tam našli vsi, ki smo nosili globoko v srcu hrepenenje po skorajšnji združitvi vseh Jugoslovanov. Našo požrtovalnost do »Družbe" ie vzbujalo hrepenenje po svobodi. Prišel je veliki dan, zasvetili so žarki solnca svobode- naše hrepenenje se je uresničilo — pa žal le za nekaj trenutkov. Stari sovragi so nam zagrenili veselje, ker so v svoji pohlepnosti v novo zasužnili del naših bratov. Ogrenjeni so naši občutki svobode, toda ne klonimo duhom! Na delo! Naš čolnič še ni v varnem zavetju. Od severa in zahoda butajo valovi ter pretijo potopiti n3Šo ladjico. Gril Metodovi mornarji na krov! Po trdem kraškem svetu se je razpasla pogubonosna misel med kulturnimi delavci. Zapustiti hočejo pastirji svojo čredo, umakniti se nameravajo pred sovragom. Gorje našemu narodu, če se to uresniči. Kdo bo bodril naše ljuddvo po Krasu, kdo po i Goriški in Istri, če ne bo naših 1 učiteljev med ljudstvom! Malodušnost se bo oprijela ljudstva in pol milijona ljudi, najboljših naših ljudi bo izginilo v tujčevem gospodstvu.
S tem deiom naroda pa pripade za vselej najlepši in najpomembnejši kos j naše domovine za vedno sovragu. To j se ne sme zgoditi. Dolžnost cele Jugoslavije je, da priskočimo našim bratom v zasedenem ozemlju na pumoč. Gani se narod jugoslovan ki, vzplam- j te naj ti srca v ljubezni do rodnih zasužnjenih bratov, odpri roke njim, ki so bedni! Podružnice diužbe sv. Grila in Metoda skličite svoje odbore, prired.te dneve požrtvovalnosti »domu na oltar!“ »Družba sv. Cirila in Metoda" kliče svoje bojevn ke na dan v boj za svetinje, za kulturo za ujedinjenje celokupnega naroda.
Dogovori južnih železničarjev z generalnim ravnateljstvom juž. železnice.
Poravnava škode političnim preganjancem. — Ločitev od Dunaja in Budimpešte. — Odstranitev nemških uslužbencev.
V torek in včeraj ves dan so bila deloma obvezna, deloma neobvezna pogajanja zastopnikov južnih železni-čaijev, včlanjenih pri ZJŽ , z voditeljem generalnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju, dr. Fali o m. P°g3' janja so bila zelo obširna in temeljita ter je bil dosežen sporazum v g avrun točkah. O teku teh pogajanj je vče aj zvečer poročal na društvenem shodu železničarjev, predsednik osrednjega odbora ZJŽ., g Ivan Derzič. Splošno so bila pogajanja tbuna, le tuhtam nekoliko živahna zlasti glede nemških uslužbencev hujskačev v Mariboru. Vodja generalnega ravnateljstva dr Fali je prizial upravičenost zahteve slovenskih južnih železničarjev, da se poravna škoda katero so utrpeli vsi oui med vojno iz političnih vzrokov preganjani, prestavljeni, konfiui-rani in obsojeni slovenski železničarji južne železnice.
Dr. Fali je priznal, da so se med vojno godbe krivice od strani uprave in njenih funkcijonarjev, in je slednjič uvidel, da je najboljše, če se ta zahteva mirnim potom uravna. Slednjič je pooblastil obratno ravnateljstvo v Ljubljani, da predloži vse zadeve polit čno preganjanih južnih železničarjev direktno glavnemu ravnateljstvu na Dunaju s primernimi konkretnimi predlogi in bo ravnateljstvo skušalo poravnati škodo po svojih f.nančnih močeh.
Dosegel se je dalje sporazum in kompromis glede druge glavne zahteve:
popolna ločitev od Dunaja in Budimpešte 111 popolnoma samostojno ravnateljstvo v Ljubljani za vse j proge južne železnice v našem kraljestvu.
V točkah personalnega, socijalnega in materijalnega značaja je dal vodja dr. Fali obvezne in neobvezne izjave, ki. soglašajo z zahtevami južnih železničarjev. Vodja dr. Fali je privolil dalje v zahtevo, da se železniška proga Barcz-Pakrac nadomesti z našimi železničarji, da se odstranijo madža-ronski elementi in da se da našim za čas substitucije in uravnave prometa pri' merne dijete in priboljške.
Do zeio živahne debate je prišlo pri spomenici nemških uslužbencev v Mariboru, v kateri prosijo, da se jih pusti še nadalje v Jugoslaviji. Dr. Fali je apeliral na ozire človekoljubja in ker jih južna železnica ne more nikamor spraviti, če se jih « d,rusti iz Jugoslavije. Zveza jugoslovanskih železničarjev je odločno vztrajala na stališču, da morajo našo državo zapustiti vsi nemški železničarji-huj skači, ki so rovarili in še rovarijo proti ; državi.	✓
Zborovalci so sprejeli poročilo predsednika z odobravanjem na znanje.
Mirovna konferenca*
Vprašanje manjšin. „Ntw Yofk Tribune* prinaša brezžičn > brzojavko iz Pariza, da povzroča težkoče py mirovni pofeodbi z Avstrijo v p ra šanj* manjšin. Došlo je do konflikta n#
vladami malih d r ž a v in ž i d o V'
skini odposlanstvom v Pari*“' katero W ho n energično podp>ra (G ’
Demonstrecije proti nemf 8 delegatom v Parizu. Iz Par‘za> * jumj >, javljajo: Člani nemške 111	.
re delegacije so včeraj odpl,tova ! 1 Versaillesa v Weunar. Med potjo ‘j* kohdvor je pariška množ ca crutddf' velike demonstracije proB N-mcem, zlasti proti grofa Brockdoif Rantzau. Posameznike so celo obmetavali kamenjem. Nekateri člani so bdi celo \ ranjeni. Zelo hrupne so bile de 111 oj-	1
straciie pred kolodvorom.	-	J
Angleško delavstvo odklanja i proteste proti mirovnim pogoje«1. »Telegraf* poroča iz Londona: Angleška delavska siranka je odklonila predlog italijanske socialistične stranke, naj se v aliiranih deželah k »t izraz naklonjenosti ruski in madžarski vladi svetov ter kot protest proti mirovnim pogojem proglasi 24 urno splošno Slavko. (Ldu)
Politični pregled, j
p Nova vojna edini izhod za Jugoslovane. »Journal cies D>.bats“ oa 13 t. m. priobčuje iz pisma gosp-Devantetsa, ki je potoval v Jugoslaviji, tudi sledeči odlomek: Rudi spioštjeg* .
miru je treba usiišati upravičene zelje
Jugoslovanov, ki ne bodo nikdar dop«" soli. da se jm zaduši na lastni zemlji-M'Sel na novo vojno bi morala sp<t- j metovati one, ki ne poznajo nobenih mej svoje pohlepnosti, toda misel na no o vojno ostane edini izhod za j Jugoslovane, katerim se hoče vzeti j možnost razvoja in obstanka
p Konec koalicije ali konec javne demagogije. Socijalno demo-kiatična poverjenika prj deželni vladi v Ljubljani sta morala vsled sklepa izvrševalnega odbora n,une st.anke ' izstopiti iz vlade Malo pozno, toda vendar še pravočasno. Položaj naše, mednarodno še ne priziane d žave . je tak, da bi bila vsaka nndalfna koalicijska vlada z zastopniki socijalne demokracije v Sloveniji naravnost pesek v oči ubogemu ljudstvu, ki si želi p° večletnem vojnem trpljenju jasne i« odi čne narodne politike. Kooperacij3 z zastopniki jugoslovanske internacionale, ki zasleduje izvandržavne interese, je bila gotovo velika netaktnost s strani narodno zavednih mož v pokrajinski vladi. Naš zunanje političn* se vsled koalicije ravno tako ni iz' boljšal, kakor se vsled izstopa dven socijalnih demokratov ne bo P08*8 ,' šal. Odkar so izstopili iz 08re L
vlade zastopniki jugoslovanskih s'
Jalnih demokratov, je bila pač
koalicija v pokrajinski vladi nezmi-selna. Saj vendar nista mogla Kristan in Prepeluh zagovarjati v vladi proti ■ narodno in deloma celo protidržavno početje svojih pristašev! Če se sedaj sklicujejo na ..žalostno parlamentarno delovanje v Be!gradu“, — ki res ni tako, kakoršno bi moralo bdi — in so obupali, »da bi naši politični čini-telji našli izhod iz te zapletene situacije", to vendar še ne more upravičiti njihove demagogije, s katero so hoteli s silo obvladati »zapleteno situacijo". Vsak pameten človek ve, da pravična rešitev naših mej ni odvisna od nas, ampak od pariških mogotcev, ki so še pred dobrim pol letom ozna njevali svetu, da se borijo za pravice •n samoodločbo malih narodov, dočim se obnašajo sedaj hujše nego najbolj zagrizeni pruski Imperialisti. To ve vsak, le naši socijalni demokratje hočejo sedaj zvaliti vso krivdo na vlado, ki je napram mirovni konferenci brez vsake moči in upliva. Širokoustenje o zmagi boljševizma pa je seveda »pozitivno" delo v napovedano opoziciji! Ne dvomimo niti najmanje o končni socijalni preobrazitvi na podlagi evolucije, toda brez revolucionarnega komunizma. Ves svet se preobrazuje in tudi bodočnost naše države je odvisna predvsem od demokratičnega temelja. Ce bodo pa socijalni demokrati uganjali še nadalje svojo demagogijo v imenu svobode, tedaj pa res lahko pridemo v »zapleteno situacijo", iz katere nas mora rešiti edino le odločnost naših državnikov.
p Češki Nemci proti čehoslo-ya8ki republiki. K splošnem uporu v nemških pokrajinah Čehoslovaške poroča „Prager Tagblatt' iz Teplic: Splošna stavka je tu, kakor tudi po drugih nemško-čeških mestih, dovedla do popolne ustavitve dela. Samo tamkaj, kjer je večina čeških delavcev zaposlena, poslujejo obrati, ker češki delavci ne priznavajo te stavke. (Ldu)
p Modernistično gibanje med češko duhovščino. „Narodni Politika" v Pragi poroča: Te dni se pelje deputacija zveze čehoslovaške duhovščine v Rim, da izposluje pri kuriji med drugim tudi ustanovitev samostojnega čehoslovaškega patrjiarhata, odstranitev celibataza duhovščino in uvedbo češkega jezika v celotni službi božji. Češka duhovščina je baje odločena, da ne odneha od svojih zahtev. (Ldu)
Pokrajinske vesti.
kr Vel. Lašče. O načinu odmere osebne dohodnine in vojnih dobičkov se je že dosti pisalo, in še več zabavljalo. Tiidi na merodajnih mestih se je že uvidelo, da tako ne pojde; obetalo se nam je, da se bo odmera rfcvidirala, da se bodo krivični slučaji Popravili^ in da se bodo v novi, domači državi davki enakomerno ter pravično in nepristransko predpisavali. Vsi oni, ki smo bili s to krivično odmero posebno prizadeti, smo v to tudi S1 ‘“zato mirno čakali, da nam
mernn n * kJ[iv‘C0 razmeram pri-poPravi- Toda bridko smo bili
rem p13* kalti OStal° le VSe pri Sta rem. Petero ali šestero je ljudi! kater*
in it ? V8?W ?riliki ha bor bele vrane in na te nalagajo vsaka bremena 7™
ven pa je na stotine ljudij, ki so ime« nujmanj take, m nekaj desetin jeTe ljudij, ki so imeli celo večje dohodke-nabrali so tisočake, a osebno dohodnino in vojni dobiček so opravili s par sto kronami. Kje je tukaj pravica? Če hočete, da bomo imeli veselje s samostojno svojo državo, dokažite nam,
smo tej državi tudi vsi enako ljubi ln dragi! Tu je nujno potrebno, da Se davčna okrajna oblast nemudoma zgane. Nikakor pa ni s tem vse oprav-Ijeno, če se nam pošlje eksekutarja na vrat.
kr Iz Kočevja. Nekdo se spravlja n*d gimn. ravnatelja Watzla. Ne vem, a'< ga je gnala k temu osebna mržnja do njega, ali pa stanovsko tekmovanje, rrav gimn. ravnatelj Watzl stoji v prvih vrstah pri narodno - kulturnem delu in marsikatero trpko jabolko bi ostalo neugriznjeno v tukajšnjem že uak strankarsko razvnetem življu, da
ne bi bilo baš njega. Gospodu dopisniku svetujem, naj preneha z napadi, ki ne spadajo v javnost, temveč v stanovski delokrog.
kr Ustanovni občni zbor Kočevske čitalnice se vrši dne 19. junija t. 1. ob 15. uri v Beljanovi gostilni.
kr Dramatični odsek Kočevske čitalnice priredi v soboto dne 21. junija ob 19. uri v dvorani hotela Trst v Kočevju Jurčič-Govekarjevo narodno igro ,.Deseti bral“. Sosedje kočevskih Slovencev se tein potom vabijo, da se odzvo k prvi slovenski kulturni prireditvi v Kočevju* Igra se naslednji dan ob istem času ponovi.
kr V Litiji se vrši semenj v pon-deljek dne 23. junija t. I.
kr Kranj. Deželna vlada je dovolila mestu Kranj, da sme do 31. decembra 1929 pobirati vodovodno naklado, ki je uvedena z zakonom z dne 26. marca 1911 dež. zak. št. 17.
kr Vilfanova koča na Begunj-šici je bila koncem maja t. 1. deloma izropana, tatovi so odnesli večino odej in nekaj kuhinjske posode. Odboru Radovljiške podružnice SPD pa se je posrečilo vse ukradene predmete nadomestiti z novimi, tako da je sedaj koča popolnoma opremljena in najde turist v njej vso komoditefo. Oskrba koče je izvrstna in se lahko obiskovalcem postreže z raznovrstnimi jedili in pijačami. Ob nedeljah bodo na razpolago tudi mesnate, jedi. Turisti, ki so bili na Begunjšici v nedeljo 15. junija, so bili polni pohvale nad izborno postrežbo in zmernimi cenami. Cena vinu, ki je prvovrstno, je 16 K (belo) in 14 K (rdeče) za liter. Pričakuje se, da bodo planinci znali upoštevati skrb podružničnega odbora in se odzvali v obilnim obiskom, temboij ker razvija lepa Begunjšica sedaj vse bogastvo svoje lepe flore.
kr V Gorjah pri Bledu se »blišči" na gasilnem domu še vedno sledeči napis: »V proslavo 50 letnice cesarja Franca Jožefa I., 1898—1908 V proslavo 60-letnice prenovljeno." Gospodje občinski očetje ali spite, kaj se morda bojite g. Piberja? Dol s takimi napisi, ker po 8 mesecih je že skrajni čas, čitajte knjigo ,,Razkrinkani Habsburžani", da se Vam že enkrat odprejo oči!
kr Iz Št. Jurja pod Kumom se
nam piše: Firma Leykam-Josefsthal ima v graščinskem gozdu Jatni v naši občini Še vedno nastavljenega gozdarja Urbana, ki je nemško-avstrijski podanik in že od nekdaj velik sovražnik Slovencev in vsega, kar je slovenskega. S pričami lahko dokažemo, kako je omenjeni gozdar že večkrat zabavljal čez Slovence in tudi že čez našo državo. Tudi je skrajno nepriljubljen, ker ravna z vsemi okoličani v svoji nemški nadutosti zelo surovo. Zanašali smo se dosedaj na naše oblasti, katerim je že vse to znano, da bodo storile svojo dolžnost in tega možakarja odstranile ter namestile domačina, katerih imamo dosti na razpolago. Pa se le ničesar ne ukrene. Tudi naše županstvo je menda čisto pozabilo na jagneški most. Zato zahtevamo, d.rse ta človek nemudoma odstrani od tukaj in sploh iz Jugoslavije in ne borno prej mirovali, dokler se to ne zgodi.
kr Iz Loža. V zadnjem času so se nastanili v našem kraju vojaški policijski oddelki, koji imajo nalogo, da poberejo pri civilnem prebivalstvu se nahajajoče vojaške stvari, katere si je prebivalstvo tekom vojne in pri držav-Preobratu' na katerisibodi način pridobilo. Proti temu bi ne bili mi prav nič, samo če bi se proti vsem enakomerno postopalo. Tako imamo pri nas dovolj takih ljudi, ki jih nikdo ne vrdi predvsem pa g. orožn. straž-moj -.ter Žagar iz Loža, kojega žena Antonija je pri razpadu avstro-ogrske armade kar po celi teden dan in noč na železniški postaji RalTeku raznovrstne vojaške reči skupaj vlačila, medtem, ko je g. Žagar iste predmete kar s tovornimi vozovi domu vozil. Ravno-taka je g. Žagar takrat prijel na Rakeku vojaškega konja, za katerega ni državi niti vinarja plačal in istega potem za 1000 K prodal, medtem ko smo morali vsi drugi posestniki pripeljati vojaške
konje h komisiji in iste po določeni ceni plačati. Čudimo se, da smejo nekateri ljudje početi, kar se jim poljubi, katere pa nikdo ne vidi. Tudi gospod Štrumbl nočejo ničesar o tem vedeti. Seveda »gliha skup štriha«. Imeli bi še dosti o g. Žagarju govoriti, kako je izrabljal in ravnal z ljudmi med vojno, kdor mu je nosil kokoši, jajca in za vino dajal, ta je dobil vojaški^ podporo in bil vojaške službe oproščen, kar pa seveda en revež n< zmogel. — Pa za enkrat naj zadostuje. Spoštuje mo orožništvo v vsakem oziru, toda le take, ki so nestrankarski.
kr Iz Spodnjega Roža na Koroškem. Zahvala jug o Slovan skemu vojaštvu. Ker so se pred prihodom Jugoslovanom širile po nemških časopisih in nemških agitatorjih strahovite vesti o neusmiljenem in krivičnem postopanju nasproti ljudstvu, tako je mnogo ljudi zbežalo iz strahu, moram kot rojen Nemec resnici na ljubo objaviti, da je bilo postopanje jugoslovanskegavoja-štva povsem pravilno, pravično in prijazno, ne le nasproti Slovencem ampak tudi nasproti Nemcem. Posebno zahvalo izrekamo g. poročniku Rudolfu Pogačarju za njegovo taktno ravnanje.
V imenu več Rožanov! N. N. rojen Nemec.
Celje. Društveno zborovanje jugoslovanskih železničarjev se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri v mali dvorani v Nar. domu. Poročajo delegati osrednjega odbora. Člani, udeležite se shoda 1
kr Celje. Za poveljnika 46. (celjskega) pešpolka je imenovan general-štabni podpolkovnik Slavko Kva ternik.
kr Celje. Paromltn Petra Majdiča je dob.l dovoljenje, da sme nakupiti v Banatu 50 vagonov pšenice in 25 vagonov koruze.
kr Celje. Za uradnega zdravnika tu je imenovan dr. Andrej Jenko doslej okrožni zdravnik v St. Vidu pri Zatičini.
kr Celje. Premoženje trgovca z lesom Karla Teppeija v Celju in veleposestnika I. Jeschounigga v Arji vasi je postavljeno pod državno nadzorstvo. Upravitelj ft g. V. Kukovec, stavbeni mojster v Čelju. — V Nemško Avstrijo se izseli od tod „pristen" Nemec Eug. Potočr.ik, ki je bil 30 let profesor na nemški gimnaziji tu ter je Pridno hajlal. — Vrnili so se v Celje nemški interniranci: Zintauer, Wusser, Findeisen in brata de Toma.
kr Vojnik pri Celju, Z zadošče-njem beležimo lepo in razveseljivo izpremembo, ki se je izvršila zadnje dni v našem trgu. Vojnik je postal na zunaj to, kar je v resnici vedno bil: slovenski trg. Slovensko govoreči tr-žani, obrtniki in trgovci, ki so prejšnje čase pod vplivom nemštva bili politično naši nasprotniki, so odstranili nemške napise in jih nadomestili s slovenskimi. Želimo le, da bi tej zunanji izpremembi sledila tudi izpre-memba na znotraj, da bi se vsi zavedali današnjega položaja ter si uredili svoje delo in življenje tako, kakor to odgovarja interesom nove države, ki je sedaj nas vseh skupen interes. Izginiti rnora tudi ono polovičarstvo, ki ga je vzgojilo pri nas nemštvo: da so tržani in tržanke lomili neko nemščino, da se je bog usmili, svoj materni slovenski jezik pa zanemarjali. Danes je vsakemu pametnemu in razsodnemu človeku, ki hoče živeti pri nas, jasno, da mu je znanje slovenskega jezika potrebno za življenje, kakor ribi vode.
kr Maribor. Tu se snuje »Glasbena Matica". Pevski zbor snujočega se društva priredi svoj prvi koncert v soboto 21. t. m.
kr Maribor. Okrajno glavarstvo je odvzelo obrt dimnikarju Karlu Herbstu, ker je neprestano ščuval proti Jugoslaviji.
kr Strnišče. Čez pol leta je poteklo, odkar se nahajamo v Jugoslaviji, a se v mnogih krajih pozna, da biva še avstrijski duh med nami. Tako je tudi pri nas v Strnišču, namreč da ima Strniška pošta seveda še nemški pečat: »Kriegsspital Sternthal c. Pet-tau". Saj vendar ne obstoja več
„Kriegsspital", temveč begunsko taborišče, kjer je par tisoč goriških beguncev v njem.
kr Podružnica jugoslovanskega Rdečega križa v Šoštanju. V tukajšnji bolnici sta umrla 18 letni Franc Jaz bar iz Idrije vsled bolezni in 22 letni Lojze Okretič iz Kostanjevice na Krasu vsled težke trebušne rane, oba bojevnika za svobodo Korotana. Ljubeča skrb naših žen in deklet ju ni mogla iztrgati smrti. Pri pogrebih, katerih se je udeležilo domače vojaštvo in ves narodni Šoštanj, so krasno govorili gg. župnik Atteneder, kaplan Vedečnik, neki nadporočnik iz Celja ter vojak-tovariš Pitamic. Zlasti globok utis je ostavil govor g. nadporočnika mladini. Po pogrebu so ga obstopile delctice in dečki, ter mu obljubili, da bodo vsako leto na vernih duš dan okrasili s cvetkami prerana grobova, studenca naše svobode. Vojak Pitamic, tudi begunec, se je poslovil v izbranih brsedah od svojega sotrpina Okretiča, omenil tudi globoko črno žalost, ki vlada na solnč-nem Goriškem, domovini pokojnega, tam, kjer sladko peva valovje Soče in se zelenopeno naše morje ljubeče po-penja na slovanski kameniti breg ..'. Iz njegovega govora je zvenela prisega osvete in nada, da zaplapola namesto črnega praporja zmagovita trobojnica 1 Vsa hvala gre našemu vrlemu ženstvu za lepe vence, pevskemu zboru in zlasti gospej Senica, predsednici podružnice, ki je res z materinske skrbjo negovala težkoranjenega junaka. Vaša grobova smo prenesli v naša srca, jih tam okrasili s kraljevskimi rožami — in rože bomo s srčno krvjo zalivali.. . Blag pokoj Vama, borca junaka za našo svobodo!
dn Zanimiva obletnica. Dne
15. t. m. je preteklo 16 let, odkar je nastopil vlado kralj Peter, katerega je izvolila srbska narodna skupština po odstranitvi Aleksandra in njegove žene Drage. Kralj Peter je doživel osvobo-jenje in ujedinjenje jugoslovanskega plemena, za koje ideale se je boril v mladosti z bosanskimi ustaši. Sedaj se kralj Peter, ki je moral prestati težko Kalvarijo preko Albanije, vrača v novo domovino.
dn Zadušnice za bana Jelačiča. Iz Zagreba javljajo: V petek, dne 20. t. m. se na svečan način proslavi šestdesetletnica smrti hrvat-skega bana Jelačiča. V vseh cerkvah bodo maše zadušnice.
dn Odpust moštva od orožnih vaj. Glede odpusta moštva, vpoklicanega k 6-tedenskim orožnim vajam smo se informirali na merodajnem mestu in prejeli sledeče pojasnilo: Poveljstvo dravske divizije je izdalo povelje, da je vse k 6-tedenski orožni vaji vpoklicano moštvo letnikov 1890 do 1894, ki so se pravočasno odzvali p o z i v u, po preteku 6-tih tednov brezpogojno odpustiti iz vojaške službe. — Kot termini za pravočasni odziv se določajo: za letnik 93/94 od 7.-9. maja, za letnik 91/92 od 10.—12. maja, za letnik 90. od 12.—14. maja. — Moštvo dobi odpustnice.
dn Izročitev stotnika A. Svetka sarajevskem sodišču. Sodišče v Sarajevu zahteva izročitev bivšega stotnika avstro ogrske armade A. Svetka, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu ljubljanskega deželnega sodišča radi zločinov, ki jih je zagrešil 1. 1914 v Bosni. Ljubljansko deželno sodišče je izročilo Svetka sarajevskemu sodišču.
dn Premoženje „Schulvereina in SUdmarke“ v Sloveniji je stavljeno pod državno nadzorstvo. Upravnik je Ante Beg, bivši potovalni učitelj C. M. D.
dn Posestva nadvojvode Friderika. V Slavoniji je imel nadvojvoda Friderik obširna veleposestva, ki so bila stavljena pod državno nadzorstvo. Sekvester je bil poverjen posl. Vasu Muačeviču, ki je pa sedaj odložil te posle.
Imenovanja. Abs. jur. dr. Slavka Barle se sprejme v državno službo in dodeli kot vladni konceptni praktikant
poverjeništvu jsa notranje zadeve v službovanje. Živinozdravnik Leopold Varl iz Radovljice se sprejme v državno službo kot veterinarski asistent in se prideli v službovanje okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Živinozdravnik Šimen Žilbert iz Malega Rakitovca se sprejme v državno službo kot veterinarski asistent in prideli v službovanje okrajnemu glavarstvu v Krškem. Bivši kanclist pri okrajnem šolskem svetu v Sežani, Rudolf Smerdu se prevzame kot kanclist v XI. činovnem razredu v službovanje pri povjerništvu za notranje zadeve. ,
dn Izstop iz državne službe. Gradbeni nadkomisar inž. Vaclav Raček in gradbeni komisar inž. Robert Ballon se na lastno prošnjo odpustila iz državne službe.
dn Razpis službe dveh pomožnih uradnikov. Pri državni žrebčarni na Selu se razpisujeta dve mesti pomožnih uradnikov z dnevščino 3 K 20 h in letno draginsko doklado 1212 K ter 100% poviška k draginj-ski dokladi. ProŠrije je vlagati na državno žrebčarno ria Selu in sicer do 25. junija 1919. Invalidi imajo v smislu naredbe deželne vlade prednost. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani.
dn Pojasnilo. Celjska „Nova Doba“ piše: „Iz Celja nam pišejo: Slučajno sem dobil v roke številko ljubljanske „Jugoslavije“, kjer nekdo v nebesa povzdiguje vojnega dobičkarja Kiirbischa. Kdor pozna Kiir-bischa še izza njegovega bivanja na Dobrni, ve, kakšen kričač in hujskač je bil. Da se je v Celju nekoliko bolj mirno obnašal, ne oporekam — pripisovati pa je to razlogom gospodarskega značaja, o katerih javno nočem govoriti. Kakšen povod je imela .Jugoslavija1', braniti našega nasprotnika, ki ga javno nihče ni napadel in torej za obrambo ni bilo povoda, je uganka." Dotični dopis ‘smo dobili iz Celja. Konštatiramo, da ga ni spisal naš celjski upravnik L Bovha, čeprav je signiran s črkama
1.	B. temveč poslal nam ga je neki drug Slovenec, čegar pravicoljubnost je nepristranska. Dopis je bil spisan par dni po objavi v Slov. Narodu dr. Tavčarjevega članka „Za kulturo in človekoljubje." Dotični naš dopisnik ga je jspisal naj-brže pod vplivom dr. Tavčarjevega, članka. Ker nam je pisal dopisnik, da se dela Klirbischu velika krivica in da je bil vedno in je Slovencem pravičen in naklonjen, smo dopis priobčili. To je vsa uganka.
dn Pisemski promet s Srbijo. Ministrstvo za pošto in brzojav razglaša s št 7472 z dne 29. aprila 1.1.: Od poštnih uradov se zahteva, naj sprejemajo pisma in pakete z označeno vrednostjo ne samo za kraje v Srbiji, ampak tudi za vse dele kraljestva SHS. Ker zaradi prometnih težkoč nikakor ni mogoče uvesti za sedaj v vsem našem kraljestvu vseh strok poslovanje, in da se zabranijo nesoglasja in neupravičene pritožbe, javljamo, da poslujejo pošle v mejah Srbije za sledeče panoge pisemske pošte : 1. Za pisemsko pošto v notranjem in mednarodnem prometu (sprejemanje pisem, dopisnic, tiskovin, poslovnih papirjev in blagovnih vzorcev). 2. Vplačevanje in izplačevanje poštnih nakaznic v notranjem prometu, in sicer v mejah Srbije v dinarjih ali kronah do največ 2000 dinarjev ali, kron na eno nakaznico, za ostalte dele kraljestva (Hr-vatsko, Slavonijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo (neokupirano) in Slovenijo (nezasedeno) samo v kronah do največ 1000 kron. V Črnogoro, Banat itd. se nakaznice ne sprejemajo. V mejah Srbije se sprejemajo pošiljke z označeno vrednostjo samo v izjemnih slučajih. V Črnogoro so dopustne pošiljke z označeno vrednostjo samo za Peč.
dn Golica. Slov. plan. društvo je prevzelo od sekvestra v oskrbo dne 19. junija 1.1. Oskrbo je prevzel gosp, France Markež, znan oskrbnik „Kadil-> nikove* koče. Preskrbljeno je z pijačo in jedjo kar najbolje. Flora na Golici je sedaj v najlepšem razvltku. Kadil-nikovo kočo je Sloven. plan. društvo začasno radi renoviranja zatvorilo.
dn Krasne besede. Vsem Ustim, ki imajo še kake pomisleke napram Nemcem, naj jim nanje osvežijo spo min naslednji verzi iz 1. ..., ki javno spričujejo, kako bi se godilo Slovencem (tudi Ljubljančanom), če bi bila zmagala Nemčija (resen memento tudi Italijanom!):
Guter Rath In hochster Not.
Knotig, schlotig, rUd’ und frech Ist der nationale Tschech’;
Frecher noch um ein’ge Grad Ist der lausige Kroat;
Doch am frechsten — notabene! —
Ist in Laibach der Slovene;
Was der Erdball tragt ati Knoten,
Alle hat er iiberboten,
So ein Rauhbein, soleh gemeines,
Gibt es ausser ihm wohl keines. — VVeisst du. Deutscher, was ich meine? Hau dem Frechdachs doch mal eine.
dn Lekarne v Sloveniji. Dež. vlada je do preklica ukinila podeljevanje novih lekarniških koncesij.
dn Splošno slovensko žensko društvo v Mariboru marljivo nabira za naše ranjence. Kaj pa po drugih mestih, trgih in po vaseh?!
dn Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem se je razšla. Deželna vlada je izrekla predsedniku dr. Krisperju priznanje. Ustanovi se organizacija tujskega prometa za celo Slovenijo.
dn Slov. gledališče v Trstu. Včerajšnjo vest radi točnosti popravljamo v toliko, da je Izkupiček poviška naklonil Cankarjevem spomeniku ansambl in ne dram. društvo.
dn Trgovski nastavljene!! Opozarjamo vse trg. nastavljence in nastav-ljenke, da je še vedno v veljavi trg. sotrudniški zakon z dne 16. prosinca 1910, drž. zak. list št. 20, glasom katerega imajo trg. nastavljene') pravico do dopusta in sicer: Ako je službeno razmerje trajalo šest mesecev, ima na-stavljenec pravico do najmanj deset dni, ako pa je službeno razmerje trajalo pet oziroma petnajst let, pa do najmanj i dveh oziroma treh tednov. Napačno je naziranje, da imajo pravico do dopusta samo člani gotovih društev, kakor to trde nekateri gg. trgovci, temveč Imajo pravico vsi temu zakonu podvrženi trg. nastavljencl. Med te se piištevajo: prodajalci, potniki, skladiščniki itd., vse trg. pisarniške moči. Nastavljenci kreditnih zavodov, pridobitnih in gospodarskih zadrug, zastavljalnic, oskrbnih in rentnih zavodov, bolniških in pomožnih blagajn, zavarovalnih zavodov, dalje uredništev in upravništev periodičnih časopisov, tobačnih trafik itd. Za čas dopusta pristoja nastavljencu popolna plača. (§ 17 imenov. zakona.) Trg. nastav-ljenci. brez izjeme zahtevajte to zakonito zajamčeno pravico. — Zveza trg. nastavljencev na slov. ozemlju.
Ljubljanske vesti.
1 Pravoslavna liturgija. Pevci in pevke, ki žele peti pri pravoslavni liturgiji (ob nedeljah in praznikih ob 9. uri), naj pridejo k pevskim vajam v Narodni dom. Prva vaja v petek zvečer ob 7. uri. Sestanek na vrtu Narodnega doma. Potrebujejo se še štiri sopranistke, 4 altistke, 4 tenorji in 6 basov. — joško Zorman, operni pevec.
1 Stanko Volarič v Ljubljani.
Pred nekoliko dnevi se je povrnil iz Francije v Ljubljano naš priljubljeni rojak g. Stanko Volarič, koji več let živeč v Srbiji, stavil se je na razpoloženje kot dobrovoljec počenši svetovne vojske. Opredeljen je bil v srbski vojski kot tolmač modernih jezikov pri raznih ententnih misijah. Kot Goričan — edinec sin priljubljenega komponista Hrabroslava Volariča — in kot iskren domorodec Jugoslovan doprinesel je svoj delež v prid naši svobodni domovini. Bil je deležen vsega gorja, katero je zadelo srbsko vojsko in narod, posebno pa v prvih septemberskih dneh leta 1915 pri onem groznem umiku čez črnogorske in albanske krše. Izrazuje najiskreneje priznanje in čast srbskemu narodu nad toliko (jekleno) eneržijo v oči-gled strašne katastrofe ... Ko je pribežal v Francijo je deloval na polju glasbe ter prirejal koncerte v prid srbskim ujetnikom, tako . da je z ju-
goslovansko pesmijo propagiral naše ideje in strani narod s tem upo-znaval našo narodnost. Nas, njegove prijatelje zelo veseli, da ga spet vidimo v svoji sredini, v svobodni domovini in upamo, da mu bode omogočeno dobiti službo bodisi kot tolmač, korespondent mnogih modernih jezikov kakor tudi na glasbenem polju. Slovensko javnost, kakor tudi merodajne činitelje pa prosimo, da mu po toli prestanem trpljenju, katerega je prestal v prid naše svobode, bode na strani stala, da dobi kakšno primerno odgovarjajočo službo, da mu bode s tem omogočen obstanek v Sloveniji, kojo ljubi. Dobrodošel! Njegovi prijatelji.
1 Razdelitev petroleja v Ljubljani. Iz krogov malih trgovcev smo prejeli sledeče: Tvrdka Ant. Krisper razdeljuje trgovcem amerikanski rafin. petrolej. Doslej ga je razdelila med ljubljanske trgovce in v okolico 14 vagonov. Ker se čujejo razne pritožbe glede prikrajšanosti pri razdelitvi pe troleja, povdarjamo, da dobi vsak trgovec poljubno množino petroleja in sicer množino, katero sam zahteva. Tvrdka pri tem ne sme nikogar pro-težirati, ker s tem se le ovira na široko zasnovano akcijo in podpira ev. veriženje. — V trgovskih krogih poudarjajo, da je sedaj Ljubljana popolnoma preskrbljena s petrolejem, da ga je v izobilju, toda uverjeni smo, da kmalu nastopijo verižni špeku-lantje, ki bodo preskrbeli, da bo petrolej izginil. Verižnikom boj!
1 Učno postopanje na II. mestni deški ljudski šoli. Prepričali smo se, da so pritožbe zoper g. učitelja VIII. razreda neutemeljene. Naloge, ki jih je dajal učencem niso bile obvezne, temveč le za samolastni privatni študij nekaterih 14 do 16 letnih dečkov, ki se pripravljajo za izpit za vsprejem 4. razreda lealke. V prostem času v popoldanskih urah res hodijo k pouku učenci, a prostovoljno. Pri vsem pouku se obravnava snov sicer res temeljito, a učni stopnji primerno. — Starišem pa svetujemo, naj bodo marljivemu učitelju za njegov izredni ifutl hvaležni, namesto da se pritožujejo.
I Subskricija 4% državnih bonov. Pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah je podpisalo 1735 strank skupno 19 milijonov 842 tisoč 4% državnih bonov.
I Umrl je včeraj zjutraj ob 5 uri Viktor Orel v visoki starosti 87 let. Pokojnik je bil južni Sokol, slovenski pevec in sin prvega slovenskega notarja dr. Orla. Bodi mu lahka rodna zemlja.
1 Štampilija presojevalnice o potrebi št. 1 v Mayerjevi hiši je še vedno dvojezična: Bedarfsprlifungs-steile Nr. 1. Take nemarnosti po sedem mesečni svobodi zeslužijo najstrožjo pozornost naše vlade.
I Veselični davek v Ljubljani. Ljubljanski mestni občini je deželna vlada dovolila pobirati veselični davejc v prid , ubožnemu mestnemu zakiaau. 1 Strah in groza je spreletela p
-	...	lrn	ee
t. tatove na glavnem kolodvoru, ko se ie razširila vest, da dobimo kolodvorsko policijo. Ureditev prostorov za nastanjenje policijskih organov je bila tako nujna, da smo bili že mnenja, da je gospodom tatovom odbila zadnja ura. Ali glej čudo! Krade se po starih pravilih naprej in se nikakor ne opaža, da bi se bile tatvine kaj ome-jiie. Tatovi niso izbirčni. Vse jim pride prav, bodisi da so železniški pragi, cement ali sladkor. Pri lesenem železniškem mostu v Zeleni jami so odnesli že precejšnje število desk in plohov. Tudi les pri signalnih napravah pri tem mostu je bil deloma pokraden, oz. poškodovan. Če pojde tako naprej, bi se nikakor ne čudili, ako bo nekega dne izginil še ostanek tega mostu. Po našem mnenju bi bilo umestno zastražiti pereferijo kplodvora, ker bi se s tem preprečilo, da bi se ukradeni predmeti ne odnašali od kolodvorskega prostora. Ena najvažnejših točk, ki bi prišla pri straženju v prvi vrsti v poštev, bi bilo križišče Dunajske z Dovozno ceno. To pot gre namreč večji del „poceni kupljenega" blaga v smeri proti Posavju.
Druga, nič manj važna točka, bi bi prostor od Martinove ceste mimo Ko iinske tovarne do konca Zelene jamt Ne trdimo, da so pri teh tatvinah pri-zadeti železničarji. Kajti še izza časij prevrata ne morejo razni elementi pq zabiti, da je bil ljubljanski kolodv<H zanje — obljubljena dežela, kjer ji® je bila dana možnost, preskrbeti z vsem potrebnim. Ako ne bo posegi* policija z vso eneržijo vmes ne b° mogoče iztrebiti te boljševiške razvad« Prišli bomo tako daleč, da bodo t( brezmerne tatvine imele za posledic« da bo moral trpeti vsled tega v«5 promet. Naj se ta dejstva na pristojneH mestu vpoštevajo, da se napravi ko nec tem tavinam, ki na eni stran1 povzročajo veliko škodo na gradivu na drugi strani pa ogrožajo za se* danji čas tako važni promet.
1 Korektorja sprejme uredniš^j .Jugoslavije". Služba je vsak dan °d 20 — 24. zvečer in je torej primef^l kot postranski zaslužek za kakeg3 inteligentnega dijaka.
1 Slovensko zdrayn. društvo vabi svoje člane na izredni občni zbob ki se vrši dne 26. t. m. v magistrah1' dvorani v Ljubljani ob 3.. uri P°P’ Na dnevnem redu je poleg drugeg3’ z|asti važno poročilo dr. Gregoriča 0 načrtu za sanitetni zakon, vsled Česat je želeti, da bi bila udeležba posebno obilna.
1 Pevsko društvo , Ljubljanski
Zvon“. V petek ob 20. uri ženski zbor.	.
1 Cena mleku je v Ljubljf™ kroni in policija opozarja* naj občinstvo naznani vsakogar, ki bi ga dražje prodajal.	?	.
1 Julij Meindl, Ljubljana rnia v zalogi petrolej v dozah >n ga razpošilja v vsaki množini. — Zahtevajt
cene.	.	.
1 Koncert se vrši v četrtek dne 19. t. m. na vrtu Pilsenske restavracije v Gradišču št. 2 ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. Svira tambu-raško društvo „Triglav“.
t. Zadnje vesti.
Odstop hrvatskega bana?
Belgrad, 18. junija (izv. por Semkaj je gospel hrvatski ban dr. Pa-leček. V političnih krogih zatrjujejo« da ban dr. Paleček v kratkem pod* svojo odstavko.
Narodno predstavništvo. Marljivost jugoslovanskih pred' stavnikov.
Belgrad, 18. junija (Izv-Por ) Današnja, na 16. uro napovedana plenarna seja narodnega predstavništva se je morala zaključiti vsled nesklepčnosti zbornice. Navzočih je bilo zel® pičlo število poslancev. To dejstvo je napravilo zelo mučen vtis na širše sloje, ki spoznavajo, s kako vnemo deluje narodno predstavništvo za konsolidacijo političnih razmer mlade« komaj ujedinjene in osvobojene države-Večina poslancev se je že pred nekaj dnevi odpeljala domov z ozirom na bližajoči se praznik.
Vojni dolgovi bivše Avstrije.
Praga, 17. junija. Finančni minister dr. Rašin se je izjavil, da bo morala čehoslovaška republika ptev' zeti del vojnih dolgov bivše Avstro-ogrske. V tem smislu je že padla odločitev na mirovni konferenci v Parizu-
Aprovizacija.
Amerikanska akcija za otroke d® 14. leta. Novih priiav za otroke do 6. ‘e'a mestna aprovizacija več ne sprejema ne z. Ljubljano in ne za Vič in Moste, ker je vpisanih že toliko otrok, kolikor je blag® razpolago. Za to akcijo se je po listin z toliko pisalo in poživljalo, da bi se vsakd® tekom 14 dni odkar se vrši vpisovanje (o° 27. maja do 11. junija) lahko zglasil. pa se niti toliko ne pobriga, da bi se te 14. dni zglasil - ga tudi aprovizacija n® bodo prišla klicati na dom. Na števila
1200 do 1600 rudečih izkaznic s
bode delilo blago po sledeče redu: št. 1200 do 1‘00 dne 24. junija "
8.	do 11. ure, št. 1500 do 1700 dne 24. juh’) od 2.'do 5. ure popoldne.
Izdajatelj in odgovorni urednik:. Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubija’1 •
Gospodarstvo.
g Petrolej za Slovenijo. V
Ljubljano je dospelo 150 vagonov amerikanskega petroleja.
. g Tiskanje novih dinarjev.
Iz Zagreba, 14. junija, javljajo: Prvi, v radičnih barvah tiskani odtiski dinarjev so bili predloženi finančnemu Tninistru v odobrenje. Z definitivnim tiskanjem novih dinarjev še niso pričeli.
. S 300 kron — 100 dinarjev.
. Belgrada javljajo, da je finančni m|iuster določil uradni kronski kurz za vse državne blagajne: 300 kron »00 dinarjev.
g Državno posojilo. Iz Zagreba javljajo: Po doslej znanih resultatih giede poapisa državnega posojila so £ue pod hsane naslednje svote:	V
•trvatski in Slavoniji 95 miijonov, vZagreb sam 58 miijonov), vSlove-nj' 40 milijonov, v Bosni in Her ^egovini 30 miijonov, v Dalmaciji *1 miijonov, v Vojvodini (Banat Bačka) 14 miijonov in v Črni gori 190 000. Hrvatski listi poudarjajo s posebnim poudarkom dejstvo, da je Hrvatska podpisala največ državnega posojda
sred k?- ^°’’,ane Magreb ekonomsko središče naše ujedinjene države.
Kongres jugoslov. zadružništva v Belgrada V soboto, 14. t. m dopoldne se je otvorilo pred-zborovanje k kongresu jugoslov. za-rruS- Naloga -kongresa je predvsem skupne, enotne zadružne or-? d'za<%. Kongiesa se udeležujejo 0 P ni ki enajstih jugcs’ov. central, ('rovanje je otvoril Simo Lozanič, Predsednik .Glavne zveze poljedelikih central.“ v svojem ‘pozdravnim go-y°ru je povdarjal velike cilje, zbog katerih se snuje Glavna zadružna zve-?a- M nister za poljedelstvo G uhič le obširno govorrl o nalogah zadružništva in dolžnosti države do poljedelstva, (er je omenil, da je zadružništvo največ pripomoglo do osvo-bojenia in ujedinjenja našega naro da, toda sorazmerno ie tudi največ trpelo. Zato zasluži, da ga država pGdpira. Zborovalci so so soglasno odobrili zadružni pravilnik. Popo'dne je bila izvoljena uprava, nadzorstvo in razni odseki in ukrenjeno vse po-
trebno, da Glavna zveza lahko začne čimprej z redrrm delovanjem. Jutri se prične zadružni kongres, ki bo pretreseval važna pridobitvena in društvena vprašanja.
g Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz razno/rstnih izdelkov iz železa, strojev, godbenih inštrumentov, kemičnih produktov, barv, jestvin, olja, voska in drog, iz Amerike, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov import.ie firme, ki namerava takoj, ko bo sklenjen mir, otvoriti v naši državi svojo podružnico. Dotična tvrpka omenja v svojem dopisu, da naj bi interesentiže sedaj stopili ž njo v dopisovanje.
g Tvrdkam, ki hočejo stopiti v trgovsko zvezo z neko^ tovarno za motvoz in čevljarsko prejo v Švici, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled ponudba dotične firme.
g Solun in Jugoslavija. Iz Belgrada 10. junija javljajo: Grška vlada je privolila v to, da naši državi odstopi del pristanišča v Solunu.
g Promet med Krfom in Jugoslavijo. Belgrad, 10 junija: Vpostav-Ijen je redni promet med Kif m in Jugoslavijo. Jugoslovanski konzul na Krfu vidira potne listine.
g Naše trgovske pogodbe. Iz Belgrada javljajo, da je vlada sklenila, da ne zaključi naša država nobene trgovske pogodbe z državami, s katerimi niso bili dobri odnošaji pred vojno.
g So že porabili priložnost.
Vlada je za uvoz predpisala carino in že se dobijo ljudje seveda tudi trgovci po poklicu, ki so to priložnost izrabili. Pred par dnevi je stal moški klobuk od 80 — 140 kron, danes stane K 120—200. Svila se je- kar čez noč podražila za 100%, istotako razni železni izdelki. — Najlepše na celi stvari je pa to, da so to predmeti, kateri niso bili sedaj inportirani, ampak ležijo tu že več kot pol leta.
g Za italijansko blago veljajo maksimalni carin .ki tarifi.
g Trgovski promet z Italijo. Iz Belgrada poročajo, da je odpotoval Dr. Slokar, šef centralne uprave za trgovino z inozemstvom, v Trst radi trgovskega dogovora z Italijo.
Proda se
reč kompletnih sobnih oprav z žimnicami na vzniete ter navadnimi žim-ničami. — Naslov se izve v Auončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Proda se
2 breka (lovski voz) z 4 in 12 sedeži, ter skoro nova kočija. Ogleda se v Ljub-bljani Naslov pove: I. Jugoslovanski anončni hi infor-mačui zavod Beseljak & Rožanc.
za večje skladišče z lesom se sprejme. Reflek-tirasena prvovrstno moč, ki ima v tej stroki večletno prakso. Ponudbo je nasloviti na «Impex» Ljubljana.
200 kron nagrade
dobi kdor prinese zgubljeni potni list Ljubljana —Trst.
Odda se pri J. Ban, VVolfova ulica 12.
J\{ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 vsafa nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pavšala beseda 1 -Y-
roda se:
te
apariudVse, pomnoževalni
fcebSfi„ Gre.'f“ z v,}emi P°-°bleitp 5" ,n več častniške na desn.. tr8 3- Pritličje   01 vrata. 827
Prenrn*!?*1 86 nova omara, oblek?8® (Salontepieh), črna Kasu m namizno perilo. slavjjeV V npravništvu Jugo-
826
no lVl.njs!tc masti* zajamčeni te’ ter kukuruza 1 pše-
DrnaMo o0liČ,nu imam za Prodati. Reflektanii koji 2ele
da kupe moraju imati j2V0z:
nice za žito. M. Milanovič,
Vel. Ordjevac, Kraj Bjelovar
:   811
Konja, 3 leta starega, angleške pasme, prodam Oddam tudi več voz gnoja, več težjih voz, l lovski voz (brek) 1 zapravljenec in eno elegantna kočija Poizve se v ^nUiiici 15.	809
skoraj nov, av-proda. z umečkom se Zajec'se Pri Franc trg.	°Pt>k v Ljubljani, Stari
 	.	813
m° zaJHli0 anSleško opre-nov0 , a konja, skoraj
^"blii-na0^3 -ar‘ J Pretnar> —	'	Mar'jin trg 3/111.
v°dnjf!!vZm.a,im>rtom, malo sti n„i cl° ob okrajni ce-Proda uUJe 0(1 Kranja se Kramu Več P°ve L Rebolj v
i 	9	8
p0 nbk?0/'’11-’ nov> vel>k se be Cen' Proda. Ponud-:8ramofon“ na po-0 Jugoslavije v Ptuju.
820
Kredenca velika, pripravna za gostilničarje ali večje gospodinjstvo se po primerni ceni proda. Ogleda se lahko med .10 - 12 uro na na Bregu št. 18/11. istotam je naprodaj nekaj slik. 918 K upi se S	Teč spretnih pomočnic j za žensko krojaštvo se sprej- i me v Holzapfiovi ulici št. 5. 1 806 j
	Pridna, poštena deklica j za hišna opravila se sprejme v Ljubljani. Prednost oni, ki zna vsaj nekaj šivati. Naslov v upravi lista 805
Automobile, vseh vrst, zali brez gumija, kakor tudi gumi posebej kupuje Anton Neidhart, Zagreb, Preradovi-čeva ulica 22. 823	Vajenca sprejmem in močno zavijalko v trgovino s čevlji. Poizve se v trgovini Oblak Aleksander, sv. Petra cesta 28. 822
	Išče se zanesljiv mizarski pomočnik. Hrana in stanovanje ter plača po dogovoru Naslov pove uprava. 802
VinsKe sode 60—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod .Vinski sodi«.	
SJužbe;	ui Razno: j£|
Brivski pomočnik, uren in zanesljiv se sprejme takoj Celju,ršm%rK8°ko0mai Fra" V	Mesečno sobo, z ali brez hrane išče za takoj zasebna uradnica Sporoči a se prosi na anončno ekspedicijo Al. Matelič Ljubljana, Kongresni trg 3
ma ^^bvlacfa a'slo vensko^ Q^n "Se0 |'en°grafijo ter stro! jepisje se sprejme takr>; odvetniško pisarno. _ jL nudbe na upravništvo lUio stavije pod .Dobra moč- 829	
	Za takojšnji nastop se sprejme „Fantič“ ki bi opravljal lahka dela. Pojasnila v v anončni ekspediciji Al Matelič Ljubljana, Kongresni trg štev. h. s 830
Knjigovodjo bilančulk, popolnoma veščtovarniškega knjigovodstva, z večletno prakso; nadalje dve kontorlstiuji, zmožni slovenske in nemške stenografije in knjig-ovodkinjo, zmožno slovenšč ne in nemščine ter stenografije obeh jezikov in strojepisja,sprejme velika tovarna na Štajerskem. Ponudbe z navedbo dose-	
	Bivši samostojni trgovec mešane stroke, z vinom in 2% Pridelki na Goriškem, „5: star> samec, zmožen trurlnlu vstopiti kot so- Poslovpcija ali kaj nnffo^nega’ pod ugodnimi pti8°J' ,v trgovino ali go-oam ’ 7 kaki vdovi ali dru-gam, najraje na deželo ali v industrijske kraje. Cenj. ponudbe pod .Kavcija 10.000“. poštnoležeče Celje. 825
danjega službovanja in zahtev naj se oddajo v četrtek med 11). in 12. uro in v pe'ek ined 10. in 12. uro pri g Karlu Florjančiču, Ljubljana, Gradišče 15., au pa pošlji jo pod „Na deželi" na anoneno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 828	Stanovanje z eno ali dvema sobama in kuhinjo iščeta novoporočenca za takoj ali julij. Ponudbe pod „Mirna stranka**. 773
	Tonk v francoščini. Ponudbe na upravo pod ,,Francoščina". 824
pomočniki
v trajno delo.
Rateče pri Zidanem mostu.
se nekoč podali za je postalo življenje
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
1’ouudbe 55 navedbo množine lu naj nižje cene na Ljubljana I., poštni predal Štev. 163.
Zdravilišče z žveplom
II
(Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdraviliščnl hotel. — Električna razsvetljava 1 Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -f- 58» C. Priporočeno proti: protinu, revmatizmu, išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. Blatne, ogljeno-kislene in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Krasna okolica Novi hoteli.
Moderna oprema. Prospekti 2astonj! Zdraviliščni zdravnik: Dr. J. Lochert.
Razkri nkani_H absburžani.
• Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(10. nadaljevanje.)
»Tega cesarskega suženjstva mora biti konec 1« je kričal. »Ne maram za cesarico jn nočem dovoliti, de bi se moja žena zapletala v njene intrige. Povedati moraš teti enkrat ra vselej, da ti ne dovolim, da bi ji bila na razpolago, kadar bi se ji zljubilo.«
Beseda mi je zastajala v grlu od nevolje, ko sem spoznala, da je grof resno mislil, kar je rekel. To je bil toraj konec vseh mojih nad in Elizabetinih načrtov o najinem nepretrganem občevanju. Jurij Larisch, ki mi je bil izbran za moža zaradi svoje dozdevne lahkomiselne narave, ni bit mož, za kakoršnega so ga imeli.
Bridka jeza se me je polastila. Žrtvovana sem bila na žrtveniku zveze brez vsake ljubezni, čisto brez pomena, in čutila sem se kakor ujetnica, ki zanjo ni rešitve.
Povedala sem cesarici o izbruhu svojega soproga, ona me pa v silno moje začudenje ni vzpodbujala k upornosti. »Samo reci,« sem vzkliknila, »ir. zapustiti hočem Jurija za vedno!«
»Nobenega škandala ne sme biti,« je odgovorila, »morebiti pa bo navsezadnje boljše, če pustimo, da te vzame proč «
»Oj, teta C ssi,« sem zaihtela, potem, ko so me vse moči zapustile,« poročila sem se samo zato, ker sem hotela biti vedno pri tebi «
»Človek obrača, Bog pa obrne,« se je glasil lakonični njen odgovor, in prav nesrečna sem se vrnila v hote).
Vrnili smo se na Dunaj malo dni po mojem razgovoru s cesarico, ki je bila očividno iako ginjena, ko sem se poslovila od nje.
»Ne bodi tako žalostna, draga moja,« je dejala, »zopet se bodeva videli, in znabiti Jurij ne bode tako nevšečen, ako mu pushmo njegovo voljo v tej zadevi.«
Jurij pa je b:l popolnoma trden v svojem sklepu, da me odvrne od Elizabete, in živeti sem morala povečini v Pardubicah, kjer si je bil kupil neki grad. Tamkaj sem preživela mirno dobo brez doživljajev, tekom katere sta mi bila rojena dva mojih otrok, in šele ko smo izpremembo v Baden- Badeo, nekaj bolj vznemirljivo.
Mesto je bilo praznično oblečeno ob priliki velikih dirk, in tam sem našla zelo veliko ljudi, ki sem jih poznala. Prvi moj obisk je bil pri vojvodinji Hamilton, sestri velikega vojvode Badenskega. Prav rada sem imela vojvodinjo — videla sem tudi njeno ljubko hčerko Marijo, ki je šedaj grofica Festetics de Tolna, ki pa je bila tisti Čas poročena s knezom iz Monaka
Neka Angležinja je bila močno v ospredju pri vseh elegantnih prireditvah, ali od prvega trenutka najinega znanja sva si bili druga drugi nasprotni. Ta dama je bila vojvodinja manchesterska Lujiza, »dvojna vojvodinja", kakor sem slišala o njej govoriti, potem ko je postala vojvodinja čevonshirska. Iz nekega vzroka vojvodinji nisem bila všeč, in ker je bila prav zlobnega iezka, mi ni nikoli prizanašala, kadar sem bila slučajno predmet razgovora. Angleški prestolonaslednik je bil tisti čas tuai v Ba-denu, in ker je njegovi kraljevski visokosti po vsej priliki ptijalo obnoviti moje znanje, je vojvodinja razširjala vsakovrstne škandale o najinem nedolžnem prijateljstvu.
Prestolonaslednik je priredil kaj zabaven ples v. kostumih, ki so se ga udeležili vsi g >stje kot siužabniki. On pa je nastopil kot njihov sef z edino pravo čepico in predpasnikom, ter je obdaril vse dame z ljubkimi spominki; meni je dal zlato ve-rižnato zapestnico s podkvijo iz rubinov. Vojvodinja me je ves čas opazovala ter je pripomnila z očit 'im namenom, da bi tudi jaz slišala, kar je rekla: »Grof ca Larischeva se je očividno učila ljubkovanja pri svoji teti, cesarici.«
Ponovila sem te besede prestolonasledniku, ki se je nasmejal ter mi je rekei, da naj se nimalo ne zmenim za sovražno damo, ki je postala še bolj razjarjena, ko je videla, kako mi je njegova kraljeva visokost poda’a roko in se je sprehajala z menoj po plesni dvorani gorindol.
Vojvodinja je tudi raznesla govorico, da sem trikrat premenjala klobuk tekom dolge vožnje k dirki, da bi ste n pokazala, da nisem hotela nositi nobenega takega dela dlje kakor četrt ure. Lujiza je povrh tega trd la, da sem si barvala lase in da je bil velik del njih umeten. To me je kaj zabavalo in tako sem neki večer prišla na ples noseč svoje velike lase spletene v dveh s trakovi zvezanih kitah, ki sta mi padali daleč dol preko pasu; na ta način je bila trditev vojvodinje prav učinkovito ovržena.
(Dalje prih.)
išče v Ljubljani urednik Jugoslavije". Pisma na upravništvo.
J/a j boljši uspeh
kor je selo rasširjena in jo vsakdo rad čita/
Naznanilo!
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem
preselil svojo čevljarsko in usnjarsko trgovino iz Domobranske ceste štev. 5 na Sv. Petra cesta Št. 28 (poprej Besednik) v Ljubljani.	I
Priporoča se za mnogobrojni obisk
' flleRsenelcr Gblat.
Lov občine Zgornja Šiška
se bode oddal na javni dražbi dne 23. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, soba št. 3.
Županstvo Zgornja Siska
dne 18. junija 1919.
mer VINO
Belo ljutomersko, letnik 1918,
Belo riimimsfco. letnik 1917,
Rndeve (čvičefc), letnik 1918,
Črno, letnik 19x8
izborne kakovosti, ter nudim najnižje cene
Kupim vsako množino in vseh velikosti vinskih sodov.
Trgovina vina MILKO JESIH, Ljubljana,
Florjanska ulica št. 36.
BARVA - KEMIČNO - ČISTI
obleke
SVETLOLiKA
ovratnice, zapesnice in srajce
\ .-s* $ $ ,<£> -
J. C. Kotar
Ljubljana
Wolfova ulica 3
/
v
Potrebujete?
Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga pisarniški, konceptni, lini kanclijski, svileni, oglenl (vse barve), Indigo modri in vijolčast
papir.
vsakovrstno blago
PERE
domače perilo (pošilja po isto na dom)
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
Noteze, pivnike, peresa, radirke,
trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, žepna peresa (Fiillfeder), kopirne knjige, trgovske knjige, uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni papir, pisemski papir, zavijalni in vse druge vrste papirja. Kopirne preše, narodne in umetne razglednice
razpošiljam na debelo in drobno.
V zalogi 150 parov nogavic za dame iu 30 kg gumni c za vezenje trt.— Posti cžba tečna in dobra.
Se priporoča tvrdka
JOS. OMERSA,
trgovska agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6/1.
Blejsko jezero — Bled
Gorenjsko.
Hotel Malnar in hotel Triglav
priporočala svoje lepe na novo opremljene sobe. Električna rassvetljava! Jjborna in sadostna prehrana. Lastna jezerska kopališča in čolni. — Zmerne cene.
inozemska kolesna
pnevmatika
(kompl. garniture)
J. GOREČ
trgovina s kolesi
Ljubljene. Marije Terezije c. 14.
Kupi se
dobro ohranjen
pisalni stroj
Ponudbe na poštni predal 74.
Šmarješke Toplice - Mirni gaj'
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so Šmarješke Mirni gaj, popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vs -ki se hočejo iznebiti putike ah pa revmatizma.	..
Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, clo okrepčilo in, če je bolehen, tudi zdravje.
Do Šmarjeških Toplic - Mirni gaj — je od Novega mesta po okrajni cesti čez Šent Peter z vozom komaj :t/4 ure- P°šti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem.
NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU.
0
Poziv na subskribcijo
Zagreb, mjeseca juua 1919.
25.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400 naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 10,000.000;
P. n.	,	.,
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštiue, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. prevesti povisenjt < loničkc gl.nnite i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima:	^
1. Dlonička glavnica od K 10,000.000-— povišuje se Izdanjem novili 25.000 dionica po K — nom., dali le za K 10,000.000-— na K 20,000.000
2. Posjednicima starih dionica pridrla j rati 3 nove uz cijenu od K 440.— po komadu
3. Nedioničariina (novim potpisateljima) .	....	 ,	  K-	,	.
3 nove, nudi se 6.250 komada dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih sa . /o
5. Subskripcija počinje 15. juha, a svršava 31. jula 1919.
0--. , .
iridržaje se 18.750 komada novih dionica, i to tako da svakome diomcaru pupada pravi) na 4 stare dionice op 1-somadu nove dionice, zajedno sa 5% kamatama od 1. siječnja \	p	a	e.	.	,
teljima) i starim dioničarima za dionice, koji žele potpisati prcko noja koji pm pripada n razmjeru od 4 stare na tp.žnin od 475 K zn dionicn od 400 K nominalnih sa 5% kamata od 1. januara 1919.
5. Nove dionice imadu kupon za godine 1919., te im pripada pravo na divident^^ iq', o
6. Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, a uajkasnijedo^l.^]
Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit
m.
novca.
7.* Subskripcija se objavlja odnosno primaju prijave:
IJ Zagrebu: Narodna banka d. d.	,	.
U Brodu li/S.: Banka i mjeujačnica Brdarič i drug, afdijacija Narodne oanke,
II Dubrovniku: Srpska centralna banka za Primorje. — Dubrovačka trgovaeka	banka	i — Pučka štedionica d. s. o.	j.
U Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d. — Kranjska deželna banka
U Osijeku: Srpska štedionica
Na Rljeci: Hrv. centralna banka
II Ruuii; Zadružna banka
II Sarajevu: Hrvatska centralna banka
II Spljetu: Zadružni savez
II Varaždinu: Varaždinska štedionica
U Virovitiei: Virovittčka Štedionica
II Zemunu: Zemunska štedionica	........
dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.	,	, . ..
8. Posjednici starih dionica, koji' žele u smislu, točke 2. optirati nove dionice, valja da	predlože kod gore	označenih	mjesta	subskiipcije.
točno ispunjenu i potpisanu prijavnjcu uz naznaku popisa brojeva starih dionica	(u koliko nisu kod zavoda	u pologu)	ih	medjutommu	starih dio
9. Reparticiju dionica subskribiranih u smislu točke 3. pridržuje sebi ravnateljstvo.	,	x	....	. t.:be.
10. Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivsi troskove emisije i pn )
11. Za provedbu ove emjsije stvornjc sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
Ravnateljstvo Narodne Banke d. d. u Zagrebu.