> —1 »*PPC -»■ --I "Ifc tUJvalji »Imndri dnraik v Zdnrfwih drhvah V«QcutnIHO • . • $6.00 Z* pol Ute • • • • • $3.00 Za N«w York celo leto • $7.00 Za iramtvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA List slovenskih delavcev vAmeriki. f Hm Insert Slovenka fa> the United State«. I Imood ercry day except Sundajs g and legal Holiday* ' _I TELEFON: GHeliea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offloe at Hew York, N. nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELET0N: CHelsea 5—1243 No. 19 — Sicv. 19. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 23, 1937-^SOBOTA, 23 JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. LEWIS PRETI FORDU IN CHRYSLERJU S STAVKO Stodvajset tisoč ljudi je brez strehe PREDSEDNIK GENERAL MOTORS JE OPUSTIL VSA NADAUNA POGAJANJA V WASHINGTONU Delavci ne bodo zapustili tovarn v Flintu. — Lewis se zanaša na vladno pomoč v stavki. — Štiri na-daljne tovarne zaradi pomanjkanja \stekla zaprte. — Predsednik Roosevelt se še ni odločil za posredovanje. WASHINGTON, D. C, 22. januarja. — Predsednik odbora za industrijsko organizacijo John L. Lewis je rekel, da delavci ne bodo za poravnavo stavke pri General Motors sklenili polovičnega kom promisa in da se bo unija avtomobilskih delavcev lotila organiziranja delavcev pri Fordovih in Chyr-^slerjevh tovarnah, ko bo enkrat sedanja stavka poravnana. Lewis zatrjuje, da pripada večina delavcev pri General Motors k uniji. Dalje je rekel Lewis, da ni odgriznil več, kot pa more prebaviti, četudi mu stoji nasproti finančni in industrijski interesi. Poudaril je da se unija ne bo razorožila s tem, da bi izpraznila tovarne v Flintu, dokler pogajanja z General Motors niso končana. S poravnavo stavke v steklarnah v Pittsburghu bodo druge avtomobilske tovarne dobivale potrebno steklo in bodo od General Motors družbe vzele kupčijo. Lewis je podal to izjavo časnikarskim poročevalcem ob času, ko je delavska tajnica Miss Perkins razpravljala o stavki z governerjem Murphy-jem in najvišjimi uradniki General Motors. Prej pa sta bila pri delavski tajnici Lewis in predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin. Lewis ie izjavil, da se ne bo umaknil niti za ped. in rekel, da bo moral predsednik Roosevelt posredovati. Na vprašanje, ako bo v resnici predsednik posredoval v stavki, je rekel Lewis: "To je predsednikova stvar; toda delavci posredujejo zanj." (S tem je mislil Lewis na zadnje volitve, pri katerih so delavci z ogromno večino glasovali za Rocteevelta ) Dalje je rekel Lewis, da je sporočil delavski tajnici, da so gospodarski rojalisti, kot so Du Pont i in Sloan izdali mnogo denarja, da bi predsednika Roosevelta pregnali iz Bele hiše. Ko pa so se pričeli napadi na predsednika, tedaj so se delavci zbrali okoli njega. Ravno isti gospodarski rojalisti so sedaj zapičili svoje kremplje v telo delavcev in zato sedaj delavci pričakujejo, da jim bo vlada pomagala, da dosežejo svoj postavni in logični cilj. Predsednik General Motors Alfred P. Sloan, ki je tekom dneva imel dolgo konferenco z delavsko tajnico M iss Perkins, je proti večeru rekel, da bo odpotoval iz Washingtona, ker je brez vsakega pomena, da bi bil navzoč še pri kakih pogajanjih za poravnavo stavke. Sloan je rekel, da*. je z ozirom na Lewisovo izjavo vsako posvetovanje z delavsko tajnico in drugimi zveznimi uradniki brez vsake koristi. Delavska tajnica Miss Perkins je po konferenci rekla, da je edina zapreka pri sedanjih pogajanjih, ker delavci ne zapuste Fisher Body tovarn v Flint, Mich. Miss Perkins je rekla, da skuša za podlago prihodnjih pogajanj postaviti pogoje, ki so bili potrjeni v petek v Lansingu. Sedaj sta se obe stranki pogodili, da se pričnete pogajati, stavkarji pa so se zavezali, da bodo zapustili tovarne. Ker pa je General Motors, še predno so se pogajanja pričela, izjavila, da se bo pogajala tudi s Flint Allianc^, stavkarji niso hoteli izprazniti tovarn. Miaa Perkins pravi, da je governer Murphy re- ZLOČINCE SO NAJEMALI KOT _STAVKOKAZE Zveza industrijalcev ima plačane vohune. — Pri stavkah zaposlujejo zločince. REPUBLIKANCI SE TRDNO DRŽE Boji za hrib Cerro de los Angeles. — Pri Marbel-H so republikanci prešli v ofenzivo. WASHINGTON, I). C., 22. januarja. — Ijafollettovomu : onatnemil odboru sc bili predloženi dokazi, iz katerih je razvidno, da je organizacija industrijalcev Nat '1 Metal Trades Association preskrbijevala svo je člane s kaznjenci kot stavko kazi. Uradnik te organizacije Homer D. Savre je izpovedal, da je organizacija postavila sklad $20,000 za plačilo "paznikov" in stavkokazov, kate-le pošlje .organizacija svojim čianom, kadar imajo kake delavske težkoče. Senator Lafollette je k tem dokazom dodal policijske zapiske 16 "paznikov", ki so bil: pred kratkim nameščeni v stavki pri Black & Decker Manufacturing Company v Kent, Ohio. Ti "pazniki" so bili kaznovani zaradi tatvine, tele sne poškodbe in posilstva. Savre je priznal, da njegova organizacija zaposljuje vohune, da raznim industrijskim, podjetjem prinašajo informacije. Savre je rekel, da ima organizacija namen skrbeti za složno razmerje z delavci. Od leta 1900 se je organizacija tr-čno držala načela odprte delavnice. Savre je priznal, da pripada k organizaciji 952 tovarn, med katerimi so tudi General Motors, Chrysler, Continental Can Company in druge. "Torej imate vohunski sistem?" je vprašal sen. Thomas. "Da," je odgovoril Savre. "Ali imate pri tem kak u-speh?" "Dobimo informacije." MADRll), Španska, 22. jan. — Na višinah Cerro de los Angeles ostaja položaj neizpre nienjen. Fašisti so se utrdili \ cerkvi, samostanu in bolnišnic; vrh hriba, toda so v nevarno sti, da bodo popolnoma obko ijeni. Vse kaže, da se bodo kmalu pričeli boji na bajonet. Enajst vladnih aeroplanov je letalo nad hribom ter s strojnicami ob-treljevalo fašiste. Obrambna oblast je dala civilnemu prebivalstvu 72 ur časa, da se izseli iz Madrida V mestu smejo ostati samo vojaki in državni uradniki. One, ki ne bodo hoteli iti iz mesta, bodo oblasti šiloma vzele iz hiše in jih odpeljale iz mesta. MALA.OA, Španska, 22. jan. — Fašistični aeroplani so bombardirali Malago. kar smatrajo republikanci za priprave za prodiranje južne armade proti mestu. Fašistična armada, kateri poveljuje general G o n z a 1 n Queipo de Liano, se med vročimi boji bliža Malagi. Mesto se naglo utrjuje, kajti obleganje bo ravno tako uničujoče kot obleganje Madrida. GIBRALTAR, 22. januarja. — Republikanci so s hribov pri Marbelli pričeli ofenzivo. V Gibraltar je bilo slišati močno streljanje, ki je prihajalo od Marbelle. Fašistični križarki Canarias in Almirante de Cer-vera ste obstreljevali hribe vzhodno od Marbelle, vsled če-; sar so bili republikanci prisiljeni umakniti se dalje proti Malawi. ITALIJA IN TURČIJA SE _ZBLIŽUJETA Italija bo pristopila k pogodbi, ki dovoljuje utrdbo Dardanel. — Turški vnanji minister se bo sestal z grafom Cia-nom. POVZROČENA ŠKODA ZNAŠA VEČ MILIJONOV DOLARJEV Reka Mississippi in njeni pritoki so narasli. Vodovje je na več mestih prestopilo bregove. Povo denj sega prav do Pennsylvanije. Včerajšnja poročila pravijo, da je nad 120,000 oseb brez strehe; da je trinajst oseb utonilo in da znaša povzročena škoda že več milijonov dolarjev. RIM, Italija, 22. jan. — Nek visok fašistični uradnik je rekel, da bodo seardanele. Turčija je bila posebno vznemirjena, ker je Italija na Do-ciekaneških otokih, ki se nahajajo pred vrati Male Azije, zgradila močne utrdbe in tri velika letališča. PAPE2U SE BLIŽA SMRT VATIKAN, 22. jan. — Va tikanski krogi odkrito pri-I znavajo, da se papežu Piju XI. bliža smrt. Zaradi velikih bolečin v levi nogi ni mogel spati celo noč. Papež sicer prenaša hude bolečine udano, toda je rekel: "Bolečine so krute. V be sednjaku ni besede, ki bi jih mogla popisati.*' Navzlic velikim bolečinam, pa je opravljal svojo delo, kolikor mu še dovoljuje njegovo ohromelo telo. Rekel je, da hoče delati, dokler bo še kaj sape v njegovem telesu. "Gotovo trpimo zelo moo-&o,'' je rekel milanskemu nadškofu Cast igl ion i ju, "toda trdimo prostovoljno. Svoje bo iečine darujemo Bogu za najbolj trpeče dele cerkve, ki so posebno Nemčija. Španska, Mehika in Rusija." kel, da je General Motors družba v zadevi Flint Alliance napravila veliko napako. DETROIT, Mich., 22. januarja. — Navzlic temu, da je bila steklarska stavka poravnana, zastaja zaradi pomanjkanje stekla delo v avtomobilski industriji. Chrysler jeva družba v Detroitu je zaprla svoje štiri tovarne do ponedeljka z utemeljitvijo, da ne more dobiti dovolj šip. Vsled tega je prizadetih okoli 50,000 delavcev. VIHARJI IN SNEG V EVROPI LONDON, Anglija, 21. jan. — Siloviti zimski viharji so v Rokavskein zalivu, v Severnem in Vzhodnem morju zahtevali 51 človeških življenj. Ob istem času pa je skoro po celi Evropi znešilo in sneg je mnogo krajev ozreal od vsake zveze z o stalim svetom. Največ ljndi je utonilo, ko se je potopila poskusna ladja nemške bojne mornarice "Wel le" v Vzhodnem morju, namreč 25 mož posadke. Ko se je potopil finski parnik "Savon-maa" v Severnem morju, je u-tonilo 20 mož posadke, na dveh francoskih ribiških ladjah, ki so se potopile v Rokavskem zalivu, pa je utonilo 6 ribičev. Divji morski valovi so obde-lavali evropska obrežja od Biskajskega zaliva pa do Vzhodnega morja. Mnogo vasi na Norveškem je zakopanih v snegu, na Danskem pa je 40 vlakov obtičalo v sneženih zametih. V Ženevi pa, ko ravno prihajajo diplomati na zborovanje Lige narodov, vlada popolnoma pomladansko vreme. SOVJETSKO ČASOPISJE PROTI RADEKU Njegov list "Izvestja" ga imenuje izdajalca. — Vsi obtoženci bodo naj-brže obsojeni na smrt. MOSKVA, Rusija. 22. jan. — List "Izvestja", katerega j.» Kari Radek urejeval več lel in je pisal uvodne članke, zahteva, da je "Radek neusmiljeno uničen", ko jq bilo uradno naznanjeno, da se bo moral Radek s 10 drugimi obtoženci v soboto pričeti zagovarjati zaradi "Trockijeve proti revolu-cijonarne zarote". Iz pisanja sovjetskih listov je mogoče oklepati, da Radek s svojimi tovariši ne bo mogel odnesti življenja. Kot znano je bil Gregom j Zi no vi je v poleti s 15 svojimi tovariši obsojen na smrt in so bili vsi ustreljeni. I'vodni članki listov ne dol-že Radeka in njegovih soobto-žencev samo zarote proti Sta lino vem u življenju, temveč zavračajo na nje tudi krivdo, da so ovirali oboroževanje, prevoz in rudarsko industrijo, ki ni dosegla svoje kvote. Glasilo komunistične stranko "Pravda" pravi, da se je pod komisar za težko industrijo Gregorij Piatiakov zarotil, da bo delavce v oboroževalni industriji pobijal kar na debelo, da bo izdal sovjetsko unijo in jo zapletel v vojno, da bo sam prišel do vlade. Oboroževalna industrija je v deeembrau priznala nekatere '•neuspehe", ko je Stalin komi sarjat za težko industrijo razrešil nadzorstva. Pred kratkim je komisar za težko industrijo C. K. Ordzonikidze poročal, da nekateri načrti oboroževalne industrije niso bili izvršeni. Bivši železniški podkomisar J. A. Livšič, ki je tudi obtožen, je obdolžen, da je s sabotažo prevoz blaga znižal do 15 odstotkov. Vladno glasilo "Izvestja", v katerem je Kari Radek še pred kratkim pisal uvodne članke, sedaj napada Radeka in ga i-menuje "lažnjivega, strupenega Trockista. ki je svoj strup skrival za hinavskim smehom in ki je celo svoje življenje pobijal Ljenina," Predsednik Roosevelt j«* naročil članom svojega kabineta, naj sodelujejo z Rdečim križem. WPA je dala 8000, CCC pa GlKK) mož na razpolago za reševalna dela. Obrežna straža je poslala v poplavljeno ozemlje 64 n.otor-nih čolnov. Letalci dovažajo poplavijencem živila, kurivo in zdravila. Železniška zveza je :ia več mestih prekinjena. Od Caira v Illinois, kjer se izliva reka Ohio v Mississippi, I »a do New Orleansa, La., kjer se izliva Mississippi v morje, se pripravljajo ljudje na po vodenj, ki bo mogoče še strašnej-Ša kot je bila leta 1927, ko yi zahtevala 300 človeških življenj, uničila 600,000 osebam f lom o ve ter povzročila za šestnajst milijonov dolarjev škode. Pri Cairo, 111., je narasla reka Mississippi na 53 čevljev. COLORADSKE MAJNE SO BOLJ VARNE DENVER, Colo., 22. januarja. — Dasi smatrajo nekateri kopanje premoga za enega najbolj nevarnih poklicev, je izjavil državni premogovni komisar TJiomas Allen, da je danes bolj varno kot je bilo kdaj prej v zgodovini države Colorado. V coloracLskih inajnah je bilo lani dvajset odstotkov manj nesreč kot pa leta 1935. V SPANJU POSTAL OCE LONDON, Anglija, 22. jan. — Lady Christabel Amptliill je dobila ločitev zakona od lorda Ampthilla in je bil s tem komcan najskrivnostnejši slučaj v zgodovini angleškega pravosodja. Pred 14 leti je lord Amptliill tožil svojo ženo za ločitev zakona. Lord je tedaj rekel, da sta se še pred poroko z ženo dogovorila, da si bosta vedno ostala ie v prijateljskih odnosa jih. Ko pa je v oktobru 1921 porodila sina, je lord trdil, da se je ves Čas držal dogovora s j^ojo ženo. Toda žena mu je v tem oporekala ter trdila, da je mož -v neki noči v decembru v spanju prišel njeno sobo in da je bil tedaj otrok spočet. Lady Amptliill je v novem- j bru lanskega leta vložila tožbo za ločitev zakona in njen zakon je bil ločen na podlagi dokaza, da je njen mož živel v. nekem hotelu z neko drugo že«i no' ____________ J __ .. isi 0X-2 0 New York, Saturday, January 23, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN XJB7A. ["Glas Naroda" CA Corporation) ~ . Owned and Published by 9LOTDOC PUBLISHING COMPANY Wtmah Bpkaez. Freoldent__L. Benedlk, Ttoaa. | riM of lateMf tke oorporatlon edire—ee of Qui oCfioera: Mi WW um h ef MirtiHii, New M GUr. K. X. - O L A S Nlid DA" (Veiee of tke Peeple) Urery Day Except Sundays Holidays ■a eelo teto voUa aa AmwHto Is Kanado ......................9&00 Kl POl lCtfli e»e««ee*eee*eeeeee*e fii*00 fctrt lflti •••••§( |L50 Za New York aa oelo leto......«7.00 Za pol leta ....................$3.50 Za Inozemstvo sa odo leto......$7.00 Za pol leta............................$&60 Subscription Yearly $6.00 Dofftsi brea podpisa In osebnosti se ne prlobCojejo. Denar naj ee blagovoli psHljaM po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss am tudi prejšnje MvaiUHe naanani, da Mtreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement_ -Glas Naroda" Uhaja vsaki dan Icrsemii nedelj in praanlkav "GLAS NARODA". 21« W. 18Mt Street. New Ysrk. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 ANGLIJA Hitler in Mussolini že precej časa ščiipljeta angleškega leva za rep, toda iz njegovega žrela doslej že nista izsilila niti cviljenja niti rjovenja. Govora, ki ga je inul nedavno angleški vnanji minister Eden v poslanski zbornici, ni mogoče smatrati niti za to, niti za ono. Eden je le pojasnil stališče, ki ga je zavzela Anglija napram ostalim evropskim državam. Mussolini pravi. <1« daje angleško-italijanska pogodba Italiji pravico posredovati, če se ustanovi v španski provinci Kataloniji sovjttska, oziroma protifašistična država. — V angleško-italijanski pogodbi, — je rekel Eden, — ni nobetne besedice, nobene v rstiee in nobene vejice, ki bi dajala katerikoli državi pravico intervenirati na Španskem, pa naj uveljavi kakršnokoli vlado. Nedavno se je izrazil Hitler, da daje demokracija komunizmu povod. Tudi temu je Eden ugovarjal. — Po mojem mnenju, je dejal, — ni demokracija leglo komunizma. Demokracija je s komunizmom v očitnem nasprotju. To so lepe besede, pomisliti je pa treba, da angleška via da dovoljuje Hitlerju in Mussoliniju pošiljati prostovoljce na Špansko, d oči m ne pusti nobenemu Angležu priskočiti španski vladi na pomoč. Voditelji angleške delavske stranke so javno obtožili Edcna, da indirektno i»omaga španskim fašistom. Voditelji liberalne stranke so pozvali vlado, naj magari s silo prepreči fašistično intervencijo. Anglija skuša plavati v sredi. Če se bo srečno rešila iz sedanjih zmed, se bo morala v prvi vrsti zahvaliti spretnosti svojih diplomatov, ki so jo dosedaj še vedno spravili iz zagat«. Dopisi, IMAMO V ZALOGI 17 LET ZDRAVNIK, NE DA BI BIL ZDRAVNIK. V kraju Flavy le Martel pri St. Qnentinn na Francoskem se je zgodil nenavaden primer. Že 17 let je prakticiral tam neki dr. Heecker, ki je bil zavoljo Bvojega obsežnega medicinskega znanja in svoje priljudnosti med ljudmi splbšno priljubljen. Sedaj pa se je ob priliki neke upravne zadeve izkazalo, da ta zdravnik nikoli ni študiral medicine in da si tudi ni pridobil doktorskega naslova. Pacienti, ki so jih oblasti za- slišali, so izpovedali vsi, da jim je Hecker dajal vedno dobre zdravniške nasvete. Kot diagnostik je slovel po vsej deželi. Ta in oni je s icer opazil, da so lekarnarji zmajevali z glavo nad recepti, ki jih je zapisoval Hecker, a ker so jim ti recepti pomagali, niso dalje premišljevali o stvari. Med tem ordini-ra Hecker dalje, dokler ne bo kazensko postopanje dognalo, kako je z njegovo stvarjo. DENARNE POSILJATVE n ' " T* 'Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V V JUGOSLAVIJO fca $ _____Din. 1M $ Ml__Din. 2M $ 7J»------Din. 3M $11.70--------Din. m $23.00___________Din. 1«M $45 M____________ Din. 2000 _ V ITALIJO Za $ 6.50 __________________ Ur 100 $ 12.25 _________________ Lir 200 $ 30.00 ______________ Lir NO $ 57.00 _________________ Lir 10$«' $112.50 _______________ Ur 2000 $187.50 ___________Lir 3000 III BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŠENE 8PEEMEMB1 GOBI ALI DOLI imm Uglnllli vetjih znsskov kat zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo še boijfte pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Sa liplnifle t1— morate poslati____________J S.W »tli*— " -___SfM $15^- - "__$l$v— t - "__42 L— Mt— * -__$4U$ - " ___J5LM FraJssanik doM v starem kraju IsplaOI^ v doia^lb. MCJNA Htfimi izvRftonteo PO $AHI urrttt ZA PRI-'t 0TOJBINO 5COYENIC PUBLISHING COMPANY \k V": - - - Naroda" ^ I.8R WOT IM IRBf Universal, Pa. Ker se le malo kdo oglasi iz te naselbine, bodem pa jaz malo poročal, kako se kaj imamo tu okoli. Posebnih novic nimam poročati. Z delam gre bolj počasi. Cementarna obratuje le malo, lako da delavci le malo zaslužijo. Premogarji delajo še precej dobro in tako tiivŠ na žele znici. Dežja imamo izobilo, kot go-iovo tudi drugje. Vreme je toplo, in ljudje zelo bolehajo na prehladu. H koncu se lepo zahvalim vsem mojim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, ker šte me obiskali in iznenadili v tolikem številu na moj 61. rojstni dan. Nisem mislil, da imam še toliko prijateljev in prijateljic. S tem sem se prepričal, da nisem še sam. Vsem želim reče in zdravje in da bi se še mnogokrat sešli skupaj v tolikem številu kot je nas bilo na moj 61. letni rojstni dan. Posebno se zahvalim Mrs. M. Rih-tar in njenim pomočnicam, ki so imele dosti dela ob tej priliki. Vsa moja družina se lepo zahvali vsem udeležencem, ki ste nas obiskali v tolikem številu in ste s tem pripomogli k to-iiko lepši si a vn osti. Vsem kličemo: — Še mnogo let. Tomaž Previc in družina. Forest City, Pa. Kar je že stara navada, so bili zopet v naši in bližnji naselbini v treh dneh trije smrtni slučaji. V sredo, 13. januarja, je v bližnji naselbini Vandling po dolgi bolezni v starosti 72 let umrl .splošno poznani in spoštovani rojak Frank Kolar. Doma je bil iz Trbovelj na Štajerskem ; v Ameriki je živel 45 iet. Društvo sv. Lovrenca, h kateremu je spadal, ga je na 16. januarja spremilo v cerkev in na pokopališče sv. Jožefa. Pokojni zapušča soprogo, tri sinove, eno hčer in eno sestro. 14. januarja je po več ko enoletni težki bolezni v najlepši moški dobi 41 let umrl spoštovani in splošno priljubljeni rojak Joseph Uršič. V Ameriko je prišel pred 25 leti iz Zgornjega Logatca. Spadal je k S. N. P. J., S. S. P. Z. in W. O. W. Pokopan je bil s sv. raašo na slovensko pokopališče sv. Jožefa 17. januarja, ob obilni udeležbi članov omenjenih društev in drugega občinstva. Pokojni zapušča žalujočo so- BLXZNIKOVE tat Slovenije* Pratike za leto 1937 Cena 25c I ;. 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West J8th Street New York, N. Y. progo Frances, enega sina in tri hčere, kakor tudi enega brata in eno sestro, v starem kraja ipa enega brata in dve sestri. V petek 15. januarja pa je po tri dnevni bolezni pljučnici \ starosti 66 let umrla ena najbolj spoštovanih in priljubi je nili žena, Marija Svigel. Pokopana je bila ID. januarja iz cer kve sv. Jožefa na pokopališče St. Agnes, poleg svojega moža. ki je umrl pred 20 leti. Zapustila je štiri sinove, tri hčere tukaj v Forest City, v Johnstown brata, in sestro v Wilkes-Barre; za enega brata se ne ve kje se nahaja. Ob enem zapušča tudi 25 vnukov in 3 pravnuke. Kako je bila pokoj-Tiica priljubljena, je pokazal njen pogreb. Članice društva sv. Ane, K. S. K. J., čigar članica je bila, so se korporativno udeležile pogreba z zastavo, bila pa je članica tudi S. N. P. J., S. Ž. Ž., društva Krščanskih mater in Slovaškega društva. Naj blagopokojni počivajo v miru. Prizadetim družinam pa naše iskreno sožalje. Poročevalec. f onraviMiimiiiii;!^ «3i9tnnnrsatt:n:r(iRto*mi: :P!imt!niwitnuMmimi*m!iiiaiiniqimm LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA'' dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlj CELOLETNO naročnino za novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". na razpolago je le se nekaj letnikov, zato se potrudite in pošlji i te Čimprej Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnilv in gospodarskih —^ zanimivosti in koristnih nasvetov. . , . V: - . ' NAjJBOLJ primerno in Ločitve zakonov na Angleškem. Kakor v večini celinskih držav, kjer temeljijo zakonsko pravne določbe na verskih na-ziranjih, poznajo tudi na Angleškem ločitev brez razdružitve zakona in oopolno raz po rok o. Pojmovanje obeh vrst pa je v raznih državah različno. V Veli'ki Britanski velja kot edini razlog za popolno ločitev zakona zaikonolom s strani tega ali onega zakonskega druga. Sodba, ki jo tu izreče sodišče, zadobi pravno veljavo pogostoma šele po šestih mesecih. V tem časn je mogoče doseči raz velja vi jen je sodbe s pri-zivom. Proti odločitvi apelacijskega sodišča se je mogoče pritožili na sodni odsek lordske zbornice, ki je najvišja instanca. Kot zadosten razlog za ugoditev prizivu velja, še more toženi del dokazati, da jo tudi tožnik vršil zakonolom ali pa se pregrešil na kakšen drug način v zakonu, na primer z grozoviti ravnanjem, zlonamerno zapustitvijo zakonskega druga, itd. Tožena stranka ne more vložiti priziva, če se je že v naprej domenila s tožečo stranko za ločitev, če ji je bilo odpuščeno itd. Rok za vložitev tožbe ni predpisan, vendar pa je računati s tem, da bo zavrnjena če se ločenec neopravičeno dolgo čakal. Omenjitve glede zo-petne poroke ločenih drugo v potem, ko~se sodba uveljavi, ne obstoje, toda anglikanska cerkev more na podlagi gvojih določb odreči cerkveno pogodbo če bi jo ločenec zahteval. 2IVA bakla sredi maribora Ko so pasantje 12. januarja zjutraj okoli pol devetih stopali po Slomškovem trgu, so bili priča prizoru, ki je bil tako grozen in strašen, da jim je zastala kri v žilah. Iz predtis-karije in trgovine M. Temerlo-ve na Slomškovem trgu je namreč prikričala na Slomškov trg mlajša ženska, ki je pretresljivo klicala na pomoč. Klic: * * Pomagajte! Pomagajte!" se je razlegal po Slomškovem trgu, da so vreli ljudje od vseh strani skupaj. Pred seboj so videli gorečo žensko, ki je bila vsa v plamenih. Ravno v tem trenofcku je stal pred vhodom v bližini nahajajoče se Kelčeve krojačnice krojaški vajenec, ki je v duhaprisotnosti takoj stekel po vodo in z njo polil gorečo ženlsko, ki je obupno vpila. Medtem pa so. bili o grozni nesreči obveščeni tudi reševalci, ki so nesrečnico s smrtno ne varnimi opeklinami po vsem telesu takoj prepeljali v splošno bolnišnico. Na m<*sto nesreče 7>a je prihitela policija, da ob navalu velike množice, ki se je tamkaj zbrala, vzpostavila red. Nesreča se je pripetila po ul^ndneni naključju, katerega žrtev je postala 22 letna Marija Kuraltova, doma iz Studencev, ki je bila uslužbena že nekaj Časa v trgovini predtlsfcariji M. Temerlove. Kuraltova je prispela zjutraj v trgovino ter pričela z delom. Bila je zaposlena z izbiranjem šablon za predtrskarijo, ki so ležale na mizi prav blizu peči. Nenadno je bušnil iz peči plamen, ki je zajel njeno obleko. Mahoma je bila Kuraltova v plamenih. Njena delodajalka Temcrlova je v prvem trenutku od groze osupnila, kmalu pa se je zavedla in je takoj skočila po neko olago, s katerim je ovila Kural-j tovo okoli telesa, da bi na ta način ogenj pogasila in obvarovala pomočnico katastrofe. Toda vnelo se je tudi to blago in Kuraltova je v groznih bolečinah stekla na Slomškov trg in tam klicala ljudi na pomor, ki so preprečili, da ni živa bakla zoglenela. tragična smrt na je2ici pojasnjena Tragedija neznane mladenke (ki se je 10. januarja zjutraj vrgla na Jezici pod kamniški vlak, je pojasnjena. 11. jan. Peter Zgaga PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPBAVA "Glasa Narode" |K>|>oldne je Alojzija Košičkova soproga mestnega uslužbenca v Karadžičevi ulici v Trnovem vsa razburjena prečitala ponovno poročilo o neznani obu-paitki in je opozorila soproga Ivana 4 4 Hčerke Slavke že dva dni ni domov, odpelji se pogledat na Jezico, prav gotovo je ona." Pravega vzroka za obup Sla ve Košičkove sicer ni nihče vedel, vendar se je oče Ivan Ko-šiček takoj odpeljal s kolesom na Ježico. Na Posavju ima prijatelja s katerim sta se podala h grobarju pri sv. Juriju, da jima je izročil ključ od mrtvašnice. Bila je že tema, ko sta okrog 10. ure stopila v mrtvašnico in dvignila pokrov. Pre-paden in presunjen je oče za-ječal: "Moja hčerka!" Spoznal jo je ob samem pogledu v obraz, kakor tudi po o-bleki. V Košičkovi družini, ki je tako skromna in zase srečna, je tako v teku treh mesecev že tretjič zavlada žalost. Iz polnilo se je, kakor je Slavka že prej rekla: 4'Dva smo že poko 7>ali v naši družini, tretja bom pa jaz.'* V oktobru je namreč umrla njena babica, očetova mati. Na praznik Treh kraljev pa so opremili k sv. Križu Slav*kinoga bratranca Mdvarda Elosinija, ki ga je po dolgem hiranju za jetiko pobrala pljučnica. NADUCITELJ ZIR-KELBACH UMRL Dne 8. januarja je umrl po daljši bolezni Viljem Zirkel-bach, nadučitelj na Primsko-veni pri Kranju v 57. letu starosti. Pokojni je bil po rodu Ljubljančan, kjer je tudi dovršil svoje srednješolske in učiteljske študije 1899. Po učiteljski maturi je najprej odslužil kot enoletni prostovoljec vojaški rok. Njegovo prvo u-čiteljsko mesto po vojaški službi je b ilo v Ledinah nad Idrijo. Od tu je prišel čez nekaj let za učitelja v Podbrezje nad Kranjem. ZA MRTVA PROGLAŠENA Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva posestnik v Drobi irskem, občina Slivnica, Franc Krampepšek ki že od leta 1912 iz Amerrke ni o njem nobene vesti in posestnik v Mas-tin ju, občina Šmarje pri Jal-šali, Franc Stiplovšak, ki je odšel v začetku vojne na bojišče in brez sledu izginil. Naročite ama "Glaš Narode?' največji slovenski dnevnik v ZdruimtiM driaval Važno za potovanje. Kdo* fe namenjen potovati t stari kraj ali dobiti kega ed tan. Je potrebne, da Je peofen v vseh «*r«reh. Vrted oa»e dolgo-letne skuftnje Vaia »moremo dati najboljša poJaimUa In tadl vae potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre «-«• m «»-opno obrnile na trna za vsa pojasnila. Ml preskrbimo rm, bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, potni liste, fisejr In sploh vse, kar je za potovanje pota najhitrejšem €asn, in kar je glavne, za najmanjše strošk«. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenntk* Iter . , m dobi Is Washingteoa povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, j trpi najmanj en meaee. Pišite torej takoj sa bresplatna navodila In sagetavljaase Vam, da boste poceni in ndebno potovali. — - * " i »t i^z. -i .i i 1 »i j : /SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) I 216. West 18th' Street f New York, N. Y. VSE, KAR JE PRAV V uredništvo prinese pismo-noša vsak dan trikrat celo kopico pisem, časopisov, in razne druge robe, ki jo je dovoljeno pošiljati po pošti. Pisma -vsebujejo dopise, denarne nakaznice za obnovitev naročnine, zmerjanja, pohvale, prošnje in vprašanja sam ne vem, kaj še vse. Posebno vprašanj je dosti. >~a vsa vprašanja je treba odgovoriti. kar vzame precej časa, kajti odgovori morajo bit: natančni in lahko umljivi, da ni treba odgovarjati dvakrat ali trikrat. Včasi je dvajset ali trideset takih vprašanj. Kakor pač nanese: enkrat več, enkrat mani. Včeraj jih je bilo dvanajst. Stv. 1. Kanadski rojak nas prosi, naj pregledamo lanski let • nik Glasa Naroda, češ, da je bi-•a v njem novica, da mu je u-mrl v stari domovini brat. ki zapustil nekaj premoženja. Stv. '2. —.Zelo bi mi ustregli, če bi mi mogli sporočiti, katerega dne je dospel jeseni leta 1912 parnik "Cleveland'' v New York. Zdi se mi, da je bilo meseca septembra ali oktobra. Z njim sem se jaz pripeljal. Vložil sem namreč prošnjo za drugi papir, pa so mi odgovorili, da me ne najdejo vknji-ženega. Stev.3. — Lani sem se po škodoval pri delu. Prosim vas, pojasnite ini, kakšne so tozadevne-postave v državi Penn-sylvaniji, ker se mi zdi, da me skušajo prikrajšati pri odškodnini. Št v. 4. —V to deželo sem prišel nepostavno. Ali mi morete pomagati, da se vknjižim in prosim za državljanski papir r Št v. 5. — Iz starega, kraja imam dobiti nekaj denarja. Povejte mi, kam naj se obrnem. Stv. 6. — Žena mi je umrla. Zapustila je nekaj denarja. Zadnjih pet let nisva živela skupaj. Ali pripade njena zapuščina meni ali ne? Štv. 7. — Tukaj smo stavili, če je otrok jugoslovanske matere, ki je rojen na vožnji v Ameriko, jugoslovanski ali a meriški državljan. Kaj je: Jugoslovan ali Amerikanec' Štv. 8. — Pri sosedu sem čital v "Glasu Naroda'', da išče neka tvrdka v Newarku u-.mjarje. Ali bi mi mogli o tem kaj natančnejšega sporočiti? Štv. 9. — Moja sestra je bi la pred petimi leti naročena na Glas Naroda. Ce je še naročena, prosim, povejte mi, kje se nahaja. Štv. 10. — Prosim, sporočile mi naslov rojaka L. M., ki se je lani ob tem času po dolgih letih oglasil iz Kanade. Štv. 11. — Ali je res, da vzamejo v Jugoslaviji v vojake tudi naturaliziranega ameriškega državljana, če pride tja no obisk? 61 v. 12. — V ljubljansko mestno hranilnico sem naložil ,še pred vojno petsto kron. Ko liko je danes vreden tisti denar in ali ga lahko dobim sem v Ameriko? i To so bila torej včerajšnja vprašanja. Kakšna bodo dan-nes, ne vem. Vsem je uporavnik po svoj: najboljši moči in zmožnosti odgovoril. Brezplačno, seveda. Kar tako mimogrede je pa pogledal v seznam onih, ki dolgujejo naročnino za Glas Naro-tla. i In veste, kaj je našel? Meti dvanajstimi radovedne Ži, ki smo jim včeraj odgovori na vprašanja, je bilo devet lakih, ki dolgujejo naročnino, ki se na vsa pisma in opomine niso oglasili ter smo jim vsled-\ega že pred meseci ali leti Kflt ustavili. " G L *A S NARODA" New York, Saturday, January 23, 1937 * " THE LARGEST SLOVENE DAILY IN ZJJBJI. pj^ KRATKA DNEVNA ZGODBAJ||^ A. L.: DVA, KI JU JE ZVEZALA VOJNA Pred dnevi je prišel v Piš tune na Slovaškem iz Smirnt ravnatelj tovarne, paša Aziz Hadad Jefti s svojo ženo Tim nah. Paša je dobro ohranjen štiridesetletni^ jako eleganten, njegova žena pa je na pogled mnogo mlajša in tipična orientalska krasot i ea. Zakonca Jef t i jeva se sprehajata v prostem času po zasneženih pištanskih ulicah, obiskujeta zdravilišč« "Pro patria" na zdraviliškem otoku in bivšo vojašiko bolnišnico v Wilsonovi ulici. Pregledujeta prav vse in prav natančno. kakor da hočeta pri merjati s tem, ker je bilo en krat in česar danes ni več. Vi deti je, da sta bila pred leti \ Pi-štaneli, da sta čisto gotov« hodila tod in t«xl in da obujat; spomine. Začelo se je z vojno. .Tefti paša in njegova so pro ga nista prvič v Pištaneli. Ril; sta tu v svetovni vojni in dane ne iščeta leka bolnim udom temveč nekaj drug<»i?a in m no go več: iščeta spominov na pre tekle čase, na one žalostne čase ko sta se njuni poti strnili ol Vagu, da ne ločita več za vs« življenje. Na hodnikih bivše vojašk« bolnišnic«' '"Pro patria" vise š< danes slike ranjenih vojakov, podčastnikov in častnikov v spremstvo strežnic-bolničark. Nekateri izmeti vojakov imajr na glavi fezc, to so bivši Bošnjaki, vojaki avstro-ogrske armade. Poleg teh stoje Turki v svojih turban'rli. V desnem vo galu neke slike pa stoji krasna č rn ook a m lml enk a —Scirvvest e i Timnaeh—»danes soprosra m o gočnega paše Aziza Hadada Jeftija. Od te dobe je preteklo polnih dvajset let. "Schwester Tim nach" komaj da se je kaj spremenila na prvi pogled mora vsakdo spoznati v gospe j »Tef-tijevi bivšo strežnico vojaškega zdravilišča, ki je bila dobri angel vsem ranjenim mohame-dancem. Tedaj se je zagledala sestra Tiinnah v krepkega po ročnika bosanskega polka Azi-za Iladada Jeftija . . . Romantična ljubezen sestre Timnah. Leto 1014. V maju tega leta se je še vsakdo veselil krasne pomladi, dva meseca kasneje pa je izbruhnil svetovni požar. Timnah je spremlja la svoj«^ga oče4a, znanega bosanskega politika Muhtarja As-kerja Alxlulnhn Hodžo in Muha, naj raste s tem mazil jeni m svetim oljem Tvoja slava in Bog naj v svoji vsemogoči milosti utrjuje Tvojo moč na veke vekov. Amen." Potem natakne nadškof kraljici na desno roko krasen kraljevski prstan in izgovori besede: "Sprejmi ta prstan, pečat prave vere in Bog, ki mu pripada vsa moč in vsa slava, naj Te blagoslovi na Tvojem visokem mestu; dovoli naj, da 1k> Tvoja slava dolgo trajala in da boš vedno delala njegovi volji v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, Amen." Nadškof posadi po teh besedah kraljici krono na glavo in izgovori besede: "Sprejmi to krono slave, spoštovanja in ra dosti in Bog, krona verujočih, ki danes z mojimi nedostojnimi škofskimi rokami polagam zlato krono na Tvojo glavo, naj obogati Tvoje kraljevsko srce s svojo veliko milostjo in Te krona z vsemi knežjimi častmi na Tvoji življenski poti in z večno radostjo z bodočem življenju v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, Amen." Po tej ceremoniji si poteade tudi pripadnice, visokega plemstva na glave' svoje kronice. Končno položi 1 nadškof kraljici v desnico žezlo, v levico pa slonokoščeno paličico. Tako maziljena in kronana kraljica vstane s pomočjo dveh škofov in se vrne v spremstvu svojih nosačev vlečke k prestolu, kjer se globoko prikloni kralju. Po kronanju odideta kralj in kraljica k stopnišču oltarja, kjer kleče prisostvojeta službi božji, kroni pa drže ta čas na Škrlatnih, žametastih blazinicah ob njuni strani. Prisego zvestobe prestolonaslednice 10-letne prin cese Elizabete, položi kralju v roke njen namestnik vojvoda Gloucestrski. L. Ganghofer: * s Grad Hubertus :: Roman :: 90 "Ce bi me kdaj potreboval, mi piši samo vrstico in našel te bom. In bodi dober s Kiti! Matere nima in oče ima zanjo premalo časa. Bodi ji zdaj ti brat, ki ga potrebuje.*'' Tedaj se je Vili zbudil iz svoje odrevenelosti. l*Tas! Ljubi Tas! Ničesar ne razumem. Vse temno mi .je pred očmi. Povej mi, prosim te—" Tasilo je odkimal. "Posloviva se! Vrni se k očetu! Tvoje mesto je pri njem. In oče bi te utegnil razdediniti, ako bi moral predolgo čakali nate." Objel je brata okoli vratu in ga poljubil. Potem se je odtrgal od njega in urno stekel navzdol. XVII. POGLAVJE Pred vrati vile Tram je razkoračeno in z naprej nagnjeno glavo stal grof Egge. Pesti si je prekrižal na hrbtu in je temno gledal po po ii, kjer je bil izginil Vili. Ko ga je zopet uzrl. se mu je obraz razjasnil in zadovoljen je pri vimal predse: "No torej, vendar je prišel!" Vili je prestrašen obstal in skušal zbrati svoje misli. "Pojdi sem, fant!" je zaklical grof Egge, in ko se mu je Vili še vedno obotavljal, mu je stopil nasproti. Obstal je tik pred njim in mu zve-dajoče pogledal v obraz. "Oni drugi je podoben meni in se je vrgel po materi. Ti imaš nj«»-ne oči in njena mehka usta, a upam, da si v jedru iz mojega lesa. Drži se mene in n«' boš .-e kesal. Ali česa želiš! Ven z besedo! Danes smeš zahtevati vse!" Vili je odkimal. "Hvala, papa, ničesar ne potrebujem." "No, le j »omisli, morda se spomniš na kaj." S smehom, ki se mu ni hotel popolnoma posrečiti, je potrkal grof Egge sina po rami in stopil v kočo. V kuhinji je zanetil ogenj in začel v leseni kledi mešati gosto te>to iz moke in vode. Po-!em je zlil testo v vročo mast in je odšel k vratom. Ko je zagledal Vilija sedeti zunaj na klopi, je dejal: "Pojdi notri, fant, in sedi na ognjišče. Naučil se boš, kako se napravi dobro cvrtje " "Da. papa!" Vili sc je trudno dvignil in od šel za očetom. Molče je sedel na ognjišče in strmel v ponev. "Povej mi. fant," je dejal gre? Egge, ko je z dolgo železno žlico mešal cvrtje, "kako gro doli naši mali kožici?" "Hvala, papa, dobro!" je odvrnil Vili z neko plaho raztresenostjo. "Odklej je nisi več videl?" "Mislim, ko so'peli petelini. Avgust, julij, jr.tiij. maj. april — pet mesecev.'* " Gledal boš! Razvijati se je za če la v postavnega dekleta." Grof Egge je privzdignil .ponev in jo potre-sel. "Kaj meniš, če bi poklical kožico sem gori Jaz bi ji odstopil svojo izbo in bi spal pri. vama na senu. In kadar bi lovili, bi sedela lahko pri meni na čakali^ču." Vili se je ustrašil pred veseljem, ki čaka sestro. Obvaroval jo bo tega, tudi če se mora iiliniti. "Imenitna misel, papa, a vendar hudo nerodna. Zate!"' "Kako to?" "Mlado dekle ne more sedeti pri miru. Pokvarila bi ti inarsikak dober strel." "Prav imaš! In tedaj bi mi uteguil kdaj ski-peti žolč. No torej, pustiva to. Prihodnji teden jo za kak dan obiščemo." In spet je bilo tiho. Goreča polena so prasketala in v ponvi je cvrčala mast. Vili je otožen misli! na Tasila, in očetu, ki ga i*1 zdaj pa zdaj pozvedno ošinil s pogledom, je zašel v roke neki nemir. <.'ez nekaj časa je grof Egge smehljaje se odložil železno žlico in stopil v svojo izbo. Iztegnjen je ležal Roliert z Mireče cigareto na postelji: hotel je vstati. "Kar ostani!" je dejal grof Egs:e. odklenil omarico, segel po škatlici z dragulji ter stopil k oknu. Izhral izredno lep obrušen rubin in shranil ostale kamene spet v omarico. Ko sc je vrnil v kuhinjo, je smejoč se pokimal Viliju in mu -tisnil rubin v roko. "Tu imaš nekaj. Vzemi: Naj bo za prstan ali iglo. Toda bodi vesel!" Vili j«' v.-tal in kakor v sanjali poirledal ru-iiin, ki j«- podoben veliki strnjeni kaplji krvi l"žal na n jegovi odprti dlani. "Pojdi \en na svetlo," je dejal grof Egge, "tam boš bolje videl, kako žari.*' Vili je vtakni! rubin v telovniski žep in stekel proti koku. kjer je pod smrekami stala ledena klop. Odtod je mogel videti daleč doli po poti. VALJE PRIDE j ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci'* pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I IZ BAG iJADA V 8TAMBUL 4 knjige, • Jiiri, <27 strani Vsebina: Smrt Mohamed £mina; Karavana smrti; Na bega » Goropa; Dražbe En Nasr Can__LM KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, MS strani. • slikami Vsebina: Jexero mirti; MoJ roman ob Nilu; ksko sem t llekko romal; Pri fiamarlfc; Med Jealdl Cena-----LM PO DIVJEM K1TKDH9TA NtJ 4 knjige. M4 strani, s riftmil Vaeblna: Amadlja* Beg Is Ječe; Krona sveta; Med drema ognjema Cena ................1M PO DEŽELI 8kIPETAKJEV 4 knjige, s slikaari. 577 dimi Vsebina: Brata Aladftija; KoCa e soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn Cena _1M SATAN IN ISKARIOT 1Z knjig, s slikami. 1194 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma letnr; Na Sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sreta; Naročite jih lahko pri: I A 1 : >** f Izdajalec; Na lom; Spet n* divjem sapadu; Be&eni milijoni; Dediči V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. B7« straal Vsebina: Korač Slmen; Zamsa s sapn-kami: V go?<«b-njaku; Mohamedanskl svetnik Cena-------LM WINETOV lt knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Frrlkrat na divjam upada; Zn ti ▼ I Jen Je; Nio-O. le i« IndlJuDka; Proklestro alata; Za detektiva; Med Komanči ln Apati; Na nevarnih |»otib; Winnetoror roman; Haas Kar; Pri Komančib; Winnctova smrt; Win-net or a o|toroka Ž u T I 4 knjige, a slikami. M7 strani Vseblns: Boj x medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih. in njegova poslednja pot Cenn -----------LM Tolovajstvo v cerkvi med pridigo. V ymsavski vasi Kn-pjii j<-priši'1 v cerkov Ivan Orli«' svojim bratom Štefanom. Bil je precej pijan in meti prklisro j<» navalil z nožem na P<'tra Orlica ter jfa oklal. Župnik je prekinil i>ri»i bili tudi storili, da ni pobegnil v vas. "GLAS NARODA" ' r " « 1 • pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho* č^. naročiti tvoje sorodnike ali prijatelje, »o lahko stori. — Naročnina za ], stari kraj, stane $7. — V WŽjp liste n, po«-I jamo. ' KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street ____: .. ......___ ^ New York, N. Y. sa - - - - T ' • • 1 - "VL1B VJltVVZ* New York, Saturday, January 23, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY JN UJ33. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- 1 Iz Jugoslavije. Tudi Ludvik na svojem samotnem sedežu razmišlja o svoji in Lonini skupni bodočnosti. Četudi skupnih dvajset tisoč mark še ni pomenilo gotove bodočnosti, sta vendar-le mogla misliti, da si bosta mogla mnogo pomagati. Z dvajset tisoč markami v rokah je bilo mogoče kaj pričeti. In Ludvik je Zornerju v resnici hvaležen, da je pregovoril njega in Lono, da sta bila vdeležena pri srečki. Ko Lona skonča svoje delo, pfse Ludviku: "Moj ljuhi Ludvik! Veliki čudež je tukaj! Kaj ne, z dvajset tiso* markami more mož, kot si ti, misliti na to, kako bo prisilil usodo. Sedaj boš mogel stopiti pred mojega očeta in boš prosil za mene. Prepričala ga bova, da dva človeka, ^ot sva midva, ne potrebujeta več, da postavita podlago za svojo srečo. Kakor-hitro bova mogla za trenutek govoriti, mi boš povedal, kdaj te naj naznanim pri papanu. Tako sem vesela, da je že enkrat konec teh tajnosti. Kajti ni mi bilo lahko očetu zamolčati, kar se je med nama dogodilo. Sedaj moreva odkrito priznati najino ljubezen. In tudi upam, da bo mačeha tudi privolila, še posebno, ko bo kmalu izvedela, da je dr. Friesen — to ti povem zaupno — zaročen. Toda to bo objavljeno šele čez nedcaj časa. Ves, da sem že prej to slutila, in danes mi je v moje veliko veselje zaupal Danete je v resnici zelo srečen dan za naju. Zorner nama je p rinesel srečo in kako sem ran za to hvaležn~ Lahko noč, Ludvik. Tvoja srečna, Lona." Pismo pa, ki ga je Lona prejela naslednjega dne, se je glasilo: 11 Moja ljuba Lona! Ali si moreš misliti mojo srečo? Lona, kaj more človek, kot jaz, s toli-kim denarjem pričeti! Ako pa bo Tvojemu očetu in Tvoji mačehi dovolj, seveda ne vem. Na noben način ne bom dolgo odlašal in bom Tvojega očeta po vseh predpisal prosil za Tvojo roko. Sam sem si tudi prihranil devet mark; o tem bova še govorila, kako bova denar naložila, da bova mogla vstanoviti življenje. To se more najboljše zgoditi ob navzočnosti Tvojega očeta. Upam, da mi bo dal svoje dovoljenje. Prosim, vprašaj ga, kdaj smem priti, da jnu predložim svojo snubitev. Kajti sedaj, Lona, naju nobena stvar več ne zadržuje. Oba bova že obvladala usodo. Ti si tako hrabra in neustrašena, moja sladka Lona; sedaj mora biti vse dobro. Prosim, sporoči, kakorhitro moreš, kdaj smem priti k Tvojemu očetu. Tvoj srečni, rešeni Ludvik." • • • Lona pride zvečer domov žareč i h oči. Stopi pred svojega očeta in niu pravi: " Dragi papa, velika sreča se mi je dogodila." Trudnih oči jo oče pogleda. "Velika sreča ? Oh, Lona, na srečo ne morem vec verjeti: danes sem zopet imel t*ko težaven dan. Slab mesec bo." Gospa Hermina radovedno gleda v Lonin razžaljeni obraz. S.-daj naglo pravi: 4*Boto, pusti jo vendar, da govori; saj si vendar slišal, da prinaša v hišo veliko srečo ~ in — slutim že — ali se je enkrat dr. Friesen odkril, Lona T" v Pri očetovih besedah, ki so na njeno veselo razpo- loženje legle kot slana, nekoliko prebledi. Ob besedah mačehe pa naglo zmaje z glavo. 4 4 To za mene vendar ne bi bila nikaka sreča, mama. Xe, ne! Je vse kaj drugega — v loteriji sem zadela, kakor vsi, ki so uslužbeni pri dr. Friesenu. Vsak izmed nas je zadel d<*set isoc mark. Vam o tem nisem ničesar povedala, da sem bila vdeležena pri srečki; saj sem si sama očitala, da sem za to denar izdala. Storila sem samo, ker me je naš pisarniški sluga tako nadlegoval. Sedaj pa mi je vendar le prinese1 sroeo.'' x Major prime hčer za roko. "Koliko veselje za tebe, otrok! Iz celega srca ti Želim srečo!" . . Pot™ ffospe Hermine pa kažejo malo presenečenja; raise b, bila slrsala, da se je Ixrna zaročila z dr. Friesenom. Toda v njenih očeh se vendar zasveti radovednost 44Deset tisoč mark, Lona? No, to je tudi sreča' To nas bo saj nekoliko izvleklo iz naše bede," pravi odločno I*>ni težko padejo na srce te besede, ker je hotela mačeha takoj denar za sebe. Neodločno pogleda očeta Oče pa se dvigne, četndi je najprej mislil na to, kako bi mogel rabiti denar. Pravi trdno in odločno. "Ta denar je Lonin in midva se ga ne bova dotaknila, Hermina. Lona naj ga dene v hranilnico; enkrat ji bo dovolj za balo, katere ji jez ne morem dati." rdečicT" mU PO,jubi roko' toda obraz Hermine zalije K T?n® v.ei\dar ** bo *<*ično mislila samo na m be. Za balo potrebuje komaj polovico vsote, posebno še *er se bo mozila samo z bogatim ženinom. Dr Friesen od svoje neveste ne bo pričakoval bogate bale. Denar v resnici krvavo potrebujemo; marsikaj si moramo kupiti, česar do sedaj nismo mogli. Sedaj pa to mora biti! Kaj ne, Lona, ti bos to dovolila; povej papanu, da je to samo ob sebi razumljivo Lom postane pri srcu še težje. Ne ve, kaj bi rekla, ioda r£ "P*,11 neodločnost in se nenadoma spomni, k«ke žrtve mu je ze hci prinesla, se odločno vzravna Bog obvaruj, da se dotaknemo le enega vinarja tejra "T"®;, ? reSnici> ** n«Ju ^ mnogo več storiFa RPreJptl» k0 M nas ne bila k temu silila nada^JT1|e žrtve naj ji bodo prihranjene, osta U t pr^lo ''nar na Ha Za SG,be- mkdo ne ve h ičT! ** V—0 P?Sleda- Kar * bilo v resnici samo ^^TSS*1 Vra5arala V d<*ro- tudi ^ ^ - .8t*riŠi' ako ne bo več mo-P0™***1 » ™>)imi mesečnimi prispevki. Prvič je hote i * ™a z ^o njene«a 1Jabunca- Lona prane očetovo roko • (Dalje prihoinjiil Zaradi žene ustrelil prijatelja. Jure Cošič je ustrelil na cesti pri Derventi svojega bivšega prijatelja kmeta Mato Ivašiča in sicer iz ljubosumnosti. Cošič je bil prepričan, da ima njegova žena ljubavno razmerje z Ivošičem. Počakal ga je v zasedi in ga ustrelil s samokresom njegovega spremljevalca je pa težko ranil. Tragikomična afera zaljubljenega natakarja. Na kolodvoru v Čakovcu so ljudje ponoči naenkrat zaslišali re vol verske strele. Streljal je na peronu plačilni natakar kolodvorske restavracije Josip Boda, in sicer zaradi lepe natakarice Francke Pintaričeve. Fant je bil ljubosumen na natakarico, ker je lazil za njo neki gospod. V ljubosumnosti se je napil, tako da ni vedel kaj počenja. Vedel je, da se vozi njegov tekmec z nočnim vlakom in zato je odšel na peron, kjer je ustrelil štirikrat v zrak, misleč da je s tem njegova 1 ju-ba vn a afera končana. Ko se je zbudil in zvedel ka je storil, je še pred gospodarjevim prihodom najel avto in se od-7>eljal domov v Dolgo vas pri Doljni Lendavi, kjer je ods^l neznano kam, najbrž v strahu pred posledicami streljanja na peronu. Najstarejša pivovarna v državi prenehala delovati Iz Novega Sada poročajo, da je Apatinsko kultska pivovarna 1. januarja odpustila vse delavce in nameščence, ker je prenehala delovati. Toje najstarejša pivovarna v Jugoslaviji, ustanovljena v IX. stoletju. Leta 1922 je bila ren ovira na, tako da je bila najmodernejša pivovarna v Jugoslaviji. Pred dvema letoma je zaradi krize prenehala izdelovati pivo in prodajala je samo Še tuje pivo, zdaj je pa opustila še te posle. Epilog tragične ljubezni. Na Silvestrovo sta si hotela Zagrebu končati življenje krojač Josip Zevetič in njego va ljubica služkinja Katica Severovič. Napila sta se lizola in pripeljali so ju v bolnišnico, kjer je Zevetič čez nekaj dni umrl, nato je pa umrla tudi njegova ljubica, ne da bi jo mogli zaslišati. Zevetič je bil star 29 let, oženjen in oče triletnega otroka Razbojnik z Napoleonom na hrbtu. Francoske oblasti so prijele nevarnega korziškega razbojnika Pierra Martinija, ki je pri Sauleuju povzročil eksplozijo tovornega avtomobila, da bi spravil v svoj žep zavarovalnino v zensku 44,000 frankov. Martini je poglavar zelo nevarne zločinske bande. Spremljal ga je stalno poseben "orožjeno-sec" z več nabitimi samokresi a njegovo častihlepnost naj bolje označuje dejstvo, da si je dal na hrbet vtetovirati več portretov svojega slavnega rojaka N-apoleona. Ze s 17. letom so Martinija večkrat obsodili zavoljo tatvin, sleparstev in zvodništva, toda njegova prava kariera se je pričela 1. 1924, ko je prišel v Pariz. Njegovo življenje v montmartreškem podzemlju je bilo zelo pestro, toda policija pozna samo nekatere epizode. V novembru 1928 je bil pri nekem streljanju .ranjen. V februarju 1932 se je udeležil nekega spopada med gangster j i pri katerem je bil njegov "adjutant" ranjen, neka beračica pa je po nedolžnem izgubila živi j. nje. V novembru 19.35 se je spet udeležil nekega spopada, med gangsterji. Pri tem spopadu je izgubil življenje eden izmed Martinijevih ljudi, kakor tudi eden izmed nasprotnikov. Martini sam je pa odnesel rano. Zdi se pa, da je bandit na vzlic pogostim takšnim "obrambnim motnjam" delal prav dobre "kupčije", kajti ko so ga aretirali., je živel v razkošnem stanovanju za katero je plačeval 10,000 frankov mesečno najemnino in je imel avto za 80,000 frankov. I SSrS VAŽNO ZA NAROČNIKE Poles naslova Je -»azvldno do idaj Imate plačano naročnino. Prra številka (»omeni mesec, druga dan lo tretja pa leto. L>a nam prihrani«« nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plafajte na Som u, zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed sastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi. " če ni obiskati tudi dmge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov ima v zalogi tidi koledarje in pratike; ce ne jih pa za vas naroče. — zato obiščeta __zastopnika, če kaj potrebujete CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftl« Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, FT. Znpanfli. 'LLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) Juliet, Mary Bamblcb La Salle, J. SpeUcb M a scout ah, Frank Auguatln North Chicago, Joe Zelene UARTLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cblsbolm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Goule Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, If. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. B rode rick VEW TORE: Gowanda, Karl ttnMi Uttta »alte. rnmk Mi OHIO: Barberton, Frank Traba Cleveland. Anton Bobek, Cbaa. Karl linger, Jacob Rem lk. John Slannlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krmiif Toungstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okoUca, Mrs. Ivana Rupnik Export, Lauis Supanti« Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John 2uat Pittsburgh in okolica, J. Pogacar In Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. ScUfrcr West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West A Ills, Fe. 8»«k Sheboygan, Jmph ""krf WYOMING: Rock Springs, Lauls Tanchar DiamondvUle, Joe RoUch W14W "SUA 1UBODA" Zločini v cirkusu. Že tri meseee obiskuje francoski cirkus bratov Bouglionov nesreča. Začelo se je s poginom sedmih tigrov, ki jim je po nekoliko dneh sledil najbolj iizdresirani konj. Lastnika sta menila, da gre za zločin in sta stvar ovadila, toOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOC SHIPPING NEWS Na parnikih, ki a« debel« I iskani, m vrte v domovino izleti pad ^adsti mm izkufieoega spremljevalca. MILIJONI V VAZAH. V njenem stanovanju v Rou-enu so našli umorjeno bivšo lastnico ene največjih trgovin v mestu Riffaultovo. Gre za roparski umor, kajti storilci so odnesli nekaj nakita in okrog 5000 frankov v gotovini. Xjili plen pa ni bil poseben v primeri s tem, kar bi bil lahko dobil, če bi pogledali v five vazi, ki Ista stali na kaminu. V teh dveh vazah je imela umorjenka namreč pol milijona frankov v bankovcih. T7. januarjn: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarju: Bremen v Bremen Berenguria v Cherbourg "k februarja : Paris v Havre Hex v Genoa ». februarja* Europa v Bremen 10. februarja : Washington v Havre 13. februarja : Con te «li Savoia v Genoa februarja : Bremen v Bremen _'U. februarja : I le Ue France v Havre Saturuia v Trat ^4. februarja : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg i6. februarja : E u ropa v Bremen februarja: Paris v Ha\ re Hex v Genoa •J. uiarc-a : Noiuamlie v Havre Berengaria v Cherbourg 0. marca : Coute die Savoia v Ueuuu !.'. marca : Bremen v Bremen l*1. marca : Qiiim-ii Murv v Cherbourg Washington v Havre man-n: l-'i. marca : He . ms i r ca : Ilex v Genoa '.'4. mara: nhattan v llavrc Queen Jlary v Cherbourg 27. marca : Mi. marca : 1. aprila : lie . maja: Normandie v Havre . Manhattan v Havre JO. maja: Berengaria v Cherbourg lil. maja : Bremen v Bremen '-2. maja : Koma v Genoa -o. maja: Lafayette v Havre Jti. maja : Queen Mary v Cherbourg -S. maja: Paris v Havre maja: Rex v Genoa 1937 SLOVENSKO-AMER1KANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CjIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 16th Street