LETO VII, SOBOTA, 15. JANUAR 1977 Št. 1 Združitev proizvodnje in predelave v Podnartu lih letih nadpoprečni. Med zaposlenimi je nastal upravičen nemir in nezaupanje. Mnogi ne morejo verjeti, da se delavcem, ki so toliko prispevali s svojim delom, ne zgradi potrebnih objektov. Sredstva za predvideno gradnjo so zaposleni v Podnartu in na Lancovem že ustvarili in so znatno večja, kot je vrednost predvidene investicije. Z gradnjo se mora končno po tolikih letih uresničiti cilj kon- centracije proizvodnje, bolj smotrnega obratovanja, tesne povezanosti obeh tehnoloških procesov primarne proizvodnje in predelave. Vzporedno s tem se bodo znatno zmanjšali splošni stroški, zaposleni pa bodo imeli urejene delovne pogoje. V ta namen je izdelan investicijski program. V proizvodnem programu so zajeti le obstoječi izdelki oblog, zabojev in palet. Ekonomski pokazatelji, ki opravičujejo predvideno gradnjo, so zelo ugodni. Prav ti pokazatelji in bogata tradicija te gospodarske dejavnosti so že pred leti postavili gradnjo v Podnartu na prioritetni vrstni red. Končno bo le prišel čas, da se vsem zaposlenim v TOZD Podnart z izgradnjo v prihodnjem letu omogočijo urejeni delovni pogoji in s sodobno tehnologijo lažje delo. Program kulturne akcije »Človek, delo, kultura« Že več let so delovni pogoji z dotrajano strojno opremo v obeh obratih TOZD Podnart najslabši. Z namenom, da se omogoči normalno delo je bil že pred leti izdelan razvojni proizvodni program. Do izdelave investicijskega programa v vseh teh letih ni prišlo. Izgradnja in koncentracija proizvodnje v Podnartu se je odlagala vse do današnjega dne. Delovni pogoji so se z leti še poslabšali, osnovna sredstva pa so se vzdrževala le v takšni meri, da je bilo omogočeno obratovanje. Že prej, posebno pa v zadnjih letih, se je največ vlagalo v modernizacijo in razširitev proiz- vodnje v ostale TOZD v okviru naše delovne organizacije. S takšnim načinom investiranja pa so bili zaposleni v TOZD Podnart postavljeni zaradi nevzdržnih delovnih pogojev v zelo težak položaj. Kljub temu so se prizadevali in s svojim delom dokazali, da je v neenakih delovnih pogojih možno doseči zelo dobre delovne rezultate. Prav v zadnjih letih z ustanovitvijo samostojne TOZD je dokazano, da je največji ostanek dohodka na zaposlenega dosežen v TOZD Podnart. Ker svoje proizvodnje in tudi obsega nismo spreminjali, lahko trdimo, da so bili rezultati dela tudi v pretek- Aktiv komunistov — kulturnih delavcev radovljiške občine je sredi decembra sprejel obsežen program lani začete akcije v okviru tedna Komunista pod geslom »Človek, delo, kultura«, ki ga bodo izvajali v 1977. letu. Zasnova programske usmeritve je vzeta iz ocen lanskoletne akcije in samoupravne organiziranosti kulturne skupnosti ter programskih nalog kulturnih institucij, organizacij in društev v občini. Osnovno vodilo letošnje akcije bo utrditev in kakovostno zboljšanje samoupravne organiziranosti vseh organov kulturne skupnosti, uveljavljanje vloge delegatov v delegacijah, konferencah delegacij in skupščine kulturne skupnosti pri posredovanju interesov in zahtev delovnih ljudi in občanov iz baze. Poseben poudarek bo tudi v tem letu na množični kulturi, zasledujoč načelo kvalitete, zgolj številčnosti, zlasti pa na idejnopolitičnih in estetskih elementih. načrtno usmerjati tudi aktivnost mladinskih klubov, ki jim bosta nudila strokovno pomoč ZKPO in delavska univerza. V vseh večjih delovnih organizacijah bodo ustanovili kotičke marksistične in družboslovne literature, v matični knjižnici pa bodo obogatili knjižni fond in organizirali oddelek družboslov-ne-marksistične knjige, hkrati pa zagotovili ustrezno gradivo poljudno vojaškega čtiva in študijskega gradiva za področje ljudske obrambe. V vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti bodo okrepili kulturna žarišča z imenovanjem strokovno usposobljenih poverjenikov in poverjeništev za kulturo. V tem cijju bosta kulturna skupnost in ZKPO pripravili program načrtnega usposabljanja, v katere se bodo vključile tudi sindikalne organizacije. Kulturna akcija za delovne kolektive mora zajeti vse oblike kulturne poustvarjalnosti na področju dramske, glasbene, likovne in literarne dejavnosti z organiziranjem gostovanj poklicnih in amaterskih skupin. Začeli bodo Vse prireditve in akcije dramske, glasbeno-zborovske, likovne in literarne dejavnosti bodo v tem letu vsebinsko naravnane na jubilejno politično in kulturno manifestacijo ob 40-letnici prihoda na čelo KPJ tov. Tita in 40-let-nico ustanovitve KP Slovenije. Okvirni program nakazuje zgolj globalno usmeritev kulture. Po razpravi, ki že potekajo v vseh osnovnih organizacijah ZK, kulturnih organizacij ali, društvih in ustanovah pa bodo vsi nosilci nalog v januarju sprejeli lastne delovne programe, ki jih bodo v okviru akcije »Človek, delo, kultura« v 1977. letu organizirale na svojem območju. Podeljena priznanja ob Linhartovem dnevu kulturni skupnosti Radovljica V festivalni dvorani na Bledu je bila v soboto, 11. decembra, vsakoletna Linhartova proslava, ki je bila tokrat posvečena 220-letnici rojstva velikega radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta, prvega slovenskega dramatika in pros vetitei j a. 0 velikem pomenu, za slovensko kulturo odločujočih literarnih del in zaslugah Linharta, ki so še danes aktualne, je spregovoril na slovesnosti književnik Vladimir Pavšič —• Matej Bor. Svoja izvajanja je povezal z današnjimi kulturnimi dogajanji in problemi na Slovenskem v pogojih uveljavljanja samoupravnih odnosov v kulturi in njenem približevanju najširšim množicam delovnih ljudi. Kot vsako leto ob Linhartovem dnevu so tudi na tej proslavi podelili naj višja priznanja Kulturne skupnosti Radovljica — Plakete A. T. Linharta. Za 1976. leto so prejeli plaketo: RKUD Slobo-da Vis — Varaždin v znak priznanja za 10-letno uspešno in prijateljsko sodelovanje s kulturnimi društvi in ZKPO občine Radovljica, DPG Svoboda Bohinjska Bela za 30-letno ustvarjalno kulturno dejavnost zlasti na področju razvijanja amaterske dram- ske, zborovske in literarne ustvarjalnosti in za skupne napore vseh članov društva pri obnovi kulturnega doma, ki so ga v večini z lastnimi sredstvi zgradili v sodoben kulturni objekt, katerega so svečano odprli olj letošnjem prazniku republike. Zdenko Cund — predsednik DPD Svoboda Bohinjska Bela je prejel plaketo A. T. Linhart za dolgoletno požrtovalno in uspešno vodenje društva, za izredne zasluge na področju amaterske gledališke dejavnosti, v kateri se je udejstvoval kot režiser in igralec. V kulturnem programu so se razen moškega pevskega zbora KUD Bled in folklorne skupine KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju predstavili v izredno pestrih točkah člani mešanega zbora, tamburaškega orkestra in folklorne skupine RKUD Sloboda Vis Varaždin. Njihov nastop je posebno pritegnil obiskovalce, ki so jim organizatorji tudi namenili to prireditev, da bi jim z izvajanjem pesmi in plesov jugoslovanskih narodov ob kulturnem prazniku Radovljice omogočili čim več prijetnega kulturnega užitka. Stara žaga v Martuljku JR Mehanizacijo in avtomatizacija na hlodiščih Odnos do sodelavca in proizvodnje V novem letu bo potrebno več resnosti pri delu, sodelovanja na znotraj in izven delokroga. Prav temu problemu smo na sestanku ZK osnovne organizacije TOZD Rečica dobršen del časa posvetili medsebojnim odnosom delavcev pri delu in izven delovnega časa. Ti še zdaleč niso na zadovoljivi višini. Disciplina ni v redu. Delavci so med seboj sprti. Pojavljajo se vse često neprimerna izražanja in celo fizična obračunavanja. lem moral rešiti celotni aktiv ZK OZD. V bodoče bo pravočasno analizirati disciplinske prekrške. Predvsem zakaj je do teh prišlo in kaj narediti, da bo teh čimmanj. Seje morajo biti naprej dobro pripravljene. Posebno pozornost bo posvetiti ob glasovanjih. To mora biti izpeljano po predpisih in točno, da ne bo poznejših negodovanj. Vse informacije morajo biti redne in ob pravem času. Te ne smejo biti TOZD Rečica Seveda se večkrat dogovorjeno ne izvaja. Sestanki niso dovolj redno. Vodilni in vodstveni delavci ne izvajajo naloge, ki jih predpisuje opis delovnega mesta. Odnose bo nujno v bodoče spremeniti — popraviti znotraj služb in na delovnih mestih, v nasprotnem primeru bo ta prob- polresnične in kasneje spremenjene brez vednosti večine zaposlenih. Vse izpade negativnih medsebojnih odnosov je treba sproti reševati in zaposlene o rezultatih sprotno obveščati na zborih delavcev ali na oglasnih deskah. Pojavlja se tudi premajhno zanimanje nadrejenih za delavce v Pomenek pred vratarnico TOZD Rečica V letu 1976 smo se dobro odrezali, bo leto 1977 uspešno? svojem delokrogu. V bodoče se bo izogibati raznim sporom, če pa že bodo, jih bo reševati v ožjem okviru med prizadetimi in njihovimi nadrejenimi. Pri obravnavanju predloga plana za leto 1977 bo za realizacijo tega boljše rešiti sistem naročanja. Važno bo vzdrževanje standardnega programa. V bodoče bo moral biti v sestavi plana tudi plan delovne sile. Prav tako ni v planu predviden sistem stimulacije. Za realizacijo plana kaže, da bo največja ovira pomanjkanje delovne sile. Okrog dvajset delavcev bo že v januarju mesecu premalo za sprotno realizacijo planskih zadolžitev. Tako bo izdelovati čimbolj standardne izdelke. Izven standardne izdelke pa bo rokovno čimpreje narediti. Ker se cene reprodukcijskega materiala kar naprej dvigajo, se tudi ostanki dohodka ne dosegajo, kar bo prisotno najbrže tudi v tem poslovnem letu. Izpopolniti bo notranjo organizacijo dela, boljšo izrabo časa in materiala. Dobršen del boljšega ali slabšega uspeha bo še vedno pogojevalo tržišče. Ce bo povpraševanje večje, bo tudi lažje proizvajati. Pripraviti bo ureditveni načrt TOZD. Fiksne stroške bo omejevati, ker bo lažje ob istih potroških cene elektrike, kuriva in drugega. Proizvodnja bo morala porasti predvsem takim izdelkom, ki so iskani in ki so čimbolj finalizi-rani. Tako je predvidena povečana proizvodnja oblog. Povečati bo tudi proizvodnjo vrat in te plasirati na zunanje tržišče. Skratka, delati bo več, cenejše in kvalitetnejše. Ena pozitivnih akcij bo tudi v tem, da bomo skoraj ves žagan les obdelali doma. Nov način nagrajevanja še ni dovolj obdelan, ker merila ne zajemajo prihranek na materialu. Prav tako niso nagrajevanja določena delovna mesta od doseganja pri delu, kjer največ ali izključno vplivajo na rezultate dela. Tako bo na tem področju še vedno iskati boljše rešitve. Več zadanih nalog za izboljšanje stanja predvidenih v sanacijskem programu smo izvršili v drugem polletju več kot v prvem, ker je povpraševanje po izdelkih v drugem polletju bilo znatno ugodnejše. Dosegli smo zadovoljive uspehe pri prihranku časa in izkoriščanju materialov. Zaključni račun pa bo najbolje pokazal na katerem področju smo bili bolj uspešni, na katerem pa manj. Zavedati pa se moramo, da se leto začne z mesecem »januarjem«. Zamujeno je pa zelo težko nadoknaditi. Tand Člani DO pozor! Inovacijska dejavnost v naši delovni organizaciji še ni pokazala vidnejših rezultatov in zato je želja, da ta vsestransko koristna dejavnost bolje zaživi. Za začetek vam posredujemo dve konkretni zahtevi TOZD, lesna predelava RECICA, in sicer: 1. Predlog konstrukcijske rešitve vogalnega spoja podboja B-4 2. Organizacijske, proizvodne in tehnološke izboljšave v oddelku vrat. OBRAZLOŽITEV: Ad 1. Konstrukcijo podboja B4 verjetno vsi člani DO dobro poznamo. Izdelan je iz s/j po standardu JUS D.E1.025 in je namenjen predvsem za mokro ter prilagojen za suho vgrajevanje, kot je razvidno iz prospekta. Vogalni spoj je rogličen in se pri sestavi podboja zbije z žičniki ter zalepi. Sestavljeni podboji se kompleti-rajo z vratnimi krili ter kompletna vrata vskladiščijo. Zaradi globine podboja 10 cm, posebno pa še pri 15 cm globini je pri skladiščenju, notranjem in zunanjem transportu veliko praznega prostora, otežena kompletacija, zahtevana večja skladiščna zaloga, večji skladiščni prostori, daljši dobavni roki itd., kar so slabe strani sedanje konstrukcije podboja B-4. TOZD lesna predelava Rečica je z ozirom na zgoraj navedene slabosti zainteresirana za spremembo konstrukcije vogalnega spoja podboja B-4 in poziva vse člane DO k sodelovanju in reševanju omenjenih problemov. Od predlaganih predlogov, ki jih je izdelala razvojna služba je TEAM za vrata izbral dva, ki jih daje v oceno ter vas poziva, da na ta dva predloga daste svoje pripombe, dopolnitve ali izde. late lastne predloge, ki jih posredujte svetu za izume, racionalizacije in izboljšave do 10. 2. 1977. Vzorce omenjenih predlogov si lahko ogledate v mojstrski pisarni oddelka vrat na Rečici, odnosno dobite potrebno dokumentacijo v razvojnem oddelku. Konstrukcijska rešitev vogalnega spoja podboja B4 mora ustrezati naslednjim pogojem: — spoj mora biti industrijsko izdelan, poceni, čvrst, lahko sestavljiv z vezjo, ki jo je mogoče nabaviti na domačem trgu, — spoj mora biti enostavno sestavljiv tudi za široko potrošnjo, — spoj ne sme menjati dimenzij podboja B4, omogočati pa mora vgraditev tesnila, površinsko obdelavo vodotesne izolacije hrbtne strani, suho vgrajevanje in tudi uporabo materialov za naravno površinsko obdelavo. Ad 2. Gospodarska situacija in pred kratkim sprejeti proizvodno prodajni plan nam narekuje, da se vsi angažiramo na iskanju notranjih rezerv, ki so v vsaki DO, tako tudi pri nas. Pozivamo vas, da vse predloge o izboljšanju delovnih mest, organizaciji, tehnologiji, notranjem transportu in drugo, posredujete v pismeni obliki v pripravljene skrinjice za predloge, ki jih bo obravnaval svet za izume, racionalizacije in izboljšave. V tem članku so konkretnejše zahteve iz področja vrat, so pa seveda zelo zaželjeni predlogi tudi iz ostalih področij. Torej še enkrat, pozivamo vas k sodelovanju. Svet za izume, racionalizacije in izboljšave, TOZD Rečica in PRB O tem je bilo že dosti govora tudi v našem Glasilu, vendar ne bo škodovalo, če o tem še govorimo in iščemo še boljše rešitve kot jih poznamo. Poleg drugih ugodnosti je tu namen odprave težkega fizičnega dela. Človek ima samo še nadzor in pregledno funkcijo. Seveda je to lažje doseči le pri avtomatizaciji. Na hlodišču pa mora vladati popoln red. Tako v gozdu odstranimo samo vrh, ostalo pa opravimo na mehaniziranih hlodišču. Ker je že čutiti in to bo v bodoče še bolj, pomanjkanje hlodovine in stranskih produktov (sekanice) je važno to čim-boljše izkoristiti. Poznamo več tipov takih mehaniziranih hlodišč: 1. Gradijo jih gozdarji. Pri tem se drevesa krojijo na širok asor-timan hlodov oziroma tehnični les. Tu je težnja, da se čimveč sortimentov dobi. Nastopa veliko različnih odjemalcev. 2. Ta tip zasleduje določen omejen program. Tak sistem imajo v Marlesu, kjer se sortira samo to, kar se bo razžagalo. 3. Tip je mešanica obeh in jih gradi gozdarstvo skupno z žago. Gozdarji pripeljejo hlode na skladišče, 2/3 prevzame glavni odjemalec, 1/3 lesne mase (drobno, predebelo) se proda drugim odjemalcem. Nemci že uveljavljajo elektronsko vodenje hlodi-šča — razmišljajo pa še računalniško vodenje. Tako je zgrajeno na južnem Bavarskem. Seveda so tu važna transportna sredstva. Količine za obdelavo pa je nujno okrog 60.000 m3 letno, pri drobni hlodovini pa že 30.000 m3 oblovine. Veliko študije je bilo okrog avtomatskih naprav za poedi-njenje hlodov. Tam kjer so hlodi daljši od 15 m, se dodatno montirata dva motorja, ki izravnavata steblovino. Transporter za poedinjenje meče hlode na vzdolžni transporter, ki vodi v lupilnik in na čeljenje. Za posebne dolžine je možno poleg obstoječih merilnih naprav še dodatne merilne naprave. Tako lahko na cm natančno čelimo. (Na napravah, ki jih poznamo, oziroma uporabljamo pri nas še tega ne dosegamo). Zelo dobro je rešeno čeljenje hlodovine, ki je prirejeno tako, da to opravi sekalnik, torej ne napada žagovina, temveč sekanice. Kjer je hlodovina debelejša od 70 cm, se montira dodatno še verižno žago za čeljenje. Poleg stabilne čelilne linije montiramo še pomično čelilno linijo. Tako hlodišče je vedno povezano s specialnimi transportnimi potmi, oziroma napravami. V žlebovih je poleg ostalega še naprava, ki hlod obrne z debelim ali drobnim koncem naprej. Sortimi sistemi so značilni za posamezne potrebe in ne moremo govoriti o dobrem ali slabem sistemu. Proizvodnja naj prej poteka s poedinjenjem, lupljenjem, čeljenjem in sortiranjem. Za nemoten potek proizvodnje pa montiramo še odlagalce. Najobčutljivejša točka je čelil-nik. Ta naprava deluje boljše, če vgradimo svetlobne zavese, ki na vsakih deset centimetrov meri premer, čelilničar ima na ta način možnost, da prevzame podatke iz številčnice in daje zahtevek za čeljenje na računalnik. Ta potek pa se lahko programira med delom. Programiramo lahko za vsako steblo posebej krojenje. Ce se zmoti, program ustavi in nastavi nov program, čelilničar dobi na krojilni mizi vrsto merilnih podatkov. Poleg drugih tudi merilno napravo za izračun volumna. Z elektrosko napravo za merjenje premerov je tega možno meriti z natančnostjo do 2 mm. S pomočjo svetlobne zavese pa izmerimo lahko premer, vo- lumen in število steblov. Ti podatki se izpisujejo v pisalnikih. čelilničar določi število boksov iz premera in dolžine in kvalitete hloda ter drevesne vrste. Na taki liniij je možno obdelati 70 — 80.000 m: stebel. Ena varianta je tudi, da imamo na sortirnem kanalu pred boksi svetlobne naprave, ki določijo po tanjšem ali prednjem premeru in dolžini, kam naj naprava hlod odmeče. Razdelitev hlodovine s pomočjo kompjuterja Razdelitev hlodov mora biti popolna zahteva. Računalniški sistem mora več kot 100.000 premerov sprejeti. V računalnik vložimo potrebo, kaj bomo preko tedna krojili, čelilničar pa to pot ne sodeluje v programu. Podatki se reprezentirajo na številčnici, s katere posluževalec kontrolira, če je računalnik pravilno programiral; če se pojavi napaka, mora računalnik na novo programirati. Računalnik nam izračuna tudi ali drobni les predelamo v celulozo ali v žagovce, koliko dobimo za stransko blago,, obdelano v žagovce, ali če ga sekamo v sekance. Transport s portalnim žerjavom ali z viličarjem? Obravnavati moramo vedno vsak primer posebej, pri tem pa upoštevati velikost hlodišča. Ne ena ne druga naprava se ne da popolnoma izkoriščati. Viličar je pa vsekakor bolj fleksibilen. Portalni žerjav zahteva pravo, kotno zemljišče, ne sme biti različnih višin. Možno pa je izdelati naprave s portalnim žerjavom v krivini. Viličar se glede na neravnost zemljišča boljše prilagaja. Vendar je najboljše, da je zemljišče pri uporabi viličarja asfaltirano. Sortimi transporti z boksi so že 200 m in več dolgi. V takem primem se viličar boljše obnese, ker ima trikrat večje hitrosti. Ko smo govorili o prihranku delovne sile, je na mehaniziranem hlodišču do 40 — 50.000 m3 kapacitete potrebnih sledeče število delavcev: posluževalec, ki ima še toliko časa, da motnje odpravi, voznik viličarja ali žer-javovodja in skakač, ki po potrebi ta dva zamenja. Pri večji kapacitete 50 in več m3 je potreben še en delavec več za poedinjenje. če pa so naprave še večje, rabimo še enega delavca pri sortiranju (preko 80.000 kub. metrov), potrebna je še ena čelilna linija (6 delavcev). Žagarji si predstavljamo m1 za določeno merilo kapacitet. Vendar je v moderni obdelavi računati na 7 ur dosežene kapacitete. Pri krojenju 6 metrov dolgih sortimentov so kapacitete večje. Pri približno 25 cm premera (srednji) in podajni hitrosti 20 — 25m/min na čelilni liniji s sedmimi urami obratovanja na dan je to približno 32.000 m1 na leto. Možnosti za osvojitev ene ali druge variante je dovolj. Odločitev je v rokah tistih, ki take naprave potrebujejo. Torej je potrebna dobra študija primera in pravilna odločitev za vrsto naprave. TAND Sklepi samoupravnih organov SDS (23. 12. 1976) 1. Ugotovil je, da vse TOZD niso sprejele plana za leto 1977, zato je podprl sklep TOZD-a trgovina, ki zahteva sestanek z odgovornimi službami v TOZD Rečica, na katerem prisostvuje še prodaja, direktor, sekretar ZK in predsednik OSDK. 2. Na osnovi soglasij vseh TOZD je SDS sprejel sklep o pristopu k RRC. Aneks k pogodbi podpiše Franc Bajt. 3. Prav tako je na podlagi soglasij sprejel povečanje sredstev za poslovalnico v Muski Soboti. 4. Soglašal je z imenvoanjem ing. Logarja za novega direktorja podjetja v tujini Slovenia Bois. 5. Sprejel je sistemizacijo DM v oddelku za organizacijo poslovanju in AOP (2. DM operaterja na luknjaču). 6. Obravnaval je prošnjo Planinskega društva Srednja vas za prevzem pokroviteljstva koče na Vojah in določil za to TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica. 7. Sprejel je sklep o podpisu pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju z delovno organizacijo KLX Logatec. Svet za gospodarjenje (8., 9., 20. in 23. 12. 1976) 1. Pregledal je povzetek samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 — 1980 in sprejel sklep, da se javna obravnava samoupravnih sporazumov o osnovah planov SIS za obdobje 1976— 1980 podaljšala do junija 1977, prispevki za posamezno skupnost v letu 1977 se plačujejo po istih stopnjah kot v letu 1976. Zborom delavcev pa je predlagal v sprejem aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti za leto 1977, samoupravni sporazum o financiranju skupnosti za varstvo pred požarom v letu 1977, samoupravni sporazum o skupnih nalogah ljudske obrambe in nijhovem financiranju v letu 1977 in samoupravni sporazum o financiranju samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. Sprejel je merila za nagrajevanje v letu 1977 in predlog spremembe sam. spor. o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD (11. a člen) ter jih posredoval v javno obravnavo. 3. Sprejel je predlog rešitve pritožb in pripomb na oceno DM in ga dal v javno obravnavo. 4. Pregledal je pripombe na gradivo v javni obravnavi in sprejel sklep, da ostanejo merila za nagrajevanje potnikov v prodaji in trgovini enaka kot v letu 1976. Ostala merila ostanejo v besedilu, ki je bilo posredovano v javno obravnavo. 5. Potrdil je predlog PAO o višini dodatkov, nadomestil in ostalih obračunov za leto 1977. 6. Sprejel je predlog novih cen s pogoji prodaje, ki ga je pripravila prodajna služba, ki velja od 1. 1. 1977. 7. Potrdil je tudi predloženi predlog cen uslug za DO. Svet za družbeni standard (9. in 27.12.1976) 1. Dodelil je stanovanja v Bohinjski Bistrici naslednjim prosilcem: — Ivici Bučar (2-sobno) — Emilu Bernjaku (3-sobno) — Dragu Pikonu (2-sobno) — Francu Langusu (3-sobno) — Zdravku Kitiču (2-sobno) — Frančiški Kos (2-sobno) v Radovljici pa je dodelil garsonjere naslednjim: — Janezu Sodja — Branku Urhu — Franici Smuk 2. Silvu Arhu je dodelil po izselitvi Janka Potočnika še spodnje prostore stanovanjske hiše na Rečici, Triglavska 20. 3. Sprejel je sklep o prodaji stanovanja v Vintgarju Milki Pogačnik. 4. Obravnaval je prošnje za denarno pomoč in jo nekaterim organizacijam tudi dodelil. Delavski svet TOZD REČICA (15.12.1976) 1. Ker v času javne obravnave ni bilo nobene pripombe, da se dodatno sistemizira še eno delovno mesto »kuharica«, je DS predlog potrdil. Sprememba velja od 15.12.1976 dalje. 2. Marolt, Železnikar in Cundrič naj si ogledajo pnevmatska gumi vrata v Bohinju in če bi za našo proizvodno halo odgovarjala, naj se jih nabavi. Vzdrževalci naj prestavijo vrata za osebni prehod v proizvodni hali vrat, prav tako naj se popravijo vrata na drugi strani hale. 3. DS je obravnaval plan za leto 1977 ter predlagal zboru delavcev, da ga sprejme. Od prodajne službe pa zahteva, da pripravi predlog za usklajevanje cen z ostalimi proizvajalci vrat, seveda v okviru možnosti po samoupravnem sporazumu. 4. DS daje soglasje za nakup deleža v RRC Ljubljana v znesku 1.500.000 din. 5. Dano je bilo soglasje za povečanje sredstev za poslovalnico v Murski Soboti s tem, da se najde najugodnejši način financiranja (zadolžen direktor in računovodja). 6. Na predlog izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji Ljubljana je bil potrjen predlog za kandidate za odbor za samoupravni nadzor te skupnosti in sicer: tov. Miki Jakob iz DO Marles, Maribor, Reber Valerija iz DO Lesonit Ilirska Bistrica, Šinko Viktor iz DO Jelovica Škofja Loka, Pauer Aleksander iz Lesarskega šolskega centra Nova Gorica in Oman Anton iz poklicne leshe šole Škofja Loka. 7. Potrjen je bil predlog, da se v lastni režiji izdelajo naslednja osnovna sredstva: 1 kom delovna miza za mehanično delavnico 5.000.— din 1 kom kleparska delovna miza 4.000.— din 2 kom omara za orodje in repromat. (2 X 3.500.—■) 7.000.—din 1 kom omara za mehanično delavnico za orodje in repromaterial 3.500.— din 2 kom omarice za birete à 900 din 1.800.— din Podstavek za montažo motorjev 1.500.— din Regal za profilno železo 25.000.— din Ravnalna miza 8.500.— din Pnevmatska miza za stiskanje robnih letev (SM) 15.000.— din Pnevmatska miza za vstavljanje tesnil 4.000.— din Pnevmatska miza za vrtanje nasadil 15.000.— din 90.300.— din (16.12.1976) Delavski svet TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 1. Člani DS so investicijo — pristop k Republiškemu računalniškemu centru — 1.500.000 din sprejeli z naslednjimi glasovi: ZA: 11 PROTI: — VZDRŽAL: 1 2. Plan za leto 1977 so člani DS soglasno sprejeli z naslednjimi pripombami: — od 1.1.1977 dalje ukiniti vso prodajo žaganega lesa — skupaj z razvojnim sektorjem izdelati predlog za povečanje proizvodnje plošč. 3. Predlog za povečanje sredstev za poslovalnico v Murski Soboti — 2.285.000 din so člani DS soglasno potrdili. 4. Soglasno je bil zavrnjen predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti za sprejem sklepa o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu za tov. Antona Medja. 5. Sprejet je bil sklep, da se da v javno obravnavo sistemizacijo naslednjih delovnih mest v oddelku opažnih plošč: — sestavljalec elementov V. F. — nanašalec lepila robno pri V. F. — upravljalec V. F. spajalnega stroja Obenem je potrdil tudi spremembo naziva DM »končni kontrolor« v »sorter plošč«. 6. Obnovil je predlog zadnjega zasedanja DS TOZD, da se WF uvede v oddelek opažnih plošč šele takrat, ko bodo znani pozitivni rezultati v oddelku pohištva. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela Nagrajevanje po delu in rezultatih dela ne sme biti skoncentrirano samo na ocenitvi delovnih mest, temveč moramo sprejeti dejstvo, da je rezultat nagrajevanja sinteza več elementov, in sicer: 1. Vrednotenje zahtevnosti delovne naloge oz. delovnega mesta 2. vrednotenje opravljenega dela na DM oz. vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti 3. uspeh gospodarjenja temeljne organizacije. Kaj je vrednotenje zahtevnosti delovne naloge oz. DM? Vrednotenje zahtevnosti delovne naloge ali DM je vrednotenje zahtev, umskih in fizičnih, ki jih delovna naloga pogojuje. Pri vrednotenju zahtev se na izvajalca dela ne smemo ozirati, temveč moramo vrednotiti samo DM oz. delovno nalogo. Vrednotenje zahtevnosti DM, smo napravili z ocenitvijo DM. Kaj je vrednotenje opravljenega dela na DM oz. vrednotenje Izvajalčeve učinkovitosti? Vrednotenje opravljenega dela na DM oz. vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti pomeni vrednost izvajalčevega dela, ki se odraža v količini dela, kvaliteti dela, odnosu do sredstev pri delu, spoštovanju delovnih predpisov, samostojnosti, odnosu do drugih sodelavcev, uspešnem vodenju in vključevanju v delovno nalogo. Izvajalčevo delo je za delovno organizacijo strošek. Velika količina opravljenega dela in zanemarjen odnos do kvalitete dela, delovnih sredstev in do okolice, še ne pomeni uspešno in učinkovito delo. Delo je za delovno organizacijo tem uspešnejše in učinkovitejše, čimmanj stroškov je izvajalec povzročil s svojim delom. Uspešno delo po meni gospodarno delo z materialom, s stroji, z okolico itd., kar je bistvena naloga in dolžnost samoupravljalcev. Za neposredne delavce sicer ugotavljamo, da jih nagrajujemo po opravljenem delu, vendar v bistvu delavca postavljamo čisto v mezdni odnos, saj ga ozko nagrajujemo samo po izdelanih komadih in se pri tem ne oziramo na stroške in gospodarnost dela. Pri nagrajevanju posrednih delavcev pa poleg vrednosti zahtev DM in uspešnega gospodarjenja v TOZD-u, uporabljamo delovni čas kot edino merilo za OD. Uspeh gospodarjenja je v večji meri odvisen od tržne situacije, ne glede od prizadevnosti in učinkovitosti delavcev. Iz statistike tudi vemo, da je približno polovico delavcev bolj uspešnih in polovica manj uspešnih. Ne moremo biti vsi enako uspešni ali neuspešni. Ugotavljanje uspešnosti v posrednih delih je še posebej pomembno, ker so razlike v učinkovitosti dela tem večje, čim zahtevnejše delo nekdo opravlja. Neugotavljanje uspešnosti dela posameznika pomeni določeno škodo za delovno organizacijo, zaradi neopravljenih delovnih obveznosti in njihovih posledic, kot tudi zaradi neupravičenega nagrajevanja. Kakšne so prednosti in posledice ugotavljanja učinkovitosti dela? Delavci se moramo zavedati, da smo samoupravijalci in to ne samo na zborih, temveč vsak dan, vsak na svojem delovnem mestu gospodari s produkcijskimi faktorji. Gospodarni odnos do dela v nasprotju z mezdnim odnosom je družbeno priznan in zato mora biti tudi predmet na- grajevanja v obliki učinkovitosti dela. Ugotavljanje učinkovitosti dela je tudi važen element kadrovske politike. Na odgovornejša delovna mesta se morajo kadrovati delavci na osnovni znanja, sposobnosti in prizadevnosti in ne samo po formalnih kriterijih. Ugotavljanje učinkovitosti omogoča nadrejenim, da bolje spoznajo kvaliteto in slabosti podrejenih. Zato lahko uvajajo ukrepe, ki pomagajo pri izboljševanju učinkovitosti. Podrejeni pa na ta način sprevideva, na katerem področju vodstvo več pričakuje od njega. Kaj moramo napraviti na področju nagrajevanja? L V sistem nagrajevanja moramo uvesti kriterij učinkovitosti dela, in to najprej za posredne delavce. 2. Uvesti je potrebno ustrezno stimulacijo za: — dela po času — dela po normi in — dela po WF normi 3. Nadaljevati delo na področju vrednotenja zahtevnosti DM. SM Novo v TOZD »Torna! Godec« Boh. Bistrica Tudi leto 1977 nam bo prineslo vrsto adaptacij naših objektov in novogradenj. Vse večje potrebe po naših izdelkih na tržišču nam narekujejo po novih in boljših prostorih. Že v letu 1976 smo pričeli z gradnjo kro-jilnice, dokončali pa jo bomo letos spomladi. Objekt krojilnica je obstoječa nadstrešnica, obzidana z iso-span zidaki in zaste-klena s »Kopilit« steklom, v katerem se bo vršil razrez lesa za pohištvo. Prav tako se bo za potrebe pohištva zgradila nova lakirnica »shedne« konstrukcije, v velikosti 16 x 80 m, ki bo locirana ob obstoječi hali opažnih plošč. Večjo investicijo nam predstavlja tudi adaptacija obstoječe hale v oddelku pohištva — zamenjava in toplotna izolacija stropa. Omenim naj še objekt prizidek k brusilnici, ki smo ga pričeli graditi še v letu 1976, dokončan pa bo v januarju 1977. To so večje investicije, pri katerih smo s pripravo dokumentacije pričeli že v letu 1976, z gradnjo pa bomo pričeli oz. dokončali v letu 1977. Poleg teh večjih investicij pa se nam pojavlja mnogo manjših investicijskih vzdrževanj in režijskih del, ki se nam kažejo sproti oz. s potekom proizvodnje. LF Ugodje aarekuje dolžnosti Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu. Mladina, ženske in invalidi uživajo pri delu še posebno varstvo. Vsakdo pa mora s pravico samoupravljanja in možnostjo odločanja izvajati odločitve o varstvu pri delu. Po prejšnji ureditvi so bili temeljni nosilci varstva pri delu delovne organizacije in zasebni delodajalci, torej tisti, ki zaposlujejo delavce. Po novi ureditvi pa so glavni nosilci varstva pri delu delovni ljudje, ki imajo vse pravice varstva pri delu, s tem pa tudi obveznosti in so za izpolnjevanje teh tudi odgovorni. Jasno je, da bo ta novost razvila naprednejše in intenzivnejše sile napredka varstva pri delu. Te sile bodo povezane in angažirane do zadnjega člena delovne skupnosti.. Zato nihče nima pravice omejevati delavca pri odločanju, in ne more enakopravno z drugimi delavci razpravljati o novih delovnih razmerah ter odločati o dohodku in izdatku za varstvo pri delu. Pomembno je načrtovanje varnosti zaposlenih. Uveljavljati je varnost na področju proizvodno-tehnične priprave, v nadzoru proizvodnje, vse več poudarka bo potrebno v varstveni vzgoji. V temeljnih organizacijah bo potrebno poživiti varstveno dejavnost z novimi, sodobnejšimi prijemi. Najbrž bo manj pomembno rutinsko ugotavljanje, kaj se je zgodilo v preteklem obdobju; predvsem bo potrebno preventivno ukrepati in ugotavljati, kako, kje in do kakšnega uspeha smo ukrepali in preprečili, da take ali drugačne nezgode ali nesreče ni bilo. Take ali drugačne akcije okrog varstva pri delu pa ne bodo smele biti občasne, ampak stalne, strokovne in hitre za zagotovitev varnega dela, dobrega počutja zaposlenih in s tem vzporedno znižanje izostankov z dela, ki niso samo breme delovne organizacije, temveč tudi breme vsakega posameznika in v končni fazi celotne družbe. TAND Stimulacija OD za mesec december 1976 Stimulacija A grupe (neposredno delo) Poprečno preseganje časovnih normativov za december 1976 in kumulativno januar—december 1976 Oddelek (TOZD) December kumulativni % jan.—dec. 1976 Žaga 118,66 116,21 Plošče 119,86 117,34 Iso-span 117,34 119,61 Pohištvo — 123,83 Kovinski oddelek 124,70 125,29 TOZD BOHINJ 119,69 118,37 Žaga 118,97 122,36 Sobna vrata 130,02 121,79 TOZD REČICA 127,19 122,05 TOZD MOJSTRANA 121,34 120,17 Žaga 121,06 115,52 Zabojama 117,47 116,64 TOZD PODNART 118,50 116,88 LIP 122,20 119,33 Stimulacija B grupe za december 1976 TOZD Doseg“je plana % Produktivnost '% Kritje Doseganje FIS '% dejan, za obrač. Stimula-cija % Bohinj 103,93 105,66 99,01 117,74 82,26 114,57 Rečica 94,55 95,31 135,69 121,03 78,97 114,95 Mojstrana 90,66 98,78 172,00 126,57 73,43 120,92 Podnart 77,95 82,59 79,54 120,78 79,22 104,96 DSSS 98,01 100,68 117,86 119,79 80,21 114,61 Poprečna stimulacija B grupe za obdobje od jan.—dec. 1976 Bohinj 94,81 98,88 106,61 112,68 87,32 113,45 Rečica 95,75 97,97 104,71 110,99 89,01 113,43 Mojstrana 98,49 109,11 . 92,46 111,31 88,69 114,26 Podnart 95,75 107,06 111,36 104,29 85,76 117,27 DSSS 95,41 100,23 107,70 111,76 88,24 113,94 Stimulacija TOZD trgovine za december 1976 TOZD trgovina Doseganje plan. ostanka doh. % Doseganje FIS % dejansko za obrač. Stimulacija % Poslovalnica Rečica 142,10 90,55 109,35 132,28 Poslovalnica Zagreb 95,16 91,22 108,78 107,12 Vodstvo 125,33 90,85 109,15 120,48 Poprečna stimulacija TOZD trgovine za obdobje I.— XII. 1976 Poslovalnica Rečica 126,73 102,39 97,61 117,99 Poslovalnica Zagreb 100,78 119,45 80,55 104,85 Vodstvo 118,03 108,85 91,15 112,48 Poročilo o izvršitvi programa dela OOZSMS TOZD lesna predelava «Tomaž Godec” Boh. Bistrica po volilni konferenci — 28. 11. 1974 I. I. Komisija za idejno politično delo in SLO — 1975 — udeležba na proslavi 30 let osvoboditve — 9. maj — udeležba na osrednji slovenski proslavi ob 40 let ZLETA SVOBOD- 30 let. osvoboditve in ZS ter 25 let. samoupravliania (v Celju) v — udeležba na proslavi v Begunjah (4. julij) — Jelovica 75 — sprejem mladih v ZK na pobudo OOZK in OOZSMS (Bled) — vključevanje in delo mladih v vseh družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih 1976 — udeležba seminarja na Pokljuki (3 člani) — protestno zborovanje za manjšino na Koroškem (udelež ba 9 članov) — Jelovica 76 (udeležba) — pohod po poteh okupirane Ljubljane (4 člani) — udeležba na sprejemu štafete (3 člani) — udeležba na pohodu od spomenika do spomenika (3 člani) — vključitev 9 članov v partizanske enote — sodelovanje in delo v vseh DPO in samoupravnih organih II. Komisija za propagando in informiranje 1975 in 1976 — dopisovanje v list »Glasilo« — izpolnjevanje evidenčnih listov za člane OOZSMS — izdelava propagadnega materiala za razne akcije — udeležba člana na seminarju za dopisnike in poročevalce (Portorož) Sodja Branko — obveščanje OKZSMS o delu 00 — naročilo revije »Mladina« — 10 izvodov III. Komisija za kulturo 1975 — organizacija in celotno vodenje proslave ob »Dnevu žena« — predavanje tov. Egona Miheliča o lepotah Bohinja — organizacija predavanja tov. Staneta Tavčarja z diapozitivi (štirikrat) — organizacija koncerta »Zadovoljnih Kranjcev« — prireditev družabnih večerov (s plesom) v Pionirskem domu v Boh. Bistrici 1976 — počastitev kulturnega praznika »8. februar« — organizacija izleta v Škocjan in Lipico Na splošno je med mladinci zelo slabo zanimanje za kulturne prireditve. IV. Komisija za šport 1975 — tekmovanje v počastitev dneva JLA (22. dec.) moški: šah 4. mesto odbojka 3. do 4. mesto ženske: odbojka 1. mesto — udeležba na smučarskem sindikalnem prvenstvu in zimski lesariadi —■ udeležba odbojkarjev in odbojkaric na tekmovanju ob dnevu mladosti (mladinke — 1. mesto) — udeležba na letni lesariadi (v vseh panogah) — nabava mize in loparjev za namizni tenis in t ekmovanje v občinski ligi naših članov 1976 — udeležba na tekmovanjih za počastitev dneva mladosti (namizni tenis, odbojka, keglanje, šah) — udeležba na smučarskem sindikalnem prvenstvu — udeležba na letni lesariadi Boh. Bistrica, 10. 12. 1976 Volilna konferenca v Bohinjski Bistrici Po razpravi je sledila razrešni-ca staremu odboru predsedstva, nakar so sledile volitve. Izid volitev je bil sledeč: novo delovno predsedstvo sestavljajo: 1. Branko Sodja — predsednik 2. Mencin Jelka — tajnik 3. Mencinger Helena — blagajnik Člani: Arh Janez Podbevšek Jaka Stare Zdravko Medja Anton Resman Majda Arh Jožica Nadzorni odbor: 1. Urbanc Marjan, predsednik 2. Jensterle Dragica, član 3. Sodja Danijel, član Ob koncu volilne konference nam je spregovoril še tov. Franc Mencinger in nam zaželel mnogo delovnih uspehov in da bi v novem mandatnem obdobju bili še bolj delovni in konkretni pri izpolnjevanju danih nalog. Branko Sodja 31. člen Statuta ZSMS narekuje, da traja mandat organov ZSMS kakor tudi organov TK ZSMS dve leti. Ravno zaradi tega smo se letos zopet zbrali na redni volilni konferenci. mladincev. Večkrat je bil tudi problem slabe informiranosti: namreč vabila so bila oddana, niso pa prišla v roke članom predsedstva tako, da so bile udeležbe na sejah predsedstva vedno mi- Glavne naloge konference so bile: — seznaniti mlade o delu aktiva v letu 1975—76 — seznaniti mlade o finančnem stanju aktiva nimalne, kar pa nam je zelo otežkočalo delo. No to je le kratek povzetek iz poročila predsednika tov. Malej Pavla, ki ga je prebral Arh Jaka. Zakaj tako malo? — razprava na poročilo — izvolitev delovnega in nadzornega aktiva Konferenci, ki je bila dne 12. 12. 1976 v okrepčevalnici TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica je prisostovalo od 102 člana le 28 mladih. Vabilu pa se je odvzal tudi sekretar ZK tov. Mencinger Franc. Volilno konferenco je otvoril namestnih predsednika tov. Arh Jaka, med katerim je pozdravil vse navzoče in predlagal delovnega predsednika konference tov. Sodja Brankota. Mandatno obdobje naše OO ZSMS se je pričelo po kongresu ZSMS. Naše delo smo začrtali s programom dela, za mandatno obdobje. Programa pa nismo v celoti realizirali, za kar pa so vzroki v preobširnem programu, premajhni odgovornosti nekaterih članov predsedstva in OO. Eden glavnih vzrokov za ne-realizacijo programa pa je nezainteresiranost. Za delo naših V četrtek, 23. decembra 1976, je v sejni dvorani GG na Bledu potekal zbor delavcev DSSS LIP Bled. Zbor bi se moral začeti ob 13. uri, vendar se je začel 20 minut kasneje. Čakali smo, kdaj se bo še kakšen zamudnik prikazal skozi vrata. Kljub zamudnikom pa je še vedno bila navzoča le slaba polovica članov DSSS. Vprašali smo se, kje so ostali? Ali res niso prišli iz upravičenih razlogov? Ali so tisto uro, od 13.—14. ure imeli toliko opravkov? Zbor je bil imenovan le za delni zbor. Za ostale člane našega kolektiva se bo pripravil še en delni zbor, za tiste, ki se zbora niso udeležili. Ob vsem tem lahko ugotovimo veliko neresnost in ignoracijo resnih zadev, katere zadevajo vsakega posameznika in vso delovno skupnost. Na zboru se rešujejo razni problemi, kar delav- ca žuli. Toda zakaj tako malo pripomb in predlogov iz vrst delavcev? Vsakega so posebej obvestili za četrtek, ura je bila natančno določena v vabilu. Navzoči so zasedli zadnje tri vrste v sejni dvorani, prve klopi in stoli so ostali prazni. Zbor je bil zaključen ob 14.30. Ob 14. uri so navzoči z jezo gledali na urne kazalce. »Kdaj bodo zaključili,« smo se spraševali, vsakemu se je mudilo na svojo pot. Tako je bilo, pa gotovo še bo. Vendar pa bi se lahko bolj resno zavzeli za stvar, za skupne zadeve v prihodnjosti. Bodimo bolj samokritični, kaj res ni čuta do obveznih sestankov, zborov in sej? Čas, v katerem živimo, je hiter in poln sprememb. Mislim, da je potrebno, da v tem času tudi delamo bolj pametno in preudarno. Vesna Kotlovnica v TOZD Rečica Sistem cevi, po katerih potujejo skoblanci, žagovina in drugi podobni ostanki pri obdelavi v zbiralni silos. Od tu se potem odsesavajo v kurišče Predavanje iz SLO Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije je predpisal za leto 1976 učni načrt za obrambno vzgojo delovnih ljudi, ki vsebuje temi: 1. Požarnovarnostni ukrepi in gašenje požarov v miru in vojni 2. Samozaščita prebivalstva v vojni in ob drugih hudih nesrečah Svet za ljudsko obrambo skupščine občine Radovljica je določil, da bosta obe temi posredovani zaposlenim v obliki predavanj preko Delavske univerze Radovljica. Za prvo temo je določil 4 šolske ure, za drugo pa 2. Udeležba na predavanjih je bila obvezna za vse zaposlene. Predavanje iz prve teme je imel tov. Viktor Pogačar z Bleda, iz drugega pa Miran Špicer iz Radovljice. V našem podjetju smo organizirali po TOZD tri predavanja — v Boh. Bistrici za TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica, na Rečici za TOZD Rečica in na Bledu za DSSS, TOZD Podnart, TOZD trgovino in za zamudnike iz TOZD Rečica, drugod je bila slabša. Ned ljudmi se Na začetku novega leta smo. Vsako leto pa pravzaprav hitro mine. Dnevi se enakomerno stapljajo v mesec; meseci se zlivajo v leta, leta se nabirajo. Tistim, ki se čutijo mlade po srcu, čas gotovo hitreje mine. Tistim, ki so bolj kot drugi siti vsakdanjosti, teče leto prepočasi. Po prazničnih dnevih se bolj ali manj utrujeni vračamo na stara delovna mesta, k svojim starim sodelavcev. Delamo z njimi, z njimi govorimo. Obstajajo razlike: eni govorijo več, drugi so bolj redkobesedni. Tu pa ne mislim pisati o tem, koliko besed v 8-urnem delovnem dnevu spregovori ta ali oni. Napisal bom nekaj čisto vsakdanjega. Zdelo se mi je potrebno, da se o tem spregovori v Glasilu. Zadeva je namreč v medsebojnih kolektivnih odnosih. Vsakdo bi se moral zavedati, da so mirni medsebojni odnosi med delavci eden izmed važnih faktorjev za uspešno delo v podjetju. Poznamo pa dobre in malo slabše delavce, prijatelje v kolektivu. Tako je tudi po drugih delovnih organizacijah. Vemo, da nismo nezmotljivi, da smo zadirčni, drezavi — skratka, imamo svoje slabe dneve. Kar zadéva pozdravljanje, pozdravljamo nadrejene, po letih starejše sodelavce. Včasih pozdravimo zato, da ne bo mislil, da sem prevzeten. Mnogi se delajo prijazne. Za dobre in iz srca izgovorjene besede si pogosto ne vzamemo časa. Izgovarjamo se, da smo preveč zaposleni in pravimo, da živimo v živčnem, napetem času. Tako si zaslužimo vsakdanji kruh, v teku vsakega meseca se med ljudmi tudi marsikaj zgodi. Nadrejeni ozmerja podrejenega, podrejeni vpije nad mojstrom. Pridejo kregi in razprtije. Poznam delavca, ki je sicer izobražen mož. Večkrat pa se na delovnem mestu ne more kontrolirati, tedaj izbruhne na dan s Dopisuj v svoje glasilo S Zahvala za pomoč Predavanja so bila zanimiva in poučna. Vsi zaposleni se moramo zavedati, da je samozaščita prebivalstva v vojni in v miru ob hudih nesrečah dolžnost vseh državljanov naše domovine. Zato je nujno potrebno stalno pripravljati prebivalstvo za samozaščito. Te priprave so ravno predavanja, ki jih organiziramo vsako leto. Podobna predavanja bodo tudi v letu 1977 in zato apeliramo na vse zaposlene, da se brez izjeme predavanj udeležijo. Z izpopolnjevanjem pokažemo svojo zavest do naše skupnosti. Splošni ljudski odpor je v današnjih razmerah v obrambnem pomenu najbolj uspešna oblika odpora, zlasti malih narodov, katerega del je tudi samozaščita prebivalstva. SLO je zato koncept obrambne politike samoupravne socialistične družbe, ki temelji na odporu celotnega naroda. SLO pomeni, da ni delčka naše domovine, ki bi ga prepustili agresorju brez boja in odpora vsega prebivalstva. Priprave splošnega ljudskega odpora so postale del procesa krepitve samoupravnih odnosov tudi na obrambnem področju. Največ bomo prispevali h koncepciji SLO, če se bomo stalno pripravljali in dopolnjevali svoje znanje. Blaževič marsikaj zgodi primitivnimi izrazi in tako potolaži svoj bes. Pred mesecem dni se je znesel tako na svojo sodelavko, ki je po krivem poslušala njegove očitke. To dekle se ne razjezi za vsako malenkost. Takrat pa je ostala še nekaj časa zelo slabe volje. Tako se je zgodilo tistega decembrskega dne, ko se je prenapet človek vedel nedostojno. Morda ga kdo še spoštuje. Kolikor poznam njo, ga bo le s težavo pozdravljala, spoštovala pa ga gotove ne bo. Vprašajmo se, kaj bi bilo, če bi vsi postopali po njegovem receptu! Delovno vzdušje bi postalo pekel. Ima takšen človek še kaj srčne kulture? Če se obnaša tako na delovnem mestu, kako gre doma? To ni naša stvar, kakorkoli že, v družbeni skupnosti, kjer ustvarjamo vsi za skupne interese, bi se morali znati vesti kot kulturni ljudje. Preberimo si znano knjigo Kako si pridobiš prijatelje, kjer so opisani tudi odnosi med delavci. Ker se je začelo spet novo leto, katero bo morda še bolj naporno kakor lani, sem mislil, da je prav, da napišem tale članek. Delavca, ki je ponižal tisto dekle, ne bom pozabil. Ivan Cankar je nekoč napisal: »Besede kot kamen težke so obležale na dnu srca, nosil jih bom tam do konca življenja.« Tolminsko občino je prizadel maja 1976 potres, ki je povzročil ogromno škodo na stanovanjskih, gospodarskih in komunalnih objektih. Potres je zlasti prizadel škodo v vaseh na levem bregu Soče, v Kobaridu, Breginj-skem kotu in v vaseh proti Bovcu. Tudi v ostalih vaseh v občini je povzročil škodo, ki je terjala in bo terjala velike napore delovnih ljudi in občanov še v naslednjih letih, da odpravimo njegove posledice. Dodatno škodo in še večje probleme nam je povzročil potres 11. in 15. septembra, ki je zlasti v nekaterih vaseh poškodoval še tisto, kar se je dalo popraviti. Takoj po potresih septembra smo morali spremeniti program dela, ker je to narekovalo stanje, ki je nastalo v naših vaseh. Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in sanirati tista stanovanja, ki so bila še uporabna. Od prvih dni dalje so pričeli delati v krajevnih skupnostih urbanisti, gradbeni delavci, montažerji in njihovi kooperanti. Več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov nadzoruje dela in svetuje našim občanom, kako naj popravijo, da bo hiša trdna in varna. Pomoč je prihajala iz vseh krajev, v akcijo obnove »Posočja« so se vključili vsi delovni ljudje in občani naše republike. Tudi iz sosednih bratskih republih so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju. Pomagali nam bodo pri obnovi šolskih objektov. V Posočju so v poletnih dneh delovale mladinske delovne bri gade iz različnih krajev naše domovine. Od prvih dni je na našem območju na najkritičnejših mestih in delih prisotna JLA. Zlasti po septembrskem potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz različnih krajev naše republike in nam pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Delali so pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravlja li so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in delali na stalnih delih pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih objektov. V najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi so nam bili ob strani vsi in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa. Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj vse smo ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani, občutili. Vse to nam je vlivalo vero in moč v lepši ju- trišnji dan. Brez vaše prisotnosti, pomoči in dela, ki ste ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morah vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam. Vljudno vas prosimo, da prenesete našo zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, Aktiv komunistov — kulturnih delavcev radovljiške občine, ki šteje nekaj nad 70 članov je na zadnji seji sredi decembra ocenil samoupravno organiziranost in dejavnost kulture v občini ter nakazal izhodišča za nadaljno organizacijsko in vsebinsko usmerjenost kulturne skupnosti v skladu s sklepi in stališči izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Oceno je pripravil sekretariat aktiva na osnovi vprašalnika o samoupravni organiziranosti in idejnopolitični usmeritvi, ki je enoten za vse SIS na Slovenskem. Člani aktiva so ugotovili, da je navzlic opaznem napredku v uveljavljanju delegatskih razmerij in samoupravne organiziranosti v skupščini kulturne skupnosti in njenih organov, še marsikaj, kar omejuje demokratično, samoupravno oblikovanje kulturne politike, njeno širino in dostopnost slehernemu delovnemu človeku in občanu. Formalno pravni organiziranosti kulturne skupnosti po določilih zakona sicer ni kaj očitati, kot tudi ne sami strukturi delegatov v stalnih organih, kjer je neposredno vključeno 25 članov ZK, pretežno iiz zbora uporabnikov. Upravičena kritika pa je bila izrečena na račun uveljavljanja in učinkovitosti delegacij in delegatov ter njihovega neposrednega vpliva na kreiranje programske usmeritve kulturne skupnosti, povezavo med bazo in skupnostjo in nenazadnje tudi na njihovo družbeno odgovornost. Skratka, delegacije in delegati iz združenega dela in krajevnih skupnosti še niso povsem upravičili svoje vloge na področju kulture. Resnici na ljubo, tudi v drugih interesnih skupnostih ni dosti boljše, kar je pripisati neustrezni že začetni zasnovi splošnih delegacij za SIS. Na aktivu so se zavzeli za nujne spremembe v sestavah delegacij, ki bi delovale, če že ne posebno za vsako interesno pa vsaj za sorodne skupnosti. Aktivu se je zdel še najbolj sprejemljiv predlog za ustanovitev posebnih delegacij v TOZD, OZD in KS za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, v kolikor pa so dane možnosti pa tudi za vsako od naštetih skupnosti posebno. Ugotovili so, da tudi na področju kulture niso bila uveljavljena ustavna in zakonska določila v ravnopravnosti skupščine kulturne skupnosti z zborom združenega dela občinske skupščine. Prav tako pa še niso ustanovljene temeljne skupnosti za posamezne dejavnosti v kulturi za kar se je že pokazala potreba pri sprejemanju programov, dogovarjanju in usklajevanju, zlasti pa pri enakopravnem vrednostnem tako imenovane poklicne in amaterske kulturne dejavnosti. Očitno je tudi, da še vedno ni povsem izločen stari proračunski vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s prejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čim-prej saniramo škodo, ki nas je prizadela. Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v novem letu, dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čim več srečnih in prijetnih dni. Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino. Sprejmite tovariške pozdrave. Predsednik odbora Ladava Anton, dipl. ing. način delitve sredstev za finan ciranje programov posameznih izvajalcev, kar je posledica še vedno neustreznega dogovarjanja in usklajevanja v občinskem, regijskem in republiškem merilu. Največ očitkov je bilo izrečenih na račun vertikalnega usklajevanja med občino in republiko. O pravi menjavi dela med združenim delom in delavci v kulturi še ni moč govoriti, so menili člani aktiva in zahtevali, da spodbudno za odpravljanje teh anomalij prevzamejo družbenopolitične organizacije, predvsem ZK, SZDL in sindikati. Kajpak bo najprej potrebno počistiti pred lastnim pràgom. Razen redkih izjem (Bohinjska Bela, Ljubno, Podnart, Lesce), doslej ni bilo poskusov dogovarjanja o zadovoljevanju kulturnih potreb občanov v krajevnih naložb v objekte in financiranje skupnostih. Domala vse breme programov kulturnih društev, organizacij in ustanov je bilo naloženo zgolj njim samim, ali pa kulturni skupnosti, kar jasno kaže, da imajo ponekod kulturo še vedno za manj pomembno družbeno dejavnost. Položaj ni dosti bolj prida v delovnih organizacijah, čeprav je nekaj častnih izjem (Veriga Lesce, LIP Bled, Plamen Kropa, Murka Lesce, Almira Radovljica). Že pred dvemi leti sprejeti sklep o imenovanju poverjenikov v manjših in poverjeništev v večjih delovnih organizacijah, še vedno ni v celoti realiziran, zato je postavljena prioritetna naloga vseh osnovnih sindikalnih organizacij, da to čimprej store. Razen vloge kulturnih žarišč v kolektivih, ki bodo spodbujali kulturno ustvarjalnost med delavci, skrbeli za povezavo s kulturnimi organizacijami in ustanovami, bodo ta poverjeništva odigrala pomembno vlogo tudi v začrtani akciji Človek, delo, kultura, hkrati pa skrbela tudi za stalen pretok informacij navznotraj ih navzven. Aktiv je odločno vztrajal na zahtevi, da se v prihodnji programski usmeritvi kulturne skupnosti mora dati prednost množičnim oblikam, ki vključujejo predvsem delavce in mladino. Sprožena je pobuda, ki vključujejo predvsem delavce in mladino. Sprožena je pobuda za postopno, v mejah finančnih možnosti, popolnitev strokovnih kadrov v amaterski dejavnosti — pevovodij, režiserjev, učiteljev folklore ter njihovem nagrajevanju iz sredstev za ZKPO Radovljica. Odločno so se postavili po robu še vedno prisotni miselnosti o prednosti poklicne nad ljubiteljsko kulturo. Komunisti v kulturi se bodo borili samo za dobro, napredno kulturo ne glede na to, ali so njeni ustvarjalci amaterji ali profesionalci. Vse od naštetih nalog so strnili v akcijski program, ki bo osnova nadaljnje krepitve in razvoja samoupravne kulture v občini. Opazovalec Skelet za vhodna in garažna vrata v Mojstrani se sestavi na stikalni mizi, kjer se na spojih še pritrdi s sponkami, kot kaže gornji posnetek Komunisti — kulturni delavci ocenili samoupravno organiziranost kulturne skupnosti Radovljica Rak na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki Od 4064 bolnikov, pri katerih smo leta 1972 zdravniki v Sloveniji ugotovili, da so na novo zboleli za rakom, jih je 23 prizadel rak na jetrih, 69 na žolčniku, 88 pa rak na trebušni slinavki. Ti trije organi ležijo globoko v trebušni votlini in je zato znamenja rakastih obolenj na njih težko pravočasno poiskati. Zato se pri raku na teh organih še zlasti usodno zastavlja vprašanje: kako ga pravočasno odkriti? Pri ugotavljanju seveda nismo brez moči, kajti rak, vsaj pri nas, le redko kdaj napade sicer zdrava jetra, žolčnik ali trebušno slinavko. Najpogosteje se razraste po predhodnih boleznih, zato ga lahko domnevamo. Ob primerni skrbi za bolnika, ob pravilni bolnikovi zavzetosti za zdravje, ga tudi pravočasno odkrijemo in ozdravimo. Rak na jetrih se na primer najpogosteje razvije iz jetrne ciroze. Med predrakava stanja lahko štejemo tudi nekatera para-zitarna obolenja jeter in kar za Slovenijo sicer ni značilno, pomanjkljivo prehrano. Primeri se tudi, da se rakavi zasevki vkra-dejo v jetra iz svojih prvotnih kotišč, denimo iz prebavnega trakta, se pravi iz želodca in čreves ali iz pljuč, dojk ali od drugod. Podobno velja za raka na žolčniku. Tudi ta ima svoje predhodnike. To so v 80 odstotkih žolčni kamni ali pa kronično vnetje žolčnika, ki pa je po navadi spet posledica žolčnih kamnov. Če zaslutimo raka, naj nas vodijo naslednja načela: Prva znamenja še ne pomenijo raka. Podobni simptomi se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Pretiran strah je nepotreben in celo lahko škodljiv. Kako lahko začutimo najzgodnejše pojave? Dve tretjini naših bolnikov sta jih začutili v obliki splošnih prebavnih težav, kot so slabost, bruhanje, napenjanje, zaprtje, tiščanje oziroma nejasne trebušne bolečine, hujšanje, zlatenica in zvišana temperatura. Vsa ta znamenja seveda niso značilna samo za raka. Pogosteje oznanjajo kakšno drugo bolezen prebavnih organov, za katero niso značilne obe tvorbe. Kljub temu moramo ob takšnih znamenjih takoj k zdravniku. Edino on lahko odkrije pravo naravo bolezni. Tu pa se zdravniki srečujemo s pojavom, ki nam nikakor ni ljub, ki nam znatno otežuje zdravljenje in ki le poglablja rakavo mračno slavo. Marsikdaj vprašamo bolnika, zgroženi nad njegovim stanjem, zakaj je zanemaril svoje težave in ni prišel po pomoč ob prvih znamenjih, ki jih je čutil? Tako zvemo, da marsikdo ni hotel priti k nam le zato, ker se je bal pogledati resnici v oči. Le zaradi strahu, da je morebiti zbolel za rakom, zgubi odločnost in se prepusti usodi. Mnogi naši ljudje so namreč še zmeraj prepričam, da diagnoza rak pomeni — smrtno obsodbo. To pa je zmota, včasih tragična zmota. Upanja za ozdravitev je mnogo več, kot to mnogi mislijo. Če raka zgodaj odkrijemo in pravočasno zdravimo, je lahko ozdravljiv. V začetnem stadiju razvoja raka se sicer lahko pripeti, da ob prvem pregledu tudi specialist ne bo pravilno presodil njegovih znamenj. Lahko pa mu zaupamo, da bo bolnika ponovno preiskoval vse dotlej, dokler ne bo za- B O nesljivo razčistil, za kakšno obolenje gre. Vzrok za težavno ugotavljanje je v tem, da ima rak nešteto videzov. Njegov začetek je lahko zahrbten in počasen ali pa eksploziven, z naglim razsojem po organizmu. Na dojki ali na koži nam ga ni težavno odkriti. Mnogo bolj je ugotavljanje zapleteno in zahtevno pri prizadetosti skritih organov, kot so trebušna slinavka, jetra in žolčnik. Na teh dolgo neopazen: od prve rakave organih je potek razvoja raka celice do tumorja. Ta je najprej majhen kot bucikina glavica, potem pa postaja vse večji in večji, dokler naposled ne prizadene funkcije organov in začne povzročati težave. Prav zato so pri vseh predrakavih stanjih, kot so jetrna ciroza in druge bolezni, ki smo jih omenili, nujno potrebne ponovne skrbne preiskave. Le tako lahko raka odkrijemo na samem začetku, takrat, ko je še krajevno omejen in ga lahko korenito ozdravimo. Raziskovalci vztrajno iščejo nekak splošen test, s katerim bi lahko zanesljivo ugotavljali začetna rakava obolenja. Prelepo bi bilo, če bi to bila npr. laboratorijska preiskava krvi, ob kateri bi nas lahko določene spremembe opozorile na raka, tako kot je na primer zvišan krvni sladkor, znamenje sladkorne bolezni. Žal takega testa za večino rakov danes še nimamo, nemara prav zato, ker je šlo za Luno več sredstev in sil kot za raziskave raka. Vendar pa imamo tudi v času, ko nam še ni na voljo tak splošen test, nekaj zadovoljivih metod za zgodnje ugotavljanje raka. Razen tega pa poznamo tudi nekaj simptomov, ki nas lahko opozorijo nanj. Tako opozorilo je npr. zvišana sedimentacija rdečih krvničk v krvi, prav tako povečana jetra ali žolčnik, ki ju ob preiskavi lahko otipljemo. Vendar je treba spet povedati, da je zvišana sedimentacija pogostna tudi pri raznih vnetjih in drugih boleznih. Povečana jetra pa so veliko bolj kot za raka značilna za vnetje jeter, cirozo, alkoholizem, srčna obolenja itd. Ker se ta obolenja lahko zahrbtno sprevržejo v raka, je potrebnih nekaj orientacijskih preiskav: najprej rentgensko slikanje žolčnika, želodca in dvanajsternika. Hkratne laboratorijske preiskave za analizo encimov krvi nam lahko zelo koristijo. Koristne so lahko tudi preiskave z radioizotopi. Te nam lahko pokažejo okvare na jetrih že, če je tumor velik dva centimetra. Biokemične laboratorijske preiskave pa vendarle niso popolnoma zanesljive. Težava je v tem, da tumor lahko uniči že polovico jetrnega tkiva, pa jetra še zmeraj opravljajo svojo nalogo v tolikšni meri, da so izvidi normalni in nas tako pustijo na cedilu. Onkologija pa vendarle koraka spodbudno naprej. Napredek v ugotavljanju raka nam je prinesla citološka diagnostika. Jetra, žolčnik in trebušna slinavka izločajo namreč po skupnih izvodilih v dvanajsternik sokove. Če dvanajsternik izperemo, lahko pod mikroskopom odkrijemo v teh sokovih odluščene rakave celice. Najbolj zanesljiv diagnostični ukrep pa je takoimenovana laparaskopija. Lotimo se je tako, da trebušno steno krajevno omrtvičimo in jo prebodemo; skozi to odprtino uvedemo v trebušno votlino optičen instrument, ki mu pravimo endoskop. Z vbrizganjem zraka trebušne stene nekoliko razmaknemo, toliko, da lahko pregledamo površino jeter, dele žolčnika, črevesa in sprednjo steno želodca. Pri tem lahko odščipnemo tudi košček sumljivega tkiva, da bi ga preiskali pod mikroskopom in ugotovili, ali gre za raka ali ne. Rak je torej odkrit, kaj sedaj? Najuspešnejše orožje je nož, če z njim uspemo, da rakavo tkivo v celoti izrežemo. To pa je mogoče le takrat, kadar je rak še omejen in se še ni predaleč razširil v okolico. Kadar raka ni moč v celoti izrezati, nam nekatere možnosti nudi sodobno obsevalno zdravljenje. Z njim bolniku lahko olajšamo težave in podaljšamo življenje. Sodobne obsevalne naprave: »gamatron«, »teratron« in »betatron« so nam na voljo tudi na našem onkološkem inštitutu. Z žarki visoke energije, ki jih natančno usmerimo v določeno globino, lahko rakavo tkivo popolnoma uničimo ali pa ga vsaj za nekaj časa zavremo v rasti. Ali je pri Vsak dan bi morali delati sedem ali osem ur, ker pač tako veleva zakon, za tak čas prejemamo tudi plačilo v kuvertah, raziskave pa kažejo, da prejemamo plačilo tudi za prijetne urice počitka. Analiza, ki so jo opravili v vojvodinskih organizacijah združenega dela, kaže, da na delovnem mestu ne delajo oziroma Raziskovalci po svetu pa se zdaj vse bolj ogrevajo za kemoterapijo, za zdravljenje z zdravili. Ta sredstva imajo vsekakor največjo bodočnost v zdravljenju raka, saj z njimi lahko napademo rakave celice tam, kjer jim s kirurgijo in z obsevanjem ne moremo blizu. Danes je glavna vloga kemoterapije lajšanje napredovale bolezni in njene vrednosti ne bi smeli podcenjevati. Cesto pozabljamo, da gre v interni medicini pri večini bolezni samo za pali-ativno in ne vzročno zdravljenje. Bodočnost kemoterapije pa je v kombinaciji s kirurgijo in radioterapijo v zdravljenju začetne bolezni. Rešitev problematike zdravljenja raka vidimo v iskanju bolj učinkovite terapije. To zahteva klinične raziskave novih zdravil in kombinacij pri napredovali bolezni, ko odpovedo vsi ustaljeni načini zdravljenja ter vključitev tako dobljenih optimalnih shem s kirurgijo in radioterapi- da slabo delajo prav tisti ljudje, ki so najbolje plačani, saj prihaja do zastojev v proizvodnji predvsem zaradi slabe organiziranosti dela. Ko so vojvodinski sindikati natančno proučili osemurni delovni čas, so ugotovili, da traja dnevni odmor pol ure, 34 minut zgubijo delavci za letne dopuste, 38 minut za izostanke z jo v zdravljenje začetne, domnevno ozdravljive bolezni. Domnevamo, da bo predlagana strategija odkrila načine, s katerimi bomo uničili subklinična mata-statična mikrožarišča in rizičnim bolnikom podaljšali preživetja. Strah pred rakom je vsajen v vse nas. Nespametno pa je, če zapiramo oči pred njim in se nebogljeno vdamo v usodo. Še zmeraj premalo znano dejstvo je, da se proti tej bolezni lahko uspešno borimo, če le znamo dovolj skrbeti za svoje zdravje. Tudi za raka velja stara resnica, da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Tudi pri tako zavratnem raku, kot je le-ta na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki, lahko nekaj storimo za njegovo preprečevanje: ne pretiravajmo s pitjem alkoholnih pijač, skrbimo za zdravo in redno prehrano ter se — če imamo žolčne kamne — čimprej odločimo za operacijo. dr. Marjan Naglas dela, na orodje ali surovine čakajo vsak dan 16 minut, 34 minut trajajo okvare na strojih, 5 minut zastoja povzročijo prekinitve toka in sestanki med delovnim časom, 9 minut samovoljne prekinitve dela, za čiščenje stroja pa porabijo delavci vsak dan poprečno 2 uri in 3 minute. Po vsem tem zares ne moremo govoriti več o osemurnem delavniku, kajti v resnici dela delavec vsak dan le 3 ure in 6 minut. (Članek je bil objavljen v Jani.) nas tudi tako? Stališče Dedka Mraza »Za vse otroke hočem biti enak. Veste, pravičen in enak bi rad bil za vse otroke, vsem bi rad prikazal s svojim spremstvom enako čudovit svet, vsem bi rad nekaj podaril. Težko je to, čeprav me -mnogi že razumejo in mi pomagajo. ZAHVALA Ob izgubi dobre žene TONČKE DEŽMAN se zahvaljujem sodelavcem za izraženo sožalje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki so mi v težkih dneh stali ob strani. Mož Marko, sinova Marko in Andrej Vse imam enako rad, pa sem kljub temu različno bogat prihajal k njim. Vztrajal bom, da hočem biti enak za vse in pika. Moj boj je težak še danes, pa čeprav sem Dedek Mraz s tisoč pravljičnimi lastnostmi. Najbolj pa si želim, da se le ne bi kje pojavil kak moj dvojnik. Napovedal mu bom ,vojno’, -pa -naj me stane kar hoče. Dedek Mraz hoče biti pravičen pa konec.« Po tako odločnem stališču Dedka Mraza se je sestal IOKOO sindikata dne 14.12.1976 in sklenil: »Pomagali bomo Dedku Mrazu pri njegovem boju za pravični pravljični svet otrok, podprli ga bomo moralno in finančno ter poskusili onemogočiti vse njegove dvojnike.« Sklep je bil vsestransko pretehtan, zavedajoč se pri tem odgovornosti do otrok v lastnem kolektivu, kakor tudi odgovornosti do širše družbene skupnosti. Zadolženi, da bodo načela Dedka Mraza izvedena dosledno (širši politični aktiv na občini) so nam obljubili, da nam bodo o uspešnosti akcije podrobno poročali. Rezultate bomo objavili v naslednjem Glasilu. Šele s podrobno in vsestransko analizo uspešnosti akcije bomo ugotovili, če je sklep 10 konference dosegel svoj namen. Štefan Banko Zimski večeri Mračni so zimski večeri in tihe, predolge noči. Od hiše do hiše vodijo v snegu ozke, samotne gazi. Sonce toplo že dolgo ne greje. Ptice prezeble se stisnejo v veje. Na oknih ledene rože cvetijo, snežinke 'z oblakov rosijo na travnike, polja in breg. V tihem, zimskem večeru kat drobna snežinka se lepa misel utrne spomin na preteklo poletje, ki se več k nam ne vrne. Zunaj iz temnih oblakov sneži, od hiše do hiše vodijo ozke, samotne gazi. Vesna V spomin Marjanu Jakopiču 23. 9. 1947 se je rodil v Spodnjih Gorjah, (na hišni številki 139, po domače pri Klemencu), sin Marjan. Osnovno šolo je posečal v Zgornjih Gorjah, nakar se je zaposlil na LiPovih obratih na Rečici. Bil je preprost fant in je že v osnovni šoli dokazal vse vrline odličnega športnika, kmalu je zastopal naše mladince v državni reprezentanci kot odličen mladinski tekač na smučeh. Že takrat, kot mladinec, je premagoval naše najboljše tekače — člane. Bil je izreden talent za smučarske teke, bila ga je sama mišica in izredno zdravo srce. Njegov trener, mentor in učitelj, znani predvojni in povojni tekač, Lovro Ževma, ga ne more pozabiti še danes, bil mu je drugi oče. Marjan je preminil. Tako kot že mnogi, je tudi on postal žrtev prometne nesreče 29. avgusta 1966 na Bledu. Star komaj devetnajst let, je v tej nesreči podlegel v Jeseniški bolnišnici. Gorjanski Partizan, katerega član je bil, letos že desetič prireja v njegov spomin nočne tekaške tekme ob baklah. To tekmovanje bo 30. decembra ob 19. uri na Dolgem Brdu v Zgornjih Gorjah. V slučaju, da še ne bo snega, pa bo to tekmovanje preloženo na kasnejši datum. Jože Ambrožič šport — šport — šport — šport — šport — šport — šp Bohinj 77 Organizacijski komite za XXII. mednarodno FIS »A« tekmovanje v smučarskih tekih, ki ga je vodil predsednik Bajt ing. Franc, je priredil tekmovanje, ki je letos prvič štelo za neuradni svetovni pokal, prvi dan 4. 1. 77 solo teke na progi na Pokljuki, drugi dan 5. 1. 77 štafetne teke na progi v Bohinjski Bistrici. Organizatorjem je močno sneženje vsak dan tekmovanja delalo veliko preglavic, toda z vso požrtvovalnostjo in pridnim delom, so tudi letošnjo prireditev pripeljali do konca v zadovoljstvo vseh udeležencev tekmovanja. Na tekmovanju je nastopilo 106 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, SZ, ZDA, Liehtensfeina, Francije, DDR, CSSR, Polske, Švice in Jugoslavije. Prireditev je imela letos izredne kvalitetne tekmovalce kot so Italijani Primus, Capitano in Kostner, smučarji iz ČSSR He-nych, Simon, Jary in Beran, Francos Peirrat, Američan Card-i wel, odlične tekmovalke DDR, in olimpijska zmagovalka v štafetnih tekih na olimpijadi v Sappo-ru Muhačeva. REZULTATI: člani (15 km) — 1. Vogel Werner 2. Simon František 3. Henych Stanislav 21. Djuričič Tone Austrija 45.50,27 (CSSR) 46.10,51 (CSSR 46.24,51 (Jugoslavija) 48.46,71 članice (10) km — 1. Schreiber B. 2. Muhačeva L. 3. Pechman E. 6. Kordež M. (DDR) 35.21,79 35.34,51 Helena Bešter (DDR) 36.37,07 članice 3 x 10 km — (Jug.) 38.37,06 1. DDR 2.35.50,0 mladinci (10 km) — 2. SZ 2.41.03,9 1. Jurič Peter 3. Francija 2.49.05,7 4. Avstrija 2.51.59,3 (Avstrija) 31.44,97 5. Jugoslavija 2.55.47,4 (Avstrija) 31.55,41 (DDR) 32.49,29 (Jug.) 33.21,34 mladinci 3x5 km — člani 3 X 10 km — 1. Avstrija 2.17.57,9 1. Avstrija 2.12.23,4 2.« DDR 2.19.22,0 2. Italija 2.13.09,3 3. CSSR 2.27.05,9 3. Poljska 2.1324,9 5. Jugoslavija 2.27.57,6 4. CSSR 2.14.11,9 8. Jugoslavija 2.23.31,2 ZJ Kegljanje Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju za 1976 je potekalo letos v Radovljici na dvosteznem kegljišču Hotela »Grajski dvor« od 14. do 24. novembra, po posebnem razporedu, ki je bil narejen na podlagi predhodnih prijav števila tekmovalcev iz 45 delovnih kolektivov oz. OOS. Tekmovali so v ženski in moški konkurenci, ekipno in posamezno. Skupni zmagovalec je bil določen na podlagi vrstnega reda podrtih kegljev in ocenjenega s točkami po znanem sistemu. Za skupno uvrstitev se upoštevajo le tiste OOS in KOOS, ki so nastopile v ženski in moški konkurenci. Najboljši v ekipni in posamezni konkurenci bodo dobili diplome in spominske pokale, na zaključni prireditvi letošnjih sindikalnih iger, ki bo v soboto, 18. decembra v festivalni dvorani na Bledu. Tu bodo podeljeni pokali in diplome za uvrstitev v preteklem letu v vseh športnih panogah, ki jih je organiziral občinski svet zveze sindikatov Radovljica, i Rezultati občinskega prvenstva v kegljanju: EKIPNO ŽENSKE (3 tekmovalke) 1. Iskra Otoče 2. Veriga 3. LIP Bled 4. Špecerija kegljev 584 557 557 543 5. Almira 536 EKIPNO MOŠKI (5 tekmovalcev) kegljev 1. Elan 1088 2. Iskra Otoče 1076 3. GG Bled 1073 4. Veriga 1073 EKIPE SKUPAJ (po točkah in udeležbi) točk 1. Iskra Otoče 119 2. Veriga 99 3. Sukno 66 4.-5. LIP Bled 63 4.—5. Vezenine 63 ŽENSKE POSAMEZNO (rekreacijski razred) kegljev 1. Kapus Marija Almira 2. Lebar Metka 200 LIP (Rečica) 3. Kokalj Tilka 198 Iskra 4. Berčič Ivanka 196 LIP (Podnart) 5. Cerkovnik Polona 185 LIP (DSSS) 174 Nastopilo 134 tekmovalk. MOŠKI POSAMEZNO kegljev 1. Jauk Josip JLA 2. Žerjav Franc 251 GG 3. Ravnik Rudi 243 TIO 243 4. Ban Milan Invalidi Radovljica 5. Urbanc Marjan 237 LIP (Bohinj) 22. Cerne Alojz 234 LIP (Rečica) 217 59. Vidmar Jože LIP (Bohinj) 208 63. Knaflič Zdravko LIP (Rečica) 71. Troj ar Srečo 207 LIP (Bohinj) 206 81. Lamovšek Ivan LIP (Rečica) 203 110. Zalokar Mirko LIP (Bohinj) 199 Nastopilo je 552 tekmovalcev. V vrstnem redu so upoštevani le tekmovalci, ki so dosegli več kot 199 kegljev. - as- Praznovanje Dedka Mraza v Bohinju Leto se je izteklo. V glavah naših najmlajših so se porajale iskrene in lepe misli o starem, dobrem dedku Mrazu, mi starejši, ki imamo otroke radi, pa smo jim skušali prisluhniti in jim pripraviti vsaj delček tistega, kar zmoremo v našem sko-mercializiranem življenju. Priprave za praznovanje so se začele že zgodaj. SZDL in sindikati v sodelovanju s šolami in DPM so si prizadevali, da bi novoletno veselje prišlo v vsak dom, v vsako krajevno skupnost. Vsak otrok naj bi bil deležen novoletnega veselja. Spoznali smo, da otrok ne potrebuje slaščic, ampak dobrotni svet dedka Mraza, kjer ne bo pušk in grmenja topov, kjer ne bo socialnih razlik. V Bohinjski Bistrici smo povabili dedka Mraza kar dvakrat. Prvič nas je obiskal v sredo. Otroci so gledali igrico Zadnje sanke dedka Mraza. Vzgojni smoter igrice: bodimo pravični, ne delajmo razlik. Še posebno veselo je bilo v četrtek. Šolski otroci so se zabavali dopoldne. Bolj simbolično jih je obiskal tudi dedek Mraz. Iz njegovih besed je izzvenela predvsem želja po pridnem učenju, tovarištvu, medsebojnem sodelovanju. Dopoldne se je dedek Mraz ustavil tudi v vrtcu. Vsi otroci Bohinja pa so pričakali dedka Mraza popoldne. Vrtičkarji so pokazali, kaj so se naučili. Prijetno je bilo gledati naj mlaj še, kako naravno se znajo dobrikati Dedku. Verjetno se bodo še marsikateri starši odlo- čili, da dajo otroka v vrtec, v skrbne roke tovarišic vzgojiteljic. Po končanem programu vrtičkarjev so zaplesale svoj zadnji ples vitke snežinke z obljubo dedka Mraza, da jih obiščejo na njihovih domovih. Zabava pa še ni bila končana. Gledali smo še igrico Čudežna srajca Dopetajca. V boju za čudežno srajco in naklonjenost mlade kraljične je nad sebičnostjo in pohlepom zmagala skromnost in pravičnost. Otrok nismo obdarovali na klasičen način. Menimo, da so paketi preživeli, da je pametnejše zbrani denar vložiti v eno samo darilo, ki bo koristilo prej ali slej vsakemu otroku. Odločili smo se na nakup 20-sedežnega kombija. Dedek Mraz je otrokom razlagal pomen skupnega darila, vam delavcem smo ga razložili takrat, ko smo prosili za sredstva. Veliko se je nabra- lo. Sadove akcije bomo kmalu videli. Če je kdo sedaj nejevoljen, da njegov otrok ni dobil nič otipljivega, bo vesel, ko bo videl, da kombi služi res samo otrokom. Točne podatke o akciji bomo objavili v naslednji številki vašega glasila. Delavcem bohinjskih podjetij, ki so se naši akciji odzvali, se najlepše zahvaljujemo. Želim vam uspešno novo leto 1977 in veliko medsebojnega sodelovanja. Za osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica Šil jar Andrej Kroniko STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1976 TOZD »Tomaž Godec< del. vaj. Boh. Bistrica 425 12 TOZD Rečica 278 7 TOZD Mojstrana 51 2 TOD Podnart 65 TOZD Trgovina 13 1 DSSS 74 906 22 Poročili so se: Čeme Anica Marolt Jože Žvan Martinu — hčerka Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril. Humor NA SODIŠČU Tajnik: »Tovariš sodnik, čudno se mi pa zdi, kako to, da tat ni vzel vsega denarja?« Sodnik: »Ali pa ste vi sigurni, da je to tavina, kaj pa, če vam je denar vzela žena?« Tajnik: »Izključeno, če bi denar vzela žena, bi vzela vsega!« Dva moža govorita o Slovencih. Prvi: »Mislim, da imajo Slovenci dober smisel za humor. Radi se smejijo ...« Drugi: »... Drugim.« Prvi: »Povprečen Slovenec popije več vode kot vina.« Drugi: »Ne razumem.« Prvi: »Pa me boš razumel. Pije tisto vodo, ki jo nehote dobi skupaj z vinom.« Drugi: »Veš kaj, povprečen Slovenec je človek, ki zapravlja po petnajstem, prve dni v mesecu pa varčuje.« Sodnik: »Sosedi ste izrekli med drugim tudi, da je koza. Želite še kaj dodati?« Obtoženka: »Ne hvala, mislim, da sem bila čisto jasna.« PREVELIKA PRIZADEVNOST »Glasujmo za boljši jutri!« je pisalo na geslih neke Krajevne skupnosti. Vse v redu in lepo toda to pot so krajani glasovali za ali proti prispevku za obnovo pokopališča in izgradnjo mrliških vežic. Na višku moči Zelo »nasekana« možakarja se vračata pozno ponoči po stezi ob jezeru proti domu in veselo prepevata. Ker je enega le preveč zaneslo, pade v jezero. Veseljak pa je tebi nič, meni nič kar naprej prepeval tisto znano: »To še spijemo, pa gremo ...!« Potnik na brzovlaku je opazil, da se vlak prevečkrat ustavlja. Zato vpraša sprevodnika: »Zakaj spet stojimo?« »Na tirih leži krava.« »Krava? Toda danes smo se ustavili že petkrat prej. Ali je tukaj toliko krav?« »Ne, ta je ista. Toda spet smo jo dohiteli.« Spomini Ko na jesen življenja spomine obujam — na preživela leta — Že 20 let pri LIP-u, o ti reč presneta, le kam so zginila ta mlada leta. če spomnim se, kako smo včasih vagone nakladali, ne mraza se, ne burje bali. Je teklo nam za vrat, rokav, pod nebom pa vagon je stal. E j to včasih smo preklinjali, ko zmrznjeno in od snega smo Žamanje v zaprt vagon tiščali. No pa kaj bi mi dedci, če pomislimo na naše tovarišice in na njih pozimi vse premrle lice. Kedo takrat je varnostnega poznal, da skromno b’ nam potuho dal, da rekel bi: »Saj smo ljudje, le čuda, da nam še žive.« Sobote proste bile so sanje, Živ krst takrat ni vedel zanje. Kjer sedaj je 'kuhinja, kjer južne in tople malce se dele, takrat še bičje raslo je. V močvirju žabe so regljale, kjer zdaj od vrat stojijo hale. Ko mi od doma smo nosili fižol okisan še zdravi, čili, če tega bilo je premal pa še od ranke mrhe mal. Kolo se časa je sukalo dedje, od jutra do večerne zarje. Kdor te vrstice mi oponaša, naj še ostale malo vpraša. Pardona norma ne pozna, koliko petkov kdo ima. TOGO Trenutki tišine Kadar umre z večerom dan, ostanem med štirimi zidovi sam. Brezupno iščem mirne, lepe sanje. Brez solz zajokam v zagrenjeni duši. To so trenutki tišine. Tišina nikoli ne mine. Pride čas, ko brez solza ne morem zajokati. Tedaj trenutki so, ko dobro vem, da sreče nimam sama, da moram jo iskati. Najtežji so trenutki mrtve tišine. Tišina je v meni kot večna in nikdar, nikoli ne mine. Vesna Zimska Sem napravljen kot pajac. Tud’ vi b’ VU, če b’ Vii na plač, mraz še v kosti pritiska — v žepu nas pa suša stiska. Včasih pride sonce, dež pod nosom pa pozimi srež. Kaj pomaga brezrokavnik, če na nogah nimaš nič? Imamo pa tud’ rokavice, zaradi k’terih imamo vice; zimskih ni, so razprodane, letne so, pa vse razdane. No, pa fantje brez zamere, za nas vse, so iste cene. Je pa nekaj res dr’gač, da se pišemo »Grdač«. Frnikola Minuli čas Kaj bi človek še premišljal in spominjal mladih dni čas tak hitro teče mladih let nazaj več ni. Pa kaj vam hočem napisati da bi bilo vsem všeč, če zgodovino staro bi vam pisal, marsikdo bi trdil, to ni res. Težki bili so še časi ko narod skromne pare je lovil, trdo skorjo kruha si prislužil in večkrat grenko kavo pil. Saj jaz na kmetih sem še rastel, ko bilo vsega je dovolj, al’ odvrgli so še mene, ostal te kmečki sem plevel. Nekdaj slovele so kmetije in bil v ponos je kmečki stan, kašče bile dobro založene in vsak je lepo čredo na pašo gnal. Tukaj nekoliko prekinem, ali na željo jo vam bom mogoče drugič nadaljeval. Pa prišla je vojna doba in vsak je svojo podobo dal, kdor odšel je v gozdove bit zaveden je Jugoslovan. Tako minuli so grenki časi, žrtev, gorja bilo je dovolj, saj toplo sonce je zasijalo povrnil narod se je iz gozdov. Oj »domovina«, ti si kakor mati, ki skrbiš za vse, da doživel’ smo lepe čase, to so zasluge TITOVE. Bohinjsko polje Polje, polje ti bohinjsko tebe gledam žalosten sedaj, kdaj boš zopet oživelo, da boš tako kot nekdaj. Kaj s teboj se je zgodilo in tako se spremenilo, bilo dobro si prijazno ali danes si poteptano. Koliko seme v tebi je obilno, v tvoji grudi izobilo, služiš samemu plevelu, kakor bil bi dom v pepelu. Ni sledov od pluga, brane, vse so brazde poteptane, vse kmetijstvo je končano in tako si kaznovano. Polje, polje ti bohinjsko, kdaj bo tebi zopet bolje, ko plevel bo zadušilo in žito zlato bo skalilo. 19 sedeminsedem-deseto leto JANUAR je mesec v letu prvi, kratki dnevi, sneg in mraz. Štedimo pri lesu, kmet pri krmi, mesecev enajst še čaka nas. FEBRUAR še vedno je začetek. Poslovno leto bo hudo. Prenekateri dan in tudi v petek vse treba narediti bo. MARCA meseca je čudno. Hladno ni, še manj toplo, proizvodnjo spremljati bo budno, da naprej bo lažje šlo. APRILA in naprej v sezono izdelki bodo šli v denar. Zato bo misliti na modo, želje kupcev ne puščati v nemar! MAJA meseca, ko cvetje spet nam bo narava dala, rezultat vseh sporazumov za poletje praksa s teorijo ga bosta pokazala. JUNIJ mesec nam pokaže, če je plan la pravi. Ljudem in strojem se pomaže, da bi do konca leta vzdržali. JULIJ je mesec toplih dni, radi vsi bi letovali. Teh dobrot deležni nismo vsi, nekateri bomo s kupci barantali. AVGUSTA meseca na morje, nekateri pa v gozd po gobe. Podjetju se jasni obzorje, saj v skladiščih ni več trobe. SEPTEMBER mesec pozne sreče. Potrebno še je pohiteti. Potrebe kupcev vse so večje, treba izdelkov več v zalogi je imeti. OKTOBRA je pa inventura, manjka kaj? — se vsi bojimo. Na višku prometna je kultura — da malo bo prekrškov, poskrbimo. NOVEMBRA polnijo se nam zaloge, doma ozimnice čimvečje. V tovarni hočemo in rinemo na bolje, če so dinarji na kupu — vsi smo dobre volje. DECEMBER je mesec letnih obračunov. Dosežke leta skupaj damo — in vsakdo zase. Da delavcev, kmetov — in tudi nas — pisunov, bo dober rezultat — le delo nam kaže! TAND TONCL