iFnštnina plačana v gotovini
Koper, petek 8. maja 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 B®
NALOGE SZDL PO IV. KONGRESU
IV. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva si je postavil na dnevni red le tri osnovna vprašanja. ki pa po svoji vsebini pomenijo za naše organizacije in za vso našo družbeno skupnost v tem času politično-ekonomsko in organizacijsko celoto. Celoto, ki jo morajo organizacije Socialistične zveze poznati in obvladati ter jo posredovati vsem delovnim množicam kot nosilcem boja za socialistično preobrazbo naše družbene skupnosti.
V tem članku imamo namen opozoriti le na nekatere naloge, ki sc postavljajo pred organizacijo Socialistične zveze po referatu, diskusiji in zaključkih kongresa o nalogah Socialistične zveze na vasi.
Vsi. ki se kakorkoli in kjerkoli ukvarjamo z družbeno političnimi in ekonomskimi problemi, vsakodnevno čutimo, da je bitka za socialistično preobraževanje našega poljedelstva in delovnega kmeta ena najtežjih ekonomskih in tudi političnih nalog. Ko je tov. Kardelj na kongresu govoril o ekonomski politiki na vasi je dejal: »Očitno je, tla je ta politika danes najvažnejši ekonomski problem, če že ne po svoji specifični teži v našem gospodarstvu, pa vsaj po vsestranskem vplivu na razvoj socialističnih odnosov v njem.« Ta ugotovitev naš že sama po sebi opozarja, da moramo mi vsi, da morajo organizacije Socialistično zveze posvečati mnogo dela in skrbi razvoju socialističnih odnosov na vasi. Ta skrb se mora odražati predvsem v letu, da s političnim objašnjeva-njem odpiramo delovnemu kmetu -— malemu in srednjemu - perspektivo razvoja socialističnih sil in socialističnih odnosov na vasi. Ta razvoj, ki na eni strani nujno uničuje izkoriščanje človeka po človeku. osvobaja malega in srednjega kmeta ekonomske pa tudi politične odvisnosti od velikega kmeta in vaškega bogataša, na drugi strani terja, da delovni kmet opušča stari, primitivni način dela, ki je nedonosen in išče novih naprednih oblik, ki mu bodo dajale večji dohodek. Toda organizacije Socialistične zveze si morajo biti pri tem na jasnem, da je ta ekonomski napredek neuresničljiv za delovnega kmeta, ki ustvarja na individualni obdelavi svoje zemlje, temveč za onega, ki se bo združil v tako gospodarsko organizacijo na vasi, ki odgovarja pogojem in koristim skupnosti dotičnega kraja.
Le tako se bo delovni kmet ne le zoperstavil izkoriščanju vaškega bogataša in ga objektivno pomagal uničevati, marveč bo le po tej poti dosegel večje blagostanje. Za naše pogoje v Istri so te ugotovitve še posebno važne, ker nam klimatske in druge okolnosti narekujejo, da moramo zaradi koristi kmečkih pro. izvajalcev in vse družbene skupnosti pospešiti tempo intenzivnega obdelovanja zemlje, izvršiti niz osuševalnih in namakalnih tlel, obnoviti in moderno urediti stotine hektarjev vinogradov in sadnih nasadov, kar vse zahteva taka agrotehnična sredstva, ki jih delovni kmet ne zmore sam, ki pa jih zrno-
(M uda!jevan je na 2. si ran i)
IlETO II., ŠTEV. 19
In. Zato so bili uspehi še kar dobri. Delovne skupimo so delale po gospodarskem načrtu in dosegle planirane bruto dohodke: prva 75,3%, drusa 73,8%. tretja 73,9%, četrta 81%. peta (Čebele) nič. šest» p-21,3%.
XXX
Letošnja letina jim je za začetek pokazala kar 'dohre izglede. Suša jim ni napravila nobene škode, ker na se jejo zelenega graha za trg. V ostalem jim je sončno in lepo vreme celo koristilo, ker so lahko opravili vsa dela v vinogradih.
Bodoče gospodarstvo ¡bodo gabro-viški zadružniki usmerili v vinogradništvo in sadjarstvo. Ti dve panogi sta jim po dosedanjih izkušnjah dali največ dohodkov in tudi najmanj občutila sušo. Več '¿strnjenih vinogradov in sadovnjakov, kjer bo strojna obdelava olajšala članom naporno ročno obdelovanje in znižala proizvodne stroške. — to je. gospodarsko geslo zadružnikov. Prvi uspehi v tem so sc pokazali. Redili bodo tudi potrebno število živine sivo-rjave pasme. da bodo imeli sam! dovolj organskega gnoja.
Že lani so cepili trte s cepiči sorte. mal.vazija v novem, dva hektarja obsežnem vinogradu. letos pa znova še dva hektarja. Več hektarjev ima.' jo pripravljenih za naprej. Od lani cepljenih1 trt pričakujejo že leto« prvega pridelka. Prej so bili vinogradi zelo mešani z najrazličnejšimi sortami, sedaj pa bodo inteli največ malvazije in nekaj refoška.
iN a občnem zboru so sklenili, da bodo najeli 1 in pol milijona dinarjev dolgoročnega kredita za obnov« vinogradništva in sadjarstva.
Zadružniki so na občnem zboru izključili bivšega predsednika zadruge Andreja Ivančiča zaradi njegovega nepravilnega odnosu do zadružništva in še drugih napak. Zelo so mu zamerili. ker je delal na tem, 'da bi se zadruga razpustila, Stiiri druffl» družine pa so prostovoljno izstopile. Vse štiri so že prej kazale močno poudarjeno nezadmžno mišljenje iat stare, sebične težnje kulaštva.
Ob zaključku občnega zbora so zadružniki ugotovili ila je 1 p na za-družni, podlagi mogoče doseči listi zdravi prehod iz zaostalega v napredno kmetovanje, ki olajša in izboljša delo ter dvigne proizvodnjo.
»Novorojenčekcc — prva kmečka delovna zadruga v Sloveniji je tako dobro prestal otročjo dobo in prestopil v drugo obdobje zdrave rasti in nadaljnjega razvoja.
Ogarev
Vinogradništvo in sadjarstvo - glavni gospodarski panogi
Pod ogromnimi pečinastimi skladi, ki se dvigajo na vzhodni strani tr-žaško-koprske obale, je lepa Ozap-ska dolina. Tu so prebivalci požgane Gabrovi.ce že leta 194-1 ustanovili — prvo kmečko delovno zadrugo v Sloveniji, da bi tako s skupnim delom laže prešli iz težkega gospodarskega stanja, ki ga jim je bil napravil okupator s požigom vasi zaradi njihove udeležbe, in pomoči v narodnoosvobodilni borbi.
Po osvoboditvi »e je glas o tem »novorojenčku« v Gabrovici hitro razširil po vsej Sloveniji. Kmečki človek je prisluhnil tej novosti in po svoje razlagal dogodek, ki je bil v svojem življenjskem bistvu — zgodovinski mejnik za naprednega kmečkega človeka.
Nekateri posamezniki, ki so svoji; obširne kmečke grunte obdelovali z najeto delovno silo, -o sc nekako omalovaževalno in z viška čudili:
»Kmečko delovna zadruga? Ne bo nič dobrega iz te novotarijc. Saj se še zdaj kregajo in prepirajo v družinah. kaj bo šele s celo vasjo? Jaz že »ne dam« v zadrugo mojega grunta. raje vse zapijem. Da bi mi drugi delili hrano in odločali, kaj naj delam in jem. Nikoli!«
No. vsaka nova stvar naleti na dober in slab sprejem. Tako je bilo tudi z zadrugami. Namen in pomen zadruge je bil zdrav in gospodarsko upravičen, in to je bilo za začeti
dovolj. Vsi vemo. najbolj pa kmečki človek, da brez težav ne gre nikjer. Pripravljaš, orješ, seješ in čakaš na žetev, pa na to tvojo žetev že čaka polno sovražnikov.
»Novorojenček« v Gabrovici je kar lepo rasel in se razvijal z vsemi mladostnimi boleznimi. 'Naprej moramo in ne nazaj, so govorili zadružniki.
XXX
Cas in razvoj pa vejeta in rešeta-ta. Pleve odnaša veter, dobro zrnje pa ostane. Tako je bilo tudi v ga-broviški zadrugi.
Zadnjega aprila so imeli člani svoj redni letni občni zbor. Ugotovili so. da je bilo preteklo gospodarsko-poslovno leto za zadrugo in upravni odbor — eno najtežjiii let od ustanovitve zadruge do danes.
Zakaj?
Borba mnenj, ki je po objavi pisma centralnega komiteja ZK! v zvezi z ¡reorganizacijo pasivnih KDZ nastala po vseh zadrugah Slovenije, se je zaostrila tudi v tej zadrugi. Našel se je. človek, ki je. skušal na vse načine prikazati, da »tisti od zgoraj« želijo likvidacijo vseh zadrug. Bilo jn tudi nekaj članov, ki so temu človeku začeli pomagati. Sirili so razne govorice, začeli zasmehovati del ovne člane zadruge in celo zanemarjati in opuščati skupno delo. Njihov natneu je bil zrušiti zadrugo.
Toda v tem so sc zelo zmotili. Niso računali z mnenjem in izkušnjami
večine članov. Delovni zadružniki so skupno z upravnim odborom budno zasledovali to rorvarjenje. Iz izkušenj devetletnega skupnega dela so vedeli, da ima zadruga vse pogoje za nadaljnji obstoj in gospodarski razvoj. Upravni odbor je na eni svojih sej na željo večine članov sklenil, da ue. bo klonil nobenemu pritisku, naj pride, od kjerkoli. Prav tako je ,-klenil, da tisti kmetje, ki nočejo več biti člani zadruge, lahko svobodno izstopijo po zadružnih pravilih in kot to določa uredba o lastninskih odnorih KDZ.
Zanemarjanje dela od strani nekaterih članov, je povzročilo zadrugi r lanskem gospodarskem letu razne motnje v proizvodnji. Vendar sn vsi r-lali člani še krepkeje prijeli za de-
Z LETOŠNJE PRVOMAJSKE PARADE V BEOGRADU
Volitve delavskih svetov in občni jibori sindikalnih podružnic v koprskem okraju so pokazali, da so storili v pogledu delavskega upravlja-cja in poglabljanja socialističnih od-dosov v podjetjih dober korak na-fiej. V vseh podjetjih so se delavca in nameščenci živo zanimali za kandidate, pretresa vali njihovo dosedanje delo in ugotavljali, ali bodo •vredni njihovega zaupanja. Volitve mi bile tajne in demokratične. Tu ni ilo za avtomatično podčrtavanje tistih, ki so bili na listi prvi napisani, impak za izvolitev najbolj šili delavcev, V Piranskih solinah so na primer izvolili predzadnjega na listi, kandidat, ki je bil n« drugem nie-rtu, pa ni bil ivoljcn. V tovarnah ribje industrije v Izoli, kjer so po vc-oini zaposlene žene. so le-te v nasprotju z lanskim letom dobile večino v delavskem svetu in v Aiupelei nameravajo najboljšo delavko izvolili tudi za predsednico upravnega odbora.
Volitve sindikalnih odborov so dc-ilavci vzeli zelo resno in izvolili najboljše ljudi. Letos so organizirali i-adi predvolilna zborovanja, na katerih so pripravili vse potrebno, da Ibj občni zbori oimboljc uspeli, Na ¡predvolilnih zborovanjih so odbori sindikalnih podružnic poročali o svojem dotedanjem delu, hkrati pa so prejeli tudi kandidature. Iz poročil ©¿borov sindikalnih podružnic in iz diskusij jo bilo razvidno, da se de-•J&vci v veliki večini zavedajo vloge loirdikata v boju za čim uspešnejše delavsko upravljanje in proti vsem aesooialističnim pojavom. Vendar eo prav ob tej priložnosti prišle do iz-"iza tudi nekatero negativne strani ■i delu sindikatov, oziroma pomanjkljivosti, ki terjajo smotrnejše nadaljnje delo.
Glavna naloga sindikata, ki so jo doslej marsikje zanemarili, je ideološko gospodarska vzgaja delavcev. ¡Le kolektivi, ki bodo dosegli na tem področju zadovoljive rezultate, bodo Hailio neprestano ustvarjali pogoje t?a čim uspešnejšo delavsko upravljanje, znali se bodo odločno boriti proti birokratizmu in drugim ne-edravim pojavom in držati v ospred-¿ti osnovno nalogo podjetja: povečati
Rifeee SZflL po \l kongresu
ftuojjs i s afvvnafjvpDtj) rejo kmečki proizvajalci, združeni v odgovarjajočih zadružnih organizacijah.
Sovražniki delovnega kmeta se "□odo tudi, izkoriščajoč njegovo kulturno zaostalost, zoperstavljali ta-Klm naporom socialističnega napredka, ker vedo, da to vodi k uničenju njihove ekonomske privilegi-ranosti. Zato so organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva poklicane, da z dosledno politično borbo onemogočajo vsako protiso-eialistično akcijo teh vaških bogatašev in reakcionarjev. Pri sprova-¿anju tega pa morajo dosledno spoštovati načelo prostovoljnosti delovnih kmetov pri vstopanju in izstopanju v razne zadružne organizacije, načelo, ki ga je IV. kon-fres ponovno podčrtal. Važno je le, da je zadružna organizacija grajena na socialističnih principih, da ima sa cilj razširjati produkcijska sredstva in dvigati produktivnost iela in da v njej vladajo socialistični odnosi, t. j, odnosi, ki preprečujejo izkoriščanje človeka po človeku.
Načelo prostovoljne izbire zadružne oblike nam je že dosedaj prineslo velike politične in gospodarske koristi in nam bo še ob večji aktivnosti organizacije Socialistične zveze in ob sproščeni učinkovitosti gospodarskih zakonov, ki jo prinaša naš nov gospodarski sistem prinesel v bodoče še več.
Politične in organizacijske priprave na predstoječe volitve v odbore organizacije Socialistične zve-Z-e delovnega ljudstva prihajajo kot nalašč zato, da se seznani Članstvo o stvareh, ki jih je obravnaval IV. kongres in hi pomenijo za nas vse tako dragoceno napotilo za naše vsakdanje delo. Pri uresničevanju teh nalog je zelo ¿ssno poudarjena politično-mobili-sacijska vloga organizacije SZDL, pa tndi moralno-politična odgovornost nas vseh zato, da vsak od nas in organizacija kot celota doprinese svoj delež k uresničevanju socializma in socialističnih družbenih odnosov na vasi.
poduktivnost dela. V koprskem okraju se bodo žc ta mesec začela predavanja za člane novo izvoljenih delavskih svetov in odborov sindikalnih podružnic, na katere pa bodri povabili tudi druge delavce. Na teh predavanjih oziroma študijskih sestankih bodo predelavah posebno brošuro, ki jo je izdal glavna odbor sindikatov Slovenije in ki vsebuje vrsto člankov lil razprav iz naše družbeno.ekonomske problematike, kakor tudi najdragocenejše izvlečke iz marksistične zakladnice. Dolžnost sindikatov podružnic je, da te študijske sestanke čim bolje organizirajo, zagotove čim višji procont udeležbe in da ob predelovanju gradiva usmerjajo diskusijo k raz.motrivauju praktičnih (dobrih in slabili) lastnih izkušenj.
Vse to pa seveda ni edina naloga sindikatov v koprskem okraju. Ako pregledamo socialni sestav odbornikov v naših občinskih odborih in v raznih svetili, bomo videli, da so delavni zelo slabo zastopani. Predvsem je važna udeležba nalili delovnih kolektivov v svetih za kulturo In prosveto in v svetih za komunalno dejavnost. Odveč bi bilo govoriti o velikih potrebah kultur-no-izobraževaLnega dela na našem ozemlju, kajti vsi vemo, da nas tu čaka se kopica nalog. Prav zato pa je nerazumljivo stalisee nekaterih intelektualcev v Kopru hi v drugih mestih koprskega okraja, da ra£en svojega službenega dela ne vidijo ali nočejo videti nikakršnih drugih potreb. Njihova pomoč pni predavanjih ter pri pevskih zborih in dram-skih skupinah bi bila zelo dragocena. Prav je, da se na sindikalnih sestankih tudi o tem razpravlja in preide h konkretni iniciativi.
Potrebo, da se pomas« komunalni dejavnosti, so naša" podjetja v glavnem pravilno razumela in naka-zala večje vsote denarja posameznim mestnim tu občinskim ljudskim odborom. Seveda bi bilo potrebno, da pridejo v komunalne svete in gospodarske svete zastopniki delovnih kolektivov, ki bi lahko s svojimi nasveti pomagali k splošni razširitvi komunalne dejavnosti.
Posebno poglavje v delu sindikatov koprskega okraja je boj za od-stranjevanje nesoclalističnih pojavov v naših podjetjih. Čeprav ti primeri niso pogosti, je vendar potrebno na njih opozoriti. Navedli bomo samo prianer podjetja Adria v Kopru. Ob volitvah delavskega sveta so s,, na predvolilnem zborovanju delavci strinjali s predlagano listo, pozneje pa je skupina 20 delavcev predloži-a novo listo. Čeprav bi morda lahko to smatralo kot pozitivno de-janje, je vendar malo Čudno, zakaj so na predvolilnem zborovanju sprejeli predlagano listo in niso našli ugovora proti predlaganim kandidatom pozneje pa so se naenkrat premislili in vložili dodatno listo. Da tu nekaj ni bilo v redu, so dokazale tudi same volitve, na katerih ni-so Izvolili najboljših delavcev v delavski svet, predvsem ne tistih, ki so se borili proti nezdravim poja-
vom. V podjetju »Adria« so razen tega tudi drugi nezdravi pojavi, med katerimi je nedvomno največji ta, da se branijo sprejeti strokovnjake in da se nekateri krčevito držijo položajev, na katera po svojih strokov-euii sposobnostih ne spadajo. Sindikalna podružnica »Adrie« bo morala o teh stvareh rosno razmisliti in si priboriti potrebno avtoriteto s svojo aktivnostjo in z najnaprednejšim stališčem. Naše uredništvo meni, da bi se v našem listu oglasili tudi člani delovnega kolektiva Adiie, oziroma tisti, ki imajo opravka S tem podjetjem, in da bi o vprašanju odnosov v tem podjetju tudi javno razpravljali.
Najnaprednejše stališče, ki ga mora zavzemati sindikat do vseh vprašanj v podjetju, pa ni samo naloga sindikalne podružnice »Adrie«, temveč vseli sindikalnih organizacij v našem okraju. Sindikati so morajo boriti proti vsem špekulacijam ter m nI linacijam v podjetju, razkrinka-vati morajo posameznike in skupine, ki bi se hotele okoriščati na račun kolektiva, odstranjevati morajo notranja trenja, zavzemati pravilno sta-lišče do odpuščanja delovne sile, do socialne zaščite delavcev in nameščencev in do pravilnega izvajanja zakonov in predpisov- Sindikat si bo priboril avtoriteto in zaupanje med svojim članstvom le s pravilnim in odločnim stališčem, izgubil pa bo svojo vlogo, čo bo stal na repu dogodkov, oziroma če bo nepravilnosti celo zagovarjal.
Zadnje dni prihajajo iz Indoki-ne vesti, ki vznemirjajo ves svet. Nekateri so že označili sedanji položaj v Indokini »bolj kritičen kot v najbolj črnih dneh Koreje«. Vietminhove sile, ki so pred časom sprožile veliko oienzivo proti francoskim kolonialnim silam v eni izmed treh držav Indokine, Laosu, so že pred vrati prestolnice Luang Prabanga.
O bojih v Indokini nam že celih sedem let prihajajo tu pa tam poročila, vendar prav malokdo ve, kaj se tam dogaja. Domačini označujejo Indokino — »zemlja podnevi Vietnamska, a ponoči Vietminška«.
Boji v tej deželi so se začeli leta 1946. Od takrat mesta in vasi neprestano menjujejo gospodarja. Vietminhove sile, ali v prevodu »sile gibanja za neodvisnost Vietnama« se bore za tiste pravice, ki so ji mbile obljubljene ob proglasitvi Vietnama leta 1945 za »samostojno državo«. Francoske kolonialne o-blasti, ki tamkaj gospodarijo, so jim bile obljubljene ob proglasitvi stanovitev lastnega parlamenta, svobodne delavske zveze, odpravo korupcije, dvig proizvodnje itd. Toda od vsega tega še danes nimajo ničesar. Indokina. je še vedno najbolj zaostala in najbolj grobo izkoriščana država na sevtu. Zemlja je bogata z rižem, a večina prebivalstva strada, saj mora oddati gospodarju 4-krat toliko pridelka kot ostane njim. Kaj pa šole in bolnice? V Hanoju, ki ima 150,000 pre-
Pred volilni cirkus v Italiji
bivalcev, je komaj ena bolnica i-240-imi posteljami za 960 bolnikov. Vsak bolnik leži na postelji le po 6 ur, ostali trije pa na tleh čakajo, da pride njihova vrsta. Sole so sa--mo za Francoze, ki jih je komaj 40.000 izmed 25 milijonov prebivalcev Indokine. v najlepši palači de" žele pa sedi francoski komisar. Njegova palača je še lepša od cesar" jeve.
Proti tem krivicam se je začel krvavi boj. Sedem let padajo žrtve' na obeh straneh, gorijo vasi in več--krat tudi pragozdovi. Džungla je glavna barikada Hočiminhovcev,-Njihova borba je v marsičem tipič--na partizanska borba. Največ na-' padajo iz zasede, nastavljajo mine,-po cestah pogostoma napadajo transporte, pa tudi mesta, kjer so vsidrane francoske kolonialne čete,-Hočiminhovi oddelki so kar dobre oboroženi z ameriškim, s silo iatr" ganim orožjem. Nimajo sicer la:a2-m tankov, imajo pa mnogo pušk,-mitraljezov, minometalcev, topov' in municije.
Toda vse to ne bi nič pomagalo,-če ne bi imeli za seboj ljudstva. Tc je najmočnejše orožje v taki vojni,-Kmetje, ki podnevi mirno obd-siu--jejo svoja polja, se ponoči plezajo skozi goste gozdove kot partizanski-kurirji. V butarah drv na ramah nosijo žene skrita pisma, sporočila-in orožje. Taka mreža je razprede--na prav po vsej deželi in vsi sc vanjo zapleteni: od kmetov do trgovcev, nameščencev itd. To je mreža Hočiminha — oslomba r.ie--govega gibanja.. Za siromašne kue-' te, leta in leta izkoriščane, je Ho č; Minh legendarna osebnost — simbol osvobojenja narodov. »Tudi sr,-živi siromašno kot mi — pravijo ljudje — in ne v palači kot cess.r«.-Zato mu pomagajo.
Zato pa tudi nič ne pomagata — -žrtve Francozov v tej vojni, čeprav jih je padlo že 90.000. Nič ne -pocvi-' ga 525 milijard frankov na leto-»Kako bi lahko koristneje izraVli:-te vsote za izboljšanje življenjskih pogojev in za dvig iz zaostalosti« — pravijo nekateri. Prav za-to kei" so sami, brez pomoči ljudstva.
In čeprav kaže, da bodo francoske čete v Indokini prejele še veC ameriške pomoči in celo avstr&Isko.-ki jo je sama ponudila, bodo šs vedno veljale besede nekega Ansc:--6ana, ki je dejal: »Za končno zmigs niso dovolj samo topovi in denar !-:-
In vendar se Francija krčevit-» drži Indokine, kljub temu, da danes njeni stroški že skoraj presegle dobičke, ki jih vleče iz te bogate. ?-• navidez siromašne dežele. Indokuta-predstavlja za Zapad »vrata Azre-.' • Zapustiti Indokino bi pomenilo ua^ pusti to Azijo.
A na koncu koncev bodo le rM-raJi priznati, da so take igre ziiz nevarne. Tudi narodi Azije ne tio--do hoteli večno živeti samo ob sko delici riža in eni slani ribi.
V nedeljo je italijanska volilna kampanja zabeležila veliko senzacijo. Podpredsednik italijanske vlade Andreotti, ki je tesen De Gasperi-jev sodelavec, poleg tega pa že vlad-ni ekspert za tržaško vprašanje, je odpotoval v Arcinazzo v pokrajini AShtohoI, kjer je Imel volilni govor. Arcinazzo je nepomembna vasica, ki šteje Je kakih 4000 prebivalcev lu je zanimivo, zakaj jo šel Andreotti prar tja, ko je z druge strani treba ugotoviti, da so bili doslej volilni govori predstavnikov vseh ita-lšfanskib strank le v največjih italijanskih mestih.
Andreotti je šel v Aroinazzo, ker se je v tej vasi rodil in biva bivši italijanski general in maršal Rodol-fio Graziani. Graziani je bil, kakor je vsem znano, največji eksponent fašistične vojske. Fašistično vodstvo ga je imelo za simbol fašističnega junaštva na vojaškem področju. Gra-ziani je bil skupaj j. Badogliem osvojitelj Abr-.sinijc, nato pa poveljnik vseh italijanskih enot v Afriki. Po razpadu Italije je po Mussolini-jevean nalogu prevzel vodstvo vseh italijanskih republikanskih enot, ki so se bojevalo proti zavezniškim četam.
Graziani je, bil že med vojno vključen v ,=eznam 10 največjih fašističnih zločinccv v Evropi in je MI zaradi tega obsojen 194-5. leta v Rimu na dosmrtno ječo. Toda po treh letih
enzacija v Arcinazzu
so razpravo obnovili in spremenili kazen na 30 let zapora. Leta 1951 pa so ga demokrščanske oblasti končno izpustile iz zapora, češ da je bolan, in ga konftrsiraile v rojstno vas Arcinazzo. Odlok o konfinaaiji pravi, da ne sme Graziani pod nit-^Vr^nvm pogojem zapustiti to vas in da se sploh ne smo udejstvovati v javnem življenju.
Predpisov tega odloka se Graziani nikoli ai držal in vse kaže, da je vlada sama podpirala to Graeianije-vo težnjo, da se znova pojavi kot važna osebnost v italijanskem političnem življenju. Graziani j a so avgusta 1951. leta postavili za predsednika italijajiskega MSI oziroma italijanskih neofašistov. Vlada ni niti s prstom mignila, da bi t» preprečila. No samo to. Vlada je namenoma dopuščala Grazianajevo aktivnost tudi takrat, ko je izvedela, da jo začel Graaiani organizirati po Italiji taj-oe skupine z nazivom ¡oReptibKkaji-ske grupe«, v katere so se začeli vključevati vsi bivši člani italijafi-skiii SS-ovslih enot.
Ko bi ne bila ho zdavnaj jasna ta ¡povesiva modi demokrščwisijo vlade in Gjazionjjem, hi se vsdk<lo stvarno našel brez odgovora pred vpra-
šanjem, zakaj je šel podpredsednik italijanske vlade .Andreotti v Aroinazzo, da tu spregovori v okviru italijanske volilne kampanje. Značilno jo tudi, da je to prvi govor Andre-ottija v letošnji volilni kampanji.
Doslej je demokrščanska vlada v Italiji stalno zavračala ugotovitve, da je v najtesnejših zvezah s fašisti. Ker pa je demokrščanska stranka zaradi samega političnega razvoja v Italiji, ki bo moral prej ali slej odpreti vrata progresivnim in socialističnim straj-am, postopoma propadala, je bila pred začetkom te volilne kampanje prisiljena več ali manj odkrito priznati, da goji tesne zveze z italijanskim MSI-ijem. V nedeljo je objavil sekretar italijanske de-mokrščanske stranke GoneMa v nekem rimskem listu članek, v katerem javno vabi desni?areke skupine, v katerih s» neofaSsti in monarhi-sta, na sodelovanje z demokrščansko stranko. Ooividaio je, da išče demokrščanska stranka zaslombo tudi pri najbolj komproanitiranih strankah zato, da se odstranijo dvomi za njeno zmago na sedanjih volitvah.
Meid demokrščanskim vodstvom v Italiji je zavladala pravcata nestrpnost pri. iskanju teh zvez z drugimi
strankami. Skrajno značibio je. da jo Andreotti v govoru v Arcinazn.; celo javno pohvalil Grazdanija, o-i' «da je napisal knjigo, v kateri graja fašizem«, To so le poizkusi de* mokrščanov. da zavujevo v čim p->' štenejši tul osebe iz kompromitirani-!-.' taborov, s katerimi iščejo zveze. Gra-' ziani ni namreč nikoli grajal fašiZ' ma. V knjigi, ki jo je pred dveins letoma napisal in ki jo Andreo+t'. omenja, se poudarja, »da je fašir-irfi izgubil drugo svetovno vojno le za' radi nepripravljenosti vojske«. To prav gotovo ni grajanje fašizma.
Graziani je potem, ko je Andreotti končal s svojim govorom, stopi" na oder in odgovoril Andreottijevicci trditvam, poudarjajoč, da »so točne-da je demokrščanska vlada napravi la po vojni marsikaj v korist Italije in da je vedno spoštoval de Gaspe' rij«.0 tem, da gre za čvrsto povezavo med demokrščani in neofasistv pričajo torej razni momenti, in si-" eer: Andreotti je šel govorit v Arcinazzo zaradi tega, ker tu biva italijanski fašistični junak Rodolfo Gra ziani ¿imel je govor, v katerem j* pohvalil Grazionija zato, da bi osta-v Hm neofaši-~tom dokazal, da se- tU'i: njihov vodja strinja z vodenjem skn pne politike med neofašisti in d-' mokrščaui. Grazi.-mi pn je s potr»ir>. -vi jo Andreottijevih izrvajanj dokaz-;,: • da so zveze med demokrščani in na: " fašisti že davnaj vzpostavljene.
KAKO SMO PRAZNOVALI I. MAJ
Slovesna proslava I. maja po vsej državi
<Naše delov uo ljndsaro je I ud i letos slovesno proslavilo Lmaj — mednarodni delavski praznik. Po vseli glavnih mestih jugoslovanskih :re-pnitlik so Lile velike vojaške parade, na katerih so sodelovali vsi rodovi JLA. Na paradah je prišla do izraza velika tehnična pripravljenost jugoslovanske armade in njena odločna imvcžhanost.
Najveličastnejša parada je. bila v Beogradu. Sprevod je bil dolg nad Slkiu. Na častni tribuni je bil maršal Tito s člani Zvenega izvršnega sveta in številnimi predstavniki JLA leir kulturnega in javnega življenja. Na vojaški paradi je sodelovala konjenica, pešadijske enote, topništvo in oklopna vozila.. Zvečer so bila po vseh glavnih trgih Beograda tradicionalna ljudsko rajanja.
Prvomajske parade v Ljubljani se je udeležilo 120 t' oe ljudi. A -prevodu so korakali gojenci Vojne akademije. pripadniki* Ljudske milice, •ela alpincev, pehota, topništvo, oddelki za zvejo, oddelki protiletalske zaščite, oklopni avtomobili in veliki taniki. Za njimi so šli obvezniki pfedvojaške vzgoje, lizkuhurniki in delovni kolektivi z zastavami. Na častni tribuni so bili predsednik iz-
ni-kateri delovni,i kolektivi podjetij koprskega okraja svečano razdelili del lanskoletnih presežkov. Skupaj so razdelili okrog 5 in pol milijona dinarjev. Mnogi kolektivi so organi, zirali tudi prvomajske izlete v razne turistične in zgodovinske kraje Slovenije.
Prsi
na
\ sa Postojnska je svečano proslavila praznik 1. maja. Povsod so bile proslave ob obilni udeležbi prebivalstva. Delovni kolektivi so tridnevne praznike izkoristili za izlete v naravo.
V Postojni je bila v kulturnem domu svečana akademija. O pomenu praznika je govoril podpredsednik OLO in predsodnik gospodarskega sveta Franc Klobučar, vojaška godba pa je ob začetku proslave zaigrala Internaeioualo. Kazen vojaške godbe postojnske garnkijc pod vodstvom kapehiika Brodnika so sodelovali tudi člani SKUD »Stane Se-inic-Daki«, in sicer moški in mešani pevski zbor pod vodstvom tovariša Paiternosta in baletna grupa.
Vse tri dui so v Postojno priiiaja-ke velike skupine izletnikov iz vseh krajev naše domovine, opaziti pa je bilo tudi precej tujcev.	Brko
Folklorna skupina iz~škocj<
vrvnega sveta LR Slovenije Miha Marinko s člani sveta in številni Bired?tavniki javnega življenja. Podobne parade sa bile tndi v ZagTe-toi, Sarajevu in v Skopi ju.
Praznično razpoloženje v koprskem okraju
Ljudstvo koprskega ' okraja jo v svečanem razpoloženju praanovale JVvi maj. Vse ulice po mestih in va-sdh so bile okrašene z zastavami in Eelenjem. Skoraj po vseh krajih so liile že zgodaj zjutraj budnice, nato na so se vrstile prideditve, po me-plih predvsem športne, na podeželju \pa tudi zborovanja in kulturni spore,di.
Na predvečer Prvega maja so po hribih in ob obali koprskega okraja zagoreli številni kresovi. V Kopru. !c«ola, Piranu in drugod so bile pred svečanimi proslavami baklade. V Kopru je delovno ljudstvo do zadnjega kotička napolnilo gledališče, kjer sta tajnik in predsednik mestnega sindikalnega sveta čestitala ffcranim k prazniku Prvega maja. V kulturnem sporeda je nastopil pevski zbor društva »Svoboda«, za-tem zbor italijanskih dijakov, man-<to lističu i kvartet društva »Antonio Grams«-!«. folklora a skupina iz ško-•ijaua in drugi.
V Izoli je bilo veliko prvomajsko afcorovaiije na trgu G a rib a Idi. Po govorih tov. Bonassisija in Dujnoviča j« pevski zbor društva »Svoboda«, ki jc prvič nastopil, zapel nekaj pesnil. Zborovanja v Piranu »e je «leležlio nad 2000 meščanov. Po govorih Ivana Renka, Plinit T orna sin a i« Ivana Kneza je bil daljši kultuT-■i program. ca katerem eo med dtrugjm sodelovali dijaki Pomorskega tehniknima in italijanske gimnia-aije. Po zborovanju je hjla sluvesjia «troritev Sindikalnega doma. ki so (.'a s prostovoljni t» delo-m oi>ooyili piranski delavci.
\ okviiru prvcienajAkih proslav ?o
ocjana
Prvomajska proslava v Marezigah
Tudi prebivalstvo občine Marezige se je v velikem številu udeležilo prvomajskih slovesnosti. Precej za-uvmanja je vzbudilo plezanje na mlaj, kjer je čakala zmagovalca lepa nagrada. Po večkratnih naporih je uspelo doseči vrh 12-let.nernu mladincu.
Zvečer je gostovala v Marezigah igralska skupina kulturno prosvetnega društva »F<renk<( iz Boršta z Hu-dalesovo »Zeleno vrvico«. Občinstvo je sprejelo izvajanje igralcev 9 prisrčnim odobravanjem.
B.
Portorož
Za prvomajske praznike so prišle v Portorož večje skupine izletnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Računajo da je oiii-kalo te dni Portorož nad 2000 gostov: Mnogo med njimi so izkoristili lepo vreme iri so predali objema sicer še prceej hladnih mor-¿kih valov. Med izletniki je bila liajštevilnejc zus.lopaaia Slovenija, opazili pa smo tudi ekupinc iz Hrvatske. Bosne in Hercegovino in iz Koroške.
Potovalni nrad »Adria« je organiziral .izbt z motornim čolnom v Sv. Ni kola j. ki se ga je udeležilo nad 68 izletnikov. Podobni izlet pripravljajo tudi za (prihodnjo nedeljo. V Portorož so prišli tudi iprvi inozeansiki turisti, večje, sikrrpinr (predvsem iz Av-trije) pa 'pričakujejo 20. maja.
pomenu mednarodnega delavskega praznika tajnik občinskega odbora Koper-okoliea, Fabij Valentie. Ko je med drugimi omenil veliko izgubo, ki je doletela naše narode s smrtjo narodnega heroja Borisa Kidriča, so prebivalci počastili njegov spomin z enoroniutuiiii molkom.
Po govoru so nastopili pionirji s kratko igrico in recitacijami, nato pa so mladinke v narodnih nošall izvedle simbolični prizor »Svoboda«, Na prireditvi je tudi prvič nastopil oktet prosvcvtucga društva z dvema pesmima in žel ohilo priznanje. Ob tej priložnosti bi omenili, da so v naši vasi pogoji za ustanovitev moč-uega pevskega zbora, saj je pevcev dovolj, le malo več dobre volje bi bilo treba.
Za prvomajske praznike je gostovala naša godba na pihala v Kopru in Divači in dosegla lepe uspehe.
K. D.
Sečovlje
Praznik Prvega maja so v Sečovljah oznanile sirene in kresovi po bližnjih gričih. Vsa vas in okolica sta bila v prazničnem razpoloženju. Pred vhodom v dvorano, kjer je bila slavnostna proslava, so postavili va-ščaui slavolok z napisom »Živel 1. maj!«.
Na prireditvi Sla govorila o pomenu Prvega maja tov. Drakslcr in Ka-stelic, nato pa so nastopili pionirji in pionirke s telovadnimi, pevskimi in recitacijskimu. točkami. Ob zaključku je moški pevski zbor »Svoboda« zapel nekaj pesmi.
Ob prazniku Prvega maja so bila tudi razna športna tekmovanja. Kolesarji so tekmovali na 8 km dolgi progi Sečovlje—Sv. Lucija. Zmagovalci Silvio Markovi, Anton Delgiu-sto in Sergej Vizintin so prejeli lepe. nagrade. V teku na 300 metrov so bili nagrajeni Renat Kleva, Anton Vatla in G.ino Vaseotto, v streljanju v tarčo pa so se odlikovali Huimbert Bubnič, Armaudo Pitaeco in Bruno Pribac. Najdaljša borba je bila med šahisti. V izločilnem turnirju so zmagali in prejeli nagrade Anton Trento, Niko Varežič in Albert Sniidt.
L. H.
GežarJ/~Pobegi
Na večer Prvega maja jc bila v »aei vati lepa koititrco-praivotoa prireditev. Najprej je po'/dravil v aseare predsednik prosvetnega društva Dušam Kavšefc. nato pa je govoril o
Kulturne in športne prireditve v Dekanih
Dekančani so za praznik Prvega maja okrasili svoje hiše z zastavami in zelenjem ter postavili slavolok in mlaj. Mladina Ospa in Tinjana pa je. «a predvečer praznika zažgala velike kresove, ki so bili vidni daleč naokoli.
Osrednja proslava za dekau-ko občino je bila L maja na trgu v Dekanih. Dopoldne je govoril ljudski poslanec Rado Pišot-Sokol, po njegovem govoru pa je nastopilo pet pevskih zborov in tri godbe na pihala. Popoldne se je množica zbrala na športnem igrišču, kjer je bil telovadni nastop in lahkoatletska tekmovanja. V nogometni tekmi med Jadranom in koprsko Auroro so domačini pripravili precejšnjo presenečenje in premagali vodeče moštvo v koprski nogometni podzvezi s 3:1. Zvečer je bilo ob zvokih domače godbo ljudsko rajanje.
V	soboto je gostovalo v Dekanih tržaško narodno gledališče z igro »Mrtvi ne plačujejo dolgov«. Občin, sivo je tržaško umetnike nagradilo z burnim ploskanjem.
XXX
V	Dekanih so tudi slovesno proslavili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naTodn. Na akademiji so nastopili pionirski in mešanj pevski zbor ter godba na pihala.
Pot/grad
Tudi v Podgradn so svečano proslavili 1. maj. V dopoldanskem sporedu So imeli na okrašenem trgu miting. na katerem sta igovorila predsednik občine Gaberšnik ter komesar voj. gamizona Podgrad. Na mitingu so nastopili med drugim tudi gasilci t paradnimi vajami, moški pevski zbor ter dijaki gimnazije z na:rodnimi plesi.
Popoldne so .prirtvdili lefpo ct-pelo igro «Županova Micka«, nakar j« »Jedilo ljudsko rajanje « plesom in prosto zabavo. Dni! 2. maja pa «o inu-'ii izbI. na bližnji Stari grad.
K- C.
1
T
Q¿
KDO .TE KRIV MALOMARNOSTI TRI MLADINSKIH PREDSTAVAH
Odkar so uvedene matineje ali, kot nas o tem prepričujejo naši otroci, mladinske predstave, smatrajo otroci .da je njih pravica, da si te filme tudi ogledajo. Moram reči, da nisem bila ravno navdušena, ko ^ta pripovedovala otroka doma o obnašanju pri teh predstavah, ko sem videla sama drenj na cesti pred blagajno in tudi zaradi izbire filmov. Hotela sem se enkrat sama prepričati .kako je s to stvarjo. Ker je bilo deževno vreme in ker me je mikal film. sem šla tudi jaz pogledal z otrokoma nedeljsko matinejo.
Prijetno sem bila presenečena, da ni bilo navala pri blagajni in da ni bilo v dvorani takšnega razgrajanja. kol sem ga pričakovala. Ura je deset, otroei ne poznajo v teh primerih grde. razvade odraslih, da bi zamujali. Vsak čas se bo predstava začela. In kmalu se je res začelo — pa ne predstava. Najprej se je izkazalo, da ni «tal nihče ob pravem času pri vira tih in tako je sedela v dvorani večina otrok brez vstopnice. Sedaj mi je bilo jasno, zakaj so izostali običajni prizori pred blagajno. Začeli 'O pregledovati, kdo nima vstopnice i.n nazadnje so nas vse precej nevljudno nagnali iz dvorane.
Odkar smo se drugič vrnili na nu-merirane sedeže, smo čakali zopet skoro celo uro, da se je predstava začela. Težko je opisati, kaj se je v dvorani dogajalo v tem času. Zanimivo bi bilo posneti koprsko mlado publiko pred pričetkom predstave na magnetofonski trak. No, če bi hoteli storiti to v nedeljo, bi moral biti narejen trak iz posebne snovi, da bi vzdržal. Zaman sem se ozirala po dvorani, da bi zagledala med ntroškimi glavami predstavnika šole. ki bi mogel avtoritativno stopiti med to kričečo, piskajočo. boreeo se množico. Tam je nekdo kazal svoje akrobatske zmožnosti in skakal od vri'e do vrste po naslonjalih, za menoj je mala punčka v naročju starejše sestre hotela po vsej sili; da naj se tudi jaz na svojem sedežu gu-gam v njenem ritmu. Pred menoj je brezhibno počesan in čedno oblečen dijak hotel pokazati drugim umetnikom njegove vrste, da zna tudi on bilizgali na prste. Ko sem začutila res ne pretiravam — v ušesu prav fizično bolečino in mu zato rekla, naj neha. kcT smo se sedaj že prepričali, da mu gre brlizgaujc odlično. sem se začudila, kako hitro je ubogal. Brez dvoma bi se obnašal bolje, če bi vedel, da ga opazuje kak profeor, ki mu prihodnjo predstavo lahko prepove. Pozneje sem ga sicer videla, kako je preizkušal, ali več vzdrži glava njegovega manjšega soseda, ali naslonjalo, ob katero je z njo trkal. Pa s?j vemo, to ni delal on ,to »je delal njegov nervožo«. Bridko sem se morala nasmehniti ob spoznanju, da ta prevzetni istrski izgovor za vsa početja razvajenih otrok, ki sa »iTeme.ndi«, v takih okoliščinah do neke mere drži. (.akauje, slab zrak. tekmovanje, kdo bo glasnejši, je stopnjevalo živčno napetost v dvorani.
Kmalu po enajsti uri smo končno zagledali na platnu »Lassic«, Na srečo je bil presledek do prve prekinitve filma dovolj dolg, da so nam nežni začetni prizori pomagali do lepših čustev. Samo na nesrečo se je utrgal film potem še sedemkrat, povprečno skoro vsakih pel minul. Film je bil namreč tako okrnjen, da se
je predstava končala že ob dvanajstih. Po enourneni treniranju glasilk in pljuč so bili tudi ti presledki dobro izrabljeni, in najbolj temperamentni so ponovno dobro prezračili svoja pljuča. Višek je bil doseže», ko se je osmič utrgal film in ko smo po kratkem čakanju zagledali namesto zadnjih najbolj ganljivih prizorov. ko se najdeta končno Lassic in njen mali prijatelj ,ua platnu namesto srečnega konea, krute črke »Svr-šetak«. Tuljenje in Topotanje S sedeži je preseglo vse meje. Ko se je dvorana pričela izpraznjevati, je pridrvel od nekod Piero in začel mlatiti po glavi grešnega kozla. Ne vem, ali jo je skupil Zvone tokrat samo zato, ker je v išji in laže dosegljiv od drugih .ali sla imela stare račune, toda bil je skoraj moj sosed in že prej sem si mislila, da bi me precej manj bolela glava, če bi se vsi tako obnašali, kakor se jc ta fant.
•Ko sem po poti domov primerjala v mislih koristi in škod o. ki «o jo imeli otroci od ogleda celo tega dobrega filma, mi je postalo jasno, da morajo imeli filmi, ki jih za njih predvajajo, resnično umetniško ter vzgojno vrednost, da lahko odtehtajo po eni strani zdravstveno škodo, ki jo utrpijo otroci pri dvcurnem napetem dojemanju v slabem zraku, po drugi strani pa vzgojno škodo, ker se posebno mlad človek prav hitro prilagodi obnašanju svoje okolice. Tako slabo pripravljene predstave pa se ne smejo več ponoviti.
Rekli boste nemara, nesrečen slučaj, star film ali karkoli je krivo, da je bilo pri tej predstavi vse narobe. O tem pač ni bilo treba pisati. Pa ni tako.
Nekulturno obnašanje maše mladine pri prireditvah in prevzemanje krajevnih razvad, neodgovorno delo upTave kina. predvsem pa najvažnejše nerešeno vprašanje, kakšne film« in pod kakšnim nadzorstvom naj gleda mladina, so tako važne stvari, da jih moramo razčistiti: šola, starši in mladinske organizacije, vi, ki smo. za to odgovorni.	M. S.
SO L J /V SOCIALNO ZAVAROVANJE
Človek, se nehote vprašuje, koliko zakonov lahko velja v enem okraju ztt eno stvar!
Želim namreč pojasnilo za naslednje primere.
Zakon o šoloobveznosti trdi, ¿a mora hoditi otrok v šolo vse tisto šolsko leto, v katerem dopolni, štirinajsto leto starosti po prvem januarju. Šole. se. tega dosledno držijo. Mislimo, da imajo tudi prav. Drugače pa trdi socialno zavarovanje, ki izplaaijo otroške doklade. Oni pa trdijo, da tisti dan, ko otrok izpolni štirinajst let ni več obvezen hoditi v šolo in tisti dan vzamejo staršem tudi otroške doklade. Mi pravimo staršem, da so otroci šoloobvezni do konca šolskega leta. oni pa jim pravijo " Kopru, da ne. Sedaj se bije boj. Radi bi, da bi posegel vmes nekdo, ki je kompleten ali sposoben tolmačiti zakon ter odločil čigava naj velja. Nesmiselno se mi zdi vsak dan se zaradi tega prepirati s starši. Naše mnenje je takole: Otrok je obvezen hoditi do konca šolskega letu v šolo, Zavod za socialno zavarovanje ptt je do konca šolskega leta dolžan plačevali otroške doklade. Če pa niso otroci dolžni hoditi do konca šolskega leta v šolo, temveč lahko izstopijo sredi leta, ni trefaa niti da začrtajo hoditi v šolo v tem šolskem letu.
Sala Sv. Peter
Prvega maja so pri hotelu »Triglav« " Kopru odprli novo plesišče. Vabeči s I asovj poskočnih- valčkov privlačujejo rte. ki ie radi aavrtijo, da se
izgubijo v vrtincu sploŠnpga veselja mu1 molčečimi in vitkimi stebriči.
V Krkavcah je zasvetila električna luč
•Na-vccer pred Prvini majem «> ludi v Krkaveali dočakali laki) le/,-ko pričakovani trenutek, da je v vasi zasvetila električna luč. Člani prosvetnega društvi so za to priložnost pripravili kratek kulturni spored, ki jc bil obenem v počastitev 27. aprila, obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. (Nestrpno so ljudje čakali trenutka, ko bo zasvetila prva žarnica. Orgaiizat.orji prireditve so nalašč pripravili tako, da vašeairi med pripravami niso še opazili luči. Ko je že v polni temi zažarcla luč, se je i z v i 1 iz ust navzočih vzklik presenečenja in začudenja. Skoraj niso mogli verjeti, da je resnica. Še več dni potem so v vasi govorili o tem pomembnem dogodku.
Vaščani so s prostovoljnim delom pripravili nad 35 kubičnih metrov kamenja za zgraditev transformatorske kabine, skopali vse jame za drogove in sami prevozili drogove.
To je prvo, kar ho Krkavčanom pomagalo Az nekdanjega suženjstva. Že govorijo o gradnji kulturnega doma in pravijo, da bo ta večji in lepši. kot je v Novi va-ri.
IC ..,n
j al daljavo 4 km v sedmih minutah. (Samo za bravee povemo, da je tov. Novak že ve* dan prej in še ponoči krmil svojega osla, da bo imel več moči. Izid tekme jo pokazal, da se je osel iskazal hvaležnega za tako skrb). Tako vidite, da se tudi osli včasih izkažejo in postavijo na laž tradicionalno mnenje, da se osel ne zgane, če ga z gorjačo »nauiažeš.«
Tekmo je gledalo veliko ljudi iz vasi in okolice. Po tekiuab je bila v zadružnem domu proslava. Lahko
je mali, a vztrajni igralski skupini uspel, njen namen. In še to: vcč&na gledalcev želi čimprejšnjo ponovitev.
S. P.
Svm MaduCDSd
V nedeljo je gostovala v Sočergi igralska skupina iz Sv. Antona z Vo-dopivčevo igro «Na Visokem k. Po igri so igralci zapeli štiri pesmi oh spremljavi harmonike. Kljub deževnemu vremenu se jc zbralo precejšnje število gledalcev, ki so z velikim navdušenjem sledili igri.
KO RTE
Pri nas smo Prvi maj praznovali z raznimi športno-zabavrlimi priredi l-vami, ki so vzbudile veliko zanimanja pri vaščanih. Kako tudi ne, saj smo imeli ipoleg kolesarske dirke. streljanja v tarčo, vlečenja vrvi in teka v vrečih tudi — oslovske dirke. Nikar se tako ne Čudite! Prave oslovske dirke smo imeli. Zakaj pa ne?! Ce je po zimi v marsikateri hiši nadležen gost — Oslovski kašelj, so pri nas mislili, da da so primerne -oslovske dirke. Že prej smo vedeli, da bo pri teh dirkah eden od oslov prvi. in eden zadnji. Tako je tudi bilo. Toda naj po trsti povem- kako jc bilo.
Pri tekmovanju streljanja v tarčo je zmagal tovariš Silvo Ivorenika. ki je s štirimi melki dosegel 30 točk. Drugo mesto je zavzel mil Hrvatiu — Policaj, tretje pa Emil Novak.
V kolesarski dirki je zmagal lov. Jožef Ilrvatin, ki je privozil štiri km v 1 minutah in 2 sekundah.
\ oslovski dirki jc zmagal Anton Novak, ki je na svojem oslu prid i r-
Folklorna skupina iz Krkavc
rečemo, da ljudje naše vasi in okolice niso še nikoli tako občuteno praznovali Prvega maja kot leto».
T. J.
P&mjmn
iz katerega so kupili žogo. Ob priliki proslave 27. aprila je imela tov. učiteljica Mozetič Bogdana kratek referat o pomenu te obletnice in orisala zgodovinsko pot, ki jo je prehodila OP do danes. Pionirji so recitirali nekaj deklamacij, a po končani proslavi je predsednik strelske družine tov, Omahen Albin izročil učiteljici žogo v dar za pionirje.
če pogledamo razvoj strelskih društev po vaseh, pridemo do zaključka, da je nezadovoljivo. Printer imamo v Kaštaboni, kjer je bil odgovoren tov. Bremec Miloš iz Smarij, da nudi vso pomoč, da se organizira, kakor tudi, da predava, česar pa ni storil. Sedaj pa, ko je čas za tekmovanje se lahko vprašamo, kakšne rezultate bedo ti mladinci pokazali in kdo pa bo tekmoval? Odgovornost pa nosi seveda tisti, ki je bil za to odgovoren. Na enake dogodke naletimo vsepovsod in ne samo v Koštaboni. Zaradi tega bi želel, da si odgovorni člani vzamejo v bodoče bolj resno izvajanje nalog ter da nudijo vsestransko pomoč tam, kjer so določeni.
BORŠT
Nedavno se je domače prosvetno društvo »Frenlk« predstavilo v zadružnem domu s svojo dramsko in god-brno grupo. Kljub slabemu vremenu so je zbralo v dvorani nad 270 ljudi, ki jih je do začetka igre zabavala godba. Ljudje so z začudenjem prisluhnili izvajanjem mladih godbenikov, ki so šele pred dvema mesecema prvič prijeli v roke instrumente.
Ob 18. uri so mladi igralci začeli s predstavo Hudalesovc »Zelene vrvice«. Le upoštevamo, da so se gledalci ob .koncu igre veselili poraza narodnega izdajalca Kori.tni.ka in prve velike zmage OF. lahko rečemo, da
V Potnjanu je bila po dolgem času ustanovljena strelska družina. Ustanovljena je bila takoj, ko je bil razpis za tekmovanje. Učili so se dvakrat tedensko. Mladina se je zelo zainteresirala in sledila sleherno predavateljevo besedo. V kratkem času si je mladina pridobila osnovne teoretične pojme za streljanje. Pri temu je lahko za vzgled tov. Peroša Jožef, ki zelo dobro obvlada teoretično, kljub temu da pri praktičnem streljanju ni bil najboljši. Vsi mladi člani so že dvakrat imeli streljanje in pri tem pokazali precej dobre rezultate. Tako so se pripravili na občinsko tekmovanje, ki se bo v kratkem vršilo. Družina je imela že plesno prireditev, pri kateri so imeli tudi nekaj dobička,
H®rpefJ@
V Kopru je zasedala skupščina !©w@i® ii sodili® iiwirw»
V torek 21. maja jc zasedala druga ¡redna skupščina socialnega zavarovanja koprskega okraja. Tako prvo r.asedanjc kakor sedanje je dokazalo koristnost odločitve ljudske oblasti, da izroči upravljanje socialnega zavarovanja zastopnikom samih zavarovancev. Izčrpni referati in bogata 'ter živa diskusija je pokazala, da se člani skupščine zavedajo svoje odgovornosti in da zasledujejo in poznajo obširno problematiko socialnega zavarovanja.
Prepriča™ smo, da bodo vprašanja. s katerimi se ukvarja naše socialno zavarovanje, zanimalo tudi bralec iz ostalih krajev naše Primorske. saj je naša ožja domovina tako pestra in polna različnih vrst gospodarske dejavnosti. Pri izvajanju socialnega zavarovanja imamo pripadnike različnih gospodarskih dejavnosti, katerih pravice prihajajo na svoj lastni način do izraza: Idrijski rudarji, goriški zidarji, postojnski gozdni delavci in končno koprski ribiči. solinarji in predelovalci rib. Vsaka od ile.li strok ima svoje tradicije. svoj način dela itd. in se jim ralo tudi njihove zaposlitve na drugačen način merijo.
Ne bomo tu obravnavali vprašanj ostalih zavodov, pač pa hočemo na kratko obravavati problemi', s katerimi se je bavila naša skupščina.
Iz poročila predsednika Izvršnega odbora je bilo med drugim razvidno delo. ki so ga izvršile razne komisije in odbori v času ,med obema zasedanj ima.
Izvršni odbor je na šestih sejah obravnaval zadeve izvajanja socialnega zavarovanja 'ter notranje zadeve Zavoda ter je sprejel 65 sklepov ter dalje rešil 60 pritožb proti odločbam. s katerimi je direktor Zavoda ■odklonil zavarovancem pravico do pokojnine.
Komisije Zavoda so zasedale, kakor sledi:
Razne zdravniške komisije I. in II. stopnje, v katerih sodeluje tudi po en zastopnik zavarovancev, so zasedale 25-krat ter so obravnavale 381 primerov.
Komisija za priznavanje pravic iz-socialnega zavarovanja je zasedala
9-krat in jc obravnavala 183 primr-rov.
Komisija za priznavanje invalidskega dodatka jc zasedala 9-krat in je obravnavala 283 primerov.
Iz predsednikovega poročila posnemamo naslednji stavek:
«Smatrali smo za potrebno navesti te številke, da dokažem o našim zavarovancem, kako se njihovi primeri na demokratičen način obravnavajo pred komisijami, katerih člane so sami izvolili. S tem smo hoteli poudariti. ,da se vse važnejše pravice naših zavarovancev razprav-
Dajatve:
I. bolniške dajatve II. pokojnine in invalidnine
III.	dodatek za otroke
IV.	upravni stroški
Tem aneskom jc prišteti še. invalidski dodatek, ki ga Zavod izplačuje na račun OLO, oskrbnino začasno nezaposlenim itd.
Diskusija okrog teh vprašanj jc bila pestra in bogata.
V bolniški panogi sta najvišji postavki izdatki za hranarino in plačilo oskrbnih stroškov v bolnicah. Vsaka od teh postavk je znašala okrog 50 milijonov din. Člani skupščine so obširno razpravljali o tem, kako znižati obolenja. Zavodov kontrolor je v lotu 1952 obiskal 3379 bolnih zavarovancev, a iz staleža jih je izločil 373. Okrog tega vprašanja se je razvila živahna diskusija, Nekateri so predlagali, naj bi vsaj večje tovarne postavale še svoje kontrolorje. ki bi bili povezani s kontrolorjem Zavoda, drugi pa so bili za 1o. da se administrativna kontrola opusti. Končno pa so prišli do zaključka, naj do nadaljnjega ostane dosedanji način "kontrole, ki se je pokazal uspešnega.
Stroški za bolnice so tako visoki, ker je v tem okraju precejšnje število bolnic, tako da pride 7 postelj
ljajo pred raznimi odbori in da je zaradi tega malo verjetno, da bi se komu zgodila krivica. Ako pa bi se zavarovance kljub 'temu .smatral prizadetega, ima še vedno možnost sprožiti pred upravnim sodiščem upravni sipor.«
Glavni vprašanji, ki ju je skupščina obravnavala, sta bili ibilanca za leto 1952 in proračun za leto 1953.
V naslednjih zgoščenih številkah je pokazano, koliko je Zavod potrošil in koliko namerava potrošiti v različnih sektorjih socialnega zavarovanja:
leto 1952
II8.71.1.881. -106.055.820. -173,011.896.— 8.722.030.—
leto 1953
116.660.000. -130.000.000. 168.986.500.-8.769.800,-
na 1000 prebivalcev. Glede na to se zavarovanci zdravijo v bolnicah, čeprav ni vedno nujno potrebno.
Za zobozdravstvo se je potrosilo 5.200.000 din. To je dokajšnji znesek. V okraju je 6 privatnih denti-stov in 1 dentist Zavoda. V zavodo-vi zolmi ambulanti jc bilo opravljenih storitev za 2.700.000 din, a stroški za vzdrževanje ambulante so znašali 2.000.0000 din, tako da je Zavod tu prihranil 700.000 din.
Zavod je pooblastil dva Stomatologa ljubljanske klinike, ki bosta prihajala v Koper ipo 2-krat na mesec, kjer bo? t a vršila resekcije ter bosta pregledovala protetična dela, ki jih izvršujejo clcntisti. Ta dva zobozdravnika bosta tudi odločala glede na nujnost, komu naj se prvenstveno izvršijo protetična dela. V kratkem, bosta pregledala zobovje delavcev po tovarnah ter odredila potrebna zdravljenja.
Pričujoči prikaz kaže, koliko storitev je prišlo na zavarovanca v Kopru leta 1952 ¡in koliko v Trstu leta 1938 (poznejših podatkov nimamo na razpolago).
Postojna
Prvomajske proslave se je udeležilo veliko število prebivalstva občin Herpcljc—.Materija in Podgorje. Proslava je bila v zadružnem domu. Prebivalci so toplo pozdravili v svoji sredi ljudskega poslanca Ivana Regenta, ki je govoril o nadaljnjem razvoju našega boja za socializem. V kulturno prosvetnem programu so sodelovali moški in mešani pevski zbor. dijakinje gimnazije in novoustanovljeni godalni orkester. Zelo lepo je igrala ludi godba na pihala, ki jo sestavljajo mladinci in pionirji vasi Oniz.la-Klanee.
M. C. —Ž. M.
(Prve tševilke veljajo za Koper, diruge za Trst)
navadne plombe	0.511 0.050
plombe z zdravljenjem 0.259 0.018 čiščenje zob	0.105 0.010
preventiva	8.282 0.056
tehnična dela	0.210 0.007
ekstrakeije	0.786 0.277
Delegat sečoveljskih solin je predlagal, naj bi solinarji in njihovi svojci uživali zdravstveno zaščito tudi v mrtvi sezoni (od oktobra do marca) ter je svoj predlog utemeljeval predvsem s tem, da solinarjem delovno razmclrje preko 'zime ne preneha, eciprav v tem času ne prejemajo plač.
Zavod plačuje novo ustanovljenemu Zdravstvenemu domu vse zdravniške preglede, ki jih vršijo javne ambulante za zavarovance, svojce, upokojence itd. Tarifa za te preglede znaša: za prve preglede po 150 dinarjev, za ponovne po 90 dinarjev. V letu 1952 je bilo izvršenih 51.495 pregledov za zavarovance, od tega 22.943 prvih in 31.552 ponovnih.
V okraju je 6 lekarn. V lanskem lotu je bilo izdanih zavarovancem 69.926 Tceeplov v skupni vrednosti 19.700.000 dinarjev.
Obširna jc bila diskusija glede pokojninskega zavarovanja. Po uvedbi novega finančnega sistema so se pokojnine bistveno zvišale. Prej so zna-šile invalidske in starostne pokojnine okrogl 2 milijona din na meaec. Glede na spremembo finančnega sistema, kakor tudi glede na priznanje pokojnine norim prosilcem plačuje sedaj Zavod na mešec že nad devet milijonov dinarjev. Ker pa se sedaj le pokojnine prevajajo po določilih jugoslovanske Uredbe o prevedbi in priznavanju pokojnin in invalidnim, ki jc bila s 1. 1. 1953 razširjena na to ozemlje, se bo ta zaie-sek še povišal. Zato se je postavka za pokojnine povišala od 106 milijonov na 130 milijonov.
Otroški dodatek je bil trenutno ustavljen vsem tistim upravičencem, ki so zemljiški posestniki, a še niso predložili davčnega potrdila za leto 1952.
Zasedanje skupščine, ki je trajalo skoraj 6 u.r, so delegati obogatili s koristnimi prcrllo<ri.
Bitežnik 1.5 .i.sfomi-1.
Učenci prvega razreda gimnazije v Postojni, so naštudirali pod vodstvom prof. šušteršičeve otroško igro «Snc-guljčica«. Prvo predstavo so namenili dijaški, drugo pa postojnski mladini. Številna udeležba na obeh prireditvah pomeni lepo priznanje mladim igralcem in prof. Sušteršičevi.
V	počastitev Prvega maja so imeli postojnski dijaki interno proslavo. Dijaški pevski zboT je zapel inler-nacionalo, o pomenu Prvega maja pa je govoril prof. flabc. Ob zakljuriu.
so izvedli kratek kulturni program. #
V	ponedeljek popoldne je iz Lesc priletelo v Postojno letalo, ki je prineslo Titovo štafeto o palico Letalske zveze Jugoslavije. S tem jo bila zaključena slovenska etapa letalske štafete. Svoje čestitke pošiljajo k 61. rojstnemu dnevu maršala Tita, ki je. UuH pokrovitelj Letalske zveze J•1:250-slavije, aero-kluubi v Ljubljani. Mariboru, Murski Soboti, Celju. Novem mestu, Kranju, Jesenicah, Lescah iti Postojni. V torek dopoldne je letalo pozdravilo vso Primorsko in je pri-., jetno presenetilo s svojim obiskom celo Tolmin, nato pa =0 naši piloti popoldne odleteli v Pulo, kjer so palico in čestitke prodali hrvatskim letalcem, ki jih bodo od tam ponesli dalje. Pri štafeti sodelujejo vsi at-ro-klubi v Jugoslaviji.
Dne 19. maja okrog pol ene popoldne pa bodo skozi Postojno tekli nosilci Titove štafete, in sicer skupaj s predstavniki J-LA, TD Partizan, PAZ, gasilci in konjeniki. Pri sprejemu bo sodelovala vsa Postojna, ki bo na ta način spet manifestirala svojo ljubezen Jo tovariša Tita. Sr. *
Pri svojem delu se je smrtno ponesrečil Franc Glavan iz Ljubljane. S svojim tovarišem je sodeloval pri izčrpavanju vode iz izvira v Korota-nn, od koder naj bi postojnski vodovod dobival vodo. Ko je hotel preveriti nivo vode po izvršenem izdatnem črpanju, jc omahnil v podzemski bazen ter utonil. Vsaka pomoč je bila zaman in je bil že mrtev, ko s» ga poteignili iz vode.
STARI TRG
1. maja je 87-letni Jakob Markov-čič iz Loža pri Starem trgu v trenutni slabosti padel v vodo in utonil.
ZAGORJE PRI PIVKI
Tudi v Zagorju pri Pivki se je zgodila 1. maja smrtna nesreča, ki je terjala življenje dveletnega Bojana Sedmuka. Fantek je tekal doma pred hišo in za^el v gnojnič.no jamo, kjer je utonil. To je resen opomin vsem, da primerno zavarujejo podobne prostore in da majhnim otrokom posvetijo več pozornost:.
Br.
XXX
VIPAVA
•Nedavno se je v Vipavi končal desetdnevni tečaj centra pred vojaške vzgoje. Na tem tečaju so si mladinci pridobili osnovno znanje o vojaški službi kakor .lu'di o ravnanju z orožjem. Največ požrtvovalnosti pri delu 7. mladinci je pokazal rezervni oficir J ože Šček.
Pomanjkljivost tečaja pa je bila v tem, da niso vodili nobene evidence o -sposobno.-)! vaditeljskega kadra. Ob koncu tečaja so mladinci prisostvovali manevrom ga-rnizije JI. V ler si ogledali kino predstavo v dvorani garnizije.
I.. P.
Nov gasilski avto so dobili cerkljanski gasilci
Denarno warč@¥®ii@ - ®lnz hulture in nipredka
Denarno varčevanje pri naprednih narodih predstavlja znaten vir za po-ejMievaiije gospodarskega razvoja, obenem pa je znak kulture. in ua-predka. Tudi pri nas je denarno varčevanje nad vse pomembno za razvoj narodnega gospodarstva, istočasno je poudariti, da nudi koristi posameznemu vlagatelju. Veliki gospodarski uspehi na-e domovine v povojni dobi so rezultat napora in truda vseh delovnih ljudi. Zaradi tega je tudi denar pridobil na vrednosti in ljudje pričenjajo razumevata velike. koristi, ki izhajajo od vlaganja denarja na hranilne knjižice. Zaupanje delovnih ljudi v naš denar raste iz dneva v dan. kar je tudi razveseljivo, če upoštevamo vse večjo stabilnost cen, izpopolnjenost preskrbe ter povečanje proizvodnje.
Včasih so ljudje vlagali svoje trdo prislužene prihranke v privatne banko in posojilnice, ki so s tem denarjem špekulirale in mnogokrat se je zgodilo, da je Teven kmet ali delavec svoj prihranek izgubil, ker je banka prav zaradi že navedenih špekulacij skraliirala. Danes ni več tako. Za vloge, ki jih sprejema Narodna banka, jamči država in se obrestujejo s 5 odstotkov letnih obresti.
Kljub našim skupnim naporom nam še ni uspelo zgraditi v celoti naše Industrije ter modernizirati poljedelstva. Posledica tega je, da našemu delovnemu človeku ni na razpolago vsega, kar bi si zaželel. Zaradi tega tako kmet kot delavce lahko z denarnim varčevanjem prihranita tiste vsote denarja, ki so potrebne za večje nakupe, poleg tega jim vložena vsota še naraste s pripisom obresti.
Kakšne koristi imamo od vlaganja na hranilne knjižice Narodne banke? Lahko z mesečnimi manjšimi zneski zberemo večje v-ote denarja, ki ga potrebujemo za večje nakupe, kakor so na primer :orodja in semena za kmeta, dražje obleke in pohištvo za delavca in nameščenca ,dalje si lahko prihranimo denar za letne počitnice itd. Iz vsega, kar smo omenili, je povsem razumljivo, da si danes ne moremo zamisliti niti delavca niti kmeta brez hranilne knjižice.
Vlaganje na hranilne knjižice Na. rodne, banke predstavlja veliko korist posameznemu človeku, še več pa skupnosti. Dviganje iz hranilnih knjižic Narodne banke je neomejeno pri tisti podružnici, kjer je izdana knjižica, pri vseh ostalih podružnicah pa se dnevno lahko dviga do 1000 dinaTjev.
L maja. Otvoritev bo v rudniški dvorani ob 10. uri. Razstava bo nato od,prta do 8. maja. Prijavljene skupine bodo imele na razpolago tudi trokovno vodstvo iin jim ho omogočen ogled rudniških naprav in dela jame.
Kljub temu. da je bilo iz Idrije odnesenega mnogo zgodovinskega materiala in da ga je bilo mnogo uničenega. >pa so dosedanja iskanja imela zelo dober uspeh in spravila na dan obilico zolo Zanimivega in starega arhiva, j kakršnim se ne. more ponašati nobeno naše industrijsko mesto. Razstava bo zato zelo zanimiva za vsakega izobraženca.
Filatelisti eno društvo v Idriji, ki je bilo letos nagrajeno kot drugo najboljše filateilisitiično društvo v Sloveniji. pa bo dne 9, maja ob 10. uri odprlo zelo zanimivo razstavo pod geslom »Znamke nam pripovedujejo«. Razstava bo odprta tri dni in bo nudila tudii nestrokovnjakom obilo zanimivega gradiva iz tega, širšim množicam tako nepoznanega področ-ja.	L. S.
V CERKNEM SE PRIPRAVLJAJO ZA OKRAJNI MLADINSKI FESTIVAL
Učenci Elektrogospodarske šole v Crnkuetn se skrbno pripravljajo za okrajni mladinski festival v Tolminu. Pred kratkim so organizirali medrazredno tekmovanje v odbojki, na katerem je zmagal III.a razred pred II. razredom. Redno imajo tudi lahkoatletske vaje, predvsem za pe-teroboj. ki bo na sporedu v Tolminu. Vadijo tudi proste vaje. ki pa so bile že večkrat spremenjene, kar jim povzroča precejšnje težave.
Dve razstavi v Idriji
Idrija se letos temeljito pripravlja na razstavo našega najstarejšega rudarskega mesta, ki bo prirejena v počastitev delavskega praznika dne
tednu. Bodo razna predavanja, kulturne prireditve, v sami Postojni pa bo premiera igre »Pokojnik«, ki jo bo uprizorila gimnazijska mladina. Tudi šah isti bodo prišli na svoj račun. kajti ob zaključku tedna je predviden še šahovski turnir. Taborniška organizacija »Kraških vi-hamikov« noče zaostajati za ostalimi društvi. Vodstvo organizacije je že razpravljalo, na kakšen način bi lahko mladi taborniki tudi dali svoj prispevek k prazniku mladine postojnsko občine. OdloČili so se, da bo taborniška organizacija takoj pričela s pripravami za taborni ogenj, ki naj bi bil ob zaključku tedna. Taborni ogenj bo povezan s kratkim programom, ki ga bodo izvajali taborniki.
Zadnji dan Mladinskega tedna, to je 31, maja dopoldne, bodo tekmovanja v teku, skokih in drugih lahko-atletskih disciplinah. Popoldne pa bo množičen nastop mladine s prostimi vajami na igrišču v Postojni.
Odkup mleka v sežanskem okraju
Proslava 27. aprila y Idriji
V	Idriji so tudi letos zelo svečano proslavili naš narodni praznik 27. april. Na predvečer je mestni odbor SZDLJ sklical razširjeno slavnostno sojo, kjer je tov. Zinka Turkova podala izčrpen pregled dela Osvobodilne fronte med osvobodilno borbo ter v povojnem času. Na seji so sprejeli tudi pozdravno brzojavko IV. kongresu v Ljubljani, katerega delo smo spremljali v Idriji z največjim zanimanjem.
V	nedeljo se je vršilo na trgu manifest ueijskn zborovanje. Rudarska godba je. med zbiranjem občinstva igrala partizanske pesmi. Po himni je prevzel besedo tov. Logar Srečko, ki je razčlenil zgodovinsko in politično ozadje, ki jc privedlo do ustanovitve Osvobodilne fronte in kapitu-lantsko vlogo buržuaznih strank do italijanskega in nemškega okupatorja. Idrija jc ponosna na svojega rojaka tov. dr. Aleša Beblerja, ki je bil tudi med zastopniki KPS ob ustanovitvi.
Za zaključek je gimnazijski pevski zbor zapel več pesmi pod vodstvom svojega priljubljenega profesorja Tavžlja in pokazal zopet velik napredek.	L. S.
A »Slovenskem Jadranu« z dne 21. aprila t. I. jc »Barba V ane« imel ne. kaj povedati tudi o merjenju in plačevanju mleka v Divači od podjetja »Mleku pri OZ Sežana«, iz. česar zveni, da lo podjetje določa cene. mleku, kot se 11111 zdi in prav tako analizira. To niti od daleč ne drži. \ našem laboratorju se mleko analizira pravilno in z, vso pazljivostjo, glavno je pa, kako so vzorci na terenu vzeti. Naloga odvzemanja vzor. cev jc- v onem kraju sedaj poverjena v glavnem zbiralcem mleka, katerim se stalno poudarja, da morajo mleko pred odvzemom vzorcev tako premešati. da so prepričani, da se jc vsa smetana oziroma cvet večernega mleka popolnoma razbila ali raztopila v mleko. Čim to ni storjeno in da so koščki smetane še na vrhu mleka, se pri polnjenju vzorcev, če jih jemljemo več iz istega mleka, zgodi to. da gre v enega več koščkov in drugega manj, kar se pri analizi občbut-110 pozna in rezultat je različen. Nepravilno je tudi to. da mnogi zbiralci preveč napolnijo steklenice vzorcev, da jih je v laboratorju težko temeljito pretresli.
Do 31. decembra 1952 smo mleko plačevali na osnovi vzorcev posameznih mlekodajalcev. Zaradi tega so po vascli imeli tako organizacijo, jo prvi, ki jc zvedel, da jemljejo vzorce, obvestil vse o-tale tako, da jc ta dan vsak prinesel čimboljše mleko in nekateri celo z dodano smetano. da ga ni bilo mogoče niti analizirati. Prej in naslednje dni so pa nepošteni mlekodajalei, katerih jc v okraju precejšnje, število, nosili več ali manj posneto mleko. Rezultat je bil ta, da je podjetje po končnem mesečnem obračunu ugotovilo, da je mleko plačano na terenu po povprečju tolšče 3.1 od sto v resnici je pa imelo mleko na povprečju maksimalno 3.0.
Da navedemo samo en primer, kako je bilo mleko na Misličah. Dne 28. januarja I. 1. je zbiiralka mleka iz Mislie poslala v analizo 11 vzorcev mleka, od katerih je eden pokazal tolše 3.2 od sto. 8 vzorcev tolšeo od 3.5 iin 4.7 v petih vzorcih je pa
Pripravljamo se na mladinski teden
V počastitev praznika ustanovitve primorskih brigad in republiškega kongresa mladine bo v Postojni od 24. do 31. maja Mladinski teden. Pripravljalni odbor, v katerem sodelujejo zastopniki vseh društev, je že sestavil program, po katerem se posamezna društvo pripravljajo na festival mladine.
Z vajami je že pričel klub za konjski šport »Janko Premrl - Vojko«, ki bo na dan pričetka Mladinskega tedna priredil konjske dirko v manjšem merilu. Telovadno društvo »Partizan« bo imelo na večer rojstnega dhe maršala Tita telovadno akademijo. V tem tednu bo poseben dan namenjen mladim strelcem. Dopoldne bodo predvojaški centri izvedli »napad«, popoldne bo strelsko tekmovanje. na katerem se bodo pomerili najboljši strelci iz centra in okoliških vasi. Tudi mladinski aktivi po vaseli bodo sodelovali v Mladinskem
Nove osemletke - korak k nanredku
Sredi najlepšega letnega časa smo. Cez kakih šest tednov bo naša živina že odhajala na planinske pašnike, ki so naše največje bogastvo, Ti se raztezajo v višinah nekako med 1000 in 1500 metrov nadmorske višine, često pa tudi niže.
V našem okraju je vsega okrog 20 tisoč hektarjev pašnih površin, Večina teh je bila še do nedavna last raznih skupnosti z užitninski-mi pravicami, ponekod pa celo z lastninskimi pravicami posameznih kmetov. Po dolgem postopku, tožbah ln pritožbah ter pojasnjevanju v zvezi z rajonizacijo za zatiranje bruceloze, jih šele v teh mesecih urejujejo na podlagi agrarne skupnosti.
Danes so v glavnem že vse planine prepisane na splošno ljudsko premoženje, njihovi organi uprave pa so občinski ljudski odbori. Te 0-brate prevzemajo v izkoriščanje in neposredno upravljanje kmetijske zadruge. Doslej se te še niso mogle uveljaviti, ker so si še vedno lastili pravico nekakšni planšarski odbori izven zadrug, ki so jih predstavljali bivši lastniki ah užitniki. Rajonizacijo v okviru kmetijskih zadrug, oziroma vasi, želijo tudi ži-vinozdravniki, ker bi bilo na ta način onemogočeno Širjenje živalskih
Pism® 1 T^lmiüskegci
kužnih bolezni. Kmetijske zadruge bi s tem dobile stalne pašne objekte, na katerih bi nedvomno pravilno zagospodarile. Lani je nekaj posameznih večjih kmetov demonstrativno šlo preko rajonizacije in so gnali živino na svoja stara mesta, čeprav so že imeli v rokah pravnomočne odločbe, da je to splošno ljudsko premoženje. Občinski ljudski odbori so se takrat ravno formirali in niso zaščitili te zakonitosti. Tudi okrajni ljudski odbor, ki se je zanašal na delo občinskih LO, tega ni izvršil. Tako je prišlo do tega, da ni bil izvršen predlog, naj se nekaj takih primerov kaznuje.
Za dosledno izvedbo rajonizacije govori več razlogov: ker primanjkuje paše, je potrebno pašnike preurediti-tako, da bodo dajali več paše. Dosedaj se je pasla živina iz več vasi po pretežni večini planin in se je bruceloza prenašala iz enega področja na drugo. Ko so kmetje odgnali živino s planin, 6e niso več zanimali zanjo vse do prihodnje paše. Izjeme v tem ravnanju so bile zelo redke.
V bodoče naj hi kmetje mislili
na drugačne ukrepe na teh obratih. Potrebno bo uvesti pašno kolobar-jenje tam, kjer je to mogoče. Iskati bodo morali možnosti ločitve mlade živine od odrasle. Kmetijske zadruge bodo morale skrbeti za dobavo investicij za izboljšanje in razširjenje pašnikov, gradnjo hlevov in drugega.
Gospodarski svet okrajnega LO zastopa sporazumno z okrajno zadružno zvezo stališče, da se mora pravilna rajonizacija čimprej izvesti. Na številnih planinah so danes gospodarske razmere naravnost obupne. Skoro vsa poslopja za živino so v dokaj slabem stanju. Le šest mlekarn je boljših, vse ostale pa' so v higienskem pogledu slabe.
Do sedaj so na novo zgradili 12 hlevov z zmogljivostjo 770 glav živine, 6 mlekarn, en vodovod in opravili razna druga adaptacijska dela. Tudi pri čiščenju pašnikov je bilo precej napravljenega. Lani so v ta namen investirali okrog 29 milijonov din.
Ne moremo zanikati dosedanjih uspehov, ki so vsekakor znatni, vendar čaka kmete še ogromno de-
bilo toliko smetane, da jih nismo mogli niti analizirati. Če bi podjt-lje plačalo mleko po povprečju teli vzorcev, bi ga moralo plačati najmanj za 1.5 od sto tolšče. Od strani podjetja so bili vzeti iz skupine kttli-t-ine mleka zbiralnice Misliče v mesecu januarju t. 1. vzorci trikrat in li so dali povsem drugačno sliko, in sicer dne 9. 1. 2.8. 16. 1. 2.8. dne 30. L 2.4, kar da povprečje 2.00 od sto. Takih primerov bi lahko našteli mnogo.
Zaradi tega je naše podjetje z dnem 1. januarja I. 1- dalo odkup mleka kmetijskim zadrugam in od njih kripnje mleko pa vzorcu skupnih količin posameznih zbiralnic. Če mlekodajalei nosijo še naprej posneto mleko in dobro le takrat, kadar jemljejo vzorce, potem jc sigurno, tla se povprečje vzorcev posameznih kmetovalcev s povprečjem skupnih količin ne ho ujemalo, in mora v tem primeru kmetijska zadruga mleko-dajaleem odbijati procente. K rti a r bodo vsi mlekodajalei nosili mleko v prodajo brez vsake špekulacije, vsak dan enako, potem se bodo vzorci skupnih količin ujemali z vzorci posameznih kmetovalcev. Vzorci, ki jih »Barba V «ne« navaja, so bili vz.e-ti v Ležcčali pri Divači, kamor prinesejo mleko tudi iz. Gradišča.
Za Gradišče je dobila Kmetijska zadruga Divača plačano mleko od našega podjetja v mesecih februarju in marcu tega leta po povprečju tolšče 3.4. Za zbiralnico Ležeče pa v mesecu februarju po povprečju 3.0. v mesecu marcu pa po povprečju 3.3.
Mnogo kmetov sežanskega okraja ne more pozabiti, kako so pred priključitvijo krasno prodali v Trstu posneto mleku za dobro in še maslo iz istega mleka posebej. Danes <c to ne tla več in posebno s tem načinom plačevanja mleka po vzorcih celotnih količin je podjetje mnogim špekulantom prekrižalo račune, je pa plačalo mleko v celem okraju za me-«ec februar po povprečju 3.25 od slo. za mesec marec pa po povprečju 3.36 od sto. kar je -kupna količina mleka tudi v resnici imela.
Naše podjetje si z. vso resnostjo prizadeva, tla bi plačalo mleko po kvaliteti in po najvišjih mogočih cenah. Če bodo vzorci na terenu odvzeti pravilno, jc sigurno, da bo tudi laboratorij našega podjetja pokazal pravilne rezultate. Ivan Kjuder
la na planinah, kjer letno pasejo okrog 4500 glav živine. Samo polovica planin ima zagotovljeno streho za kako desetletje naprej, ostala polovica pa je s hlevi zelo problematična.
Ob takem stanju je nemogoče misliti na kako kvalitetno predelavo mleka.
Največ mleka je v planinah v podkrnskem okolišu, med Mrzlim vrhom in Rdečim robom, na Mata-jurju in na prehodu med Drežnico in Bovško. Ker so vse te planine oddaljene več kot 4 do 5 km zračne črte od prometne ceste, je nujno misliti na postavitev žičnih vzpenjač za prevoz mleka v dolino. To še posebno narekuje ugodnost, da bi lahko z eno samo vzpenjačo povezali tudi do šest planin. Tako bi mleko lahko predelali v modernih mlekarnah v dolini v res dober in kvaliteten sir. Investicije, ki bi jih vložili v to, ne bi dosegle niti polovico stroškov, ki bi bili potrebni za gradnjo mlekarn po planinah, Veliki mlekarski obrati v dolinah bi tako imeli delo tudi poleti, žičnice pa bi lahko služile fie za razvoz gnoja, odpremo raznega blaga v planine, spravljanje drv in drugo.	— an.
Ilirska Bistrica
\ sakdanja vprašanja delavcev vse premalo pridejo v javnost. Vzrok te. mu je, da dnevno časopisje dobiva premalo dopisov mislim življe.nj-,-kili dopisov — ki bi taka vprašanja obravnavali. Mislim, da je občni zbor republiških sindikatov lesnih delavcev, ki je bil pred dnevi v tovarni lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici obravnaval nekaj takih vprašanj. \a občnem zboru so delegati govorili o preobremenjenosti odbornikov s številnimi nalogami, kar jr vzrok, tla sindikalne organizacije ne morejo razviti tiste delavnosti v priti delavstvu, kot bi bilo potrebno. Pereče je vprašanje strokovne vzgoje učencev v gospodarstvu in polaganje izpitov za delavce brez učne dobe, ker je to povezano z upokojitvijo kot nekvalificirani delavci.
Nujno je treba spremeniti učni načrt v šoli in sploh sistom vzgoje in tečajev. Največ delegatov jc govorilo o tarifni politiki in poudarjalo, da so delovni kolektivi že toliko zreli, da potrjevanje tarifnih pravilnikov lahko odpatle s strani republiškega odbora sindikatov. Govorili so tudi o povišanju norm. oziroma akordnih postavk za realizacijo plačnih fondov,. Dcles ati so zahtevali, da se za znižanje slučajev nesreč postavi ostre zahteve pred tehnična vodstva podjetij. Sindikalne organizacije podjetij pa so dolžne dnevno pojasnjevati delavcem in uslužbencem pomen socialnega zavarovanja kot družbenega doprinosa delovnih kolektivov
Direktor tovarne lesovinskih plašč je. govoril o zaostalosti industrije v kraju in o socialnem vprašanju brezposelnih, ki jih je trenutno precej v Ilirski Bistrici.
Med drugimi jc bil ob zaključku občnega zbora sprejet sklep, da se prične z zbiralno akcijo za postavitev spomenika Borisu Kidriču. V zvezi s tem sklepom so poslnli društvu slovenskih književnikov željo, da napišejo življenjepis Bori• *a Kidriča, ker za to že sedaj vlada med našim ljudstr-om veliko zanimanje.	C. M.
».,. (-> ne vrne se noben od treh. sini moji. moji trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša mati.«
To lepe lin občutene besede partizanskega pesnika-umetnika Kajuha so se živo oglasile v spornimi, ko sem v Ospn pozdravil -— mater štirih borcev, ki jih iti več. Rad bi bil govoril z očetom, pa ga nisem dobil doma. Bilo mi je težko začeti razgovor z materjo, ki je dala življenje štirim sinovom in je vse štiri izgubila v borbi za svobodo. Kaj naj ji rečem, da ne bom takoj zadel na tisto občutljivo struno materine ljubezni? Kako naj jo vprašam, kaj is o bili sinovi- ne da bi pri tem znova oživel njeno materino bol? Nalahlko sean povedal, da bi rad vedel, kako so odšli v partizane, kje so se borili, kje so padli. Videl sem ji na obrazu, da jih je takoj priklicala v spomin. Njena misel se je za nekaj hipov raz-govarjala z njimi —- s štirimi sinovi Slovenske Istre, ki so se rodili na pragu Trsta.
Josip, Mario. Venčeslav in Erncst, štirje bratje, -tirje sinovi družine Krašovec lam ip»d skalovjem Krasa. Občutili so te-nubo in suženjstvo, ki je. vezalo in oklepalo naše ljudi na Primorskem. Njihov pogled je večkrat zaplaval tja čez morje, njihove misli so pogostoma dobivale peruti in so poletele iz ozke doline v širni svet. kjer živijo ljudje svoje svobodno življenje.' Utesnjenost, v katero so bili uklcnjeni, jim je dala misliti. Ko je včasih razgrajala burja tam nad vasjo in -o vsa srdita zaganjala čez Tinjanski hrib 111 po Ozapski dolini proti Miljam vse do morja in dvigala visoke, belopenaste valove, je bila to njihova borbena pesem. Taki bi radi postali, nevidne peruti bi radi dobili, da bi se z njihovo pomočjo iztrgali iz suženjske utesnjenosti ...
Najmlajši Erncst, je imel komaj Ift let, ko je aprila 1911 odšel v partizane. Pri odhodu je dejal materi:
»Mati, kaj jočeš, saj veš, da moram iti.«
To jc povedal, ker je vedel, 'tla je prišel tisti čas, ko bo lahko pokazal, da ni bil rojen za sužnja in lil apea, temveč za svobodnega človeka. Le nekaj dni je bil v partizanih, pa je že izginila za njim vsaka sled. Ugasnilo jc mlado življenje, ko se je komaj zasvetilo v vsej svoji moči. Od 11. aprila 1911 je pogrešan.
Maria in Venčeslava je v Bariju poklicala borba za svobodo in sta se pridružila prekomorski brigadi. Dolgo časa sta bila skupaj v čeli in se borila v Dalmaciji, Bosni in Srbiji. Maria je za vratna bolezen malarija že v Italiji zelo izčrpala, vendar je hotel dati svoj prispevek y veliki
m; s
osvobodilni borbi. Padci je v Bosni dne 26. marca 1911. • Ko jc mlajši brat Venčeslav povedal materi o smrti brata Maria, je jokala. Sin pa jo je tolažil:
»Mati. Mario jc bil lako izčrpan od bolezni, ki jo jc dobil v Italiji, da je bolje, da ga nisi več videla.«
Najstarejši Josip je odšel v partizane že pred razpadom Italije in jc jiadel dne 21. junija 1911 pri Novi vasi v Sloveniji. Napravil je vsega devet let vojaškega življenja.
Venčeslav jc bil štirikrat težko ranjen in se je vrnil domov kot 50 odstotni invalid. V vasi je takoj po vrnitvi organiziral mladino iu postal njen predsednik in hkralu še predsednik krajevnega ljudskega odbora. Bil je velik ljubitelj lova. Ko je nekega dne kmalu po osvoboditvi šel z drugimi tovariši na lov, se je po nesrečnem naključju odkrlmil ka-
V 16. stoletju so Benetke dosegle višek svoje moči in teritorialne razsežnosti. V svojih rokah so imele polovico vzhodne jadranske obale, polovico Istre in velik del severne Italije. Poleg tega pa mnogo kolonij v Sredozemlju. Toda, kljub veliki moči in razsežnosti, imajo v sebi že kali svojega propadanja. To se je pokazalo, ko je Evropa začela temeljito izkoriščati pot okoili Afrike v Indijo, prekooceansko pot v Ameriko in druge novoodkrate poti. Te nove poti so Benetkam škodovale bolj kot vse vojne v 15. in 16. stoletju. Trgovina s kolonijalnim blagom je dotlej Šla skoraj izključno preko Benetk. Beneška država je pri tem zaslužila velikanske vsote denarja, predvsem na račun srednjeevropskih dežel, kot so Nemčija, Avstrija, Poljska in Madžarska.
Ko je bil monopoli nad kolonialnim blagom v rokah Benetk, se republika ni mnogo ozirala na razne pogodbe, ki so omejevale ali celo prepovedovale Trstu trgovino s soljo. Zadnja tako pogodba je bila iz leta 1163, ko so Benetke ukazale, da mora Trst porušiti vse soline v Žavljali, ker so smatrale, da imajo samo one pravico do izvoza soli v Avstrijo in
m ¡i ¡¡¡g ^ s.
llllSlSlSliSI
I I I 1 X
&.....? V.....- fós
W'MMáí
¿mm-
$m i-
iP^-^r.....tópl;::
kpü?
IÉÉpi

men, za katerega se je prijel, da bi sc povzpel više. Padel je s kamnom vred 16 metrov globoko v prepad in ostal na meslu mrtev.
»Danes mi je težko, ker sem vsa izčrpana od tlela. Tako težko sem jih zredila, zdaj ko bi 3111 bili lahko pomagali, jih tli več. Ne morem več govoriti, ker mi jo slabo pri srcu, če sc sponmin na otroke.«
Za nekaj trenutkov je mati umolknila, pa je kmalu zopet spregovorila. Kako živi danes. Nima kaj reči, toda rada bi, da bi bilo tisto malo polja, ki ga ima, dobro obdelano. Vse priznanje je. dolžna mladini, ki rada pomaga pri delu, posebno še enemu izmed soboreev njenih sinov. Ta pri vsakem večjem delu priskoči na pomoč in prijel je s seboj še druge tovariše.
Na mestu, kjer se jc ponesrečil \ enčeslav, jc danes spominska plošča. To ji je v tolažbo, kc-r čuti, da se njenega sina spominjajo še drugi ljudje. Se mi je mati povedala, da je na pokopališču pod vasjo spomenik vsem štirim sinovom.
Odšel sem, da jih lam obiščem in prisluhnem glasovom mrtvih, — ki živijo v spominu ljudi. Čez polje, polno bogate pomladne rasli, bogato prvega cvetja po travnikih, sem prišel na pokopališče sredi polja. Ob*tal sem ob spomeniku, ki nosi napis; \ spomin štirim bratom Krašovec. V marmorju so slike vseh štirih ter v sredi podatki o rojstvu iu smrti, spodaj pa skromen podpis: Žalujoča družina. Grob je skrbno negovan, v marmornati vazi je sveže cvetje, na grobu pa *rasejo nageljni, lilije, pušpan 111 vrtnice. Skrbna materina roka je vse to nasadila ...
V vrhovih cipres je kot v pozdrav zašumel pomladni veter. Bil je to pozdrav štirim bratom Krašovec, ki so sledili klicu domovine, in se borili — za svobodo svoje vasi na pragu Trsta. Bilo mi je kot da v tistem šumenju slišim glasove vseh štirih sinov, ki tolažijo in vzpodbujajo mater z besedami Kajuha:
»Lepo je. veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še | enkrat umreti!«.
Ogarev
Čudno zveni v polnem dvajsetem stoletju ta naslov. Splošno je znano, da so pokrajine Južne Italije skrajno siromašne in zaostale, vendar je najbrž le malokomu znano, da vladajo ponekod še polsužcnjske razmere. ^ mnogih krajih Južne Italije, pred-vsem v obrobnih va«eh med pokrajinami Campaiiia, Lucania 111 Puglie, kjer je pretežna večina kmetov brez zemlje, so približno v istem letnem času. I, j. po zadnjem letnem pridelku in pred pricctkom jesenskih del na polju, seiunji na katerih lahko za določeno dobo kupiš ceneno delovno silo otrok v starosti od 8 do 15 let. Verjetno ima ta običaj, ki ga domačini nazivajo »il mereato degli alani«. svoje korenine v davni preteklosti rimskega cesarstva. V sredi-

ščiu pokrajine Samnium, t. j. rimske žilniee jc bilo mesto Bencvento v rimskih časih tržišče kmečkih sužnjev. Starorimski latifundisti so tu kupovali delovno silo za svoja prostrana posestva na bogati Sieilji. Po dveh tisočletjih pa najdemo v deželi. ki si lasti monopol kulture in napredka v sredozemskem delu Evrope. ostanke največjega ponižanja človeškega dostojanstva — suženjstva.
Severno od mesta Bencvento se razprostira nizko gričevje, ki se potem nadaljuje v pokrajini Molise in Ta-vuliere delle Puglie (Tavoliere je italijanska žitnica). Tu so velike pri--t a ve in kmetije bogatih polgruntar-jev, ki goje toliak in žitarice. Zemlje je tu na pretek. Povsem drugačen pa je položaj v bolj hribovitem južnem
rstom in Benetkami

t	s
Štirje bratje Krašovec, Eriu st, Mario, Josip in Venčeslav
druge srednjeevropske dežele. Trst, zaščiten od Avstrijcev, se ni mnogo oziral na to pogodbo, kajti soline v Zavijali so delovale še vse do 19. stoletja.
Leta 1589 je prvi poskus Benečanov, da bi uniSili tržaške soline. To se ponovi tudi leta 1615, ko so Bone-čatui napadli žavcljske soline^- močno vojsko, ki je štela 3.800 ljudi, kar je takrat pomenilo veliko armado. Toda Tržačami so imeli zelo dobro razvito obveščevalno službo. Takoj so poslali po tedanjega kapitana Danijela Francola in tudi sami oborožili svoje prostovoljce. V nekaj urah so Benečane pregnali.
Taki poskusi so bili v 17. stoletju zelo pogosti. Toda končali so se vedno brez uspeha. Benetke, ki so izgubile monopol nad kolonialnim blagom, so si hotele ohraniti monopol nad soljo. To jim je najbolj preprečeval Tirst, ki je imel zelo dobre in bogate soline. Tržaška sol pa je bila mnogo cenejša od beneške, zato so jo tudi avstrijski vojvode radi kupovali. Vojvode so se v tem času začeli tudi zavedati važnosti Trsta in majhnega dela jadranske obale, ki so jo imeli v svojih rokah. To je privedlo do tega, da so začeli dajati Trstu več pomoči. Odnosi med Benetkami in avstrijskimi vojvodi pa niso bili nikdar dobri. Zato pa so Benetke gledale v Trstu resnega konkurenta, ki bi moral izginiti. Ker mn niso mogle do živega drugače, so v svojih arhivih poiskali stare pogodbe, ki so Trstu prepovedale soli-narstvo in omejevale njegovo trgovino z zaledjem. Na podlagi teh pogodb, ki jih niso niti Trst in avstrijski nadvojvode na eni niti Benetke na drugi strani nikdar jemali resno, so sedaj začeli Benečani resno ovirat delo tržaškim solinarjem. Kct Benetke čutijo v sebi kali propadanja. je njihovo početje še odločnejše. Ob vsaki ugodni priliki po-skusijo razdirati soline, da bi onemogočile nadvojvodom kupovanje soli v Trstu ¡11 ga prisiliti kupovati v Benetkah. Benečani so šli celo tako daleč, da so v Trstu ukradli knjigo statutov in jo odnesli v Benetke. Ko se je knjiga, po posredovanju nadvojvode, vrnila v Trst, so Trža-čani opazili, da manjka list, ki je Benečanom omejeval plovbo po tržaškem zalivu. To so Benečani napravili zaradi tega, da hi mogli onemogočiti delo tržaških solinarjev in jih napadati.
S tem pa niso zadeli samo Trža* čanov, ampak tudi nadvojvode, ki jo zaradi svojih interesov ščitili tudi interese Trsta. Ko so se beneške ladje bližale tržaškemu zalivu 111 so se iz Istre pomikale proti severu beneške kopne čete, so avstrijski kapitani v Trstu zbrali svojo vojsko in branili najprej soline. Seveda so se tudi Tržacani sami radi odzvali klicu mestnega sveta in šli kapitanom na pomoč. Te bitke so bile včasih krvave. Nekoč so Benečani izgubili v Žavljah 600 vojakov, kar je predstavljalo tretjino njihovega nastopajočega moštva. Tržaški viri pa iz previdnosti vedno znmolčijo svoje izgube.
Ko so Benečani uvideli, dn s silo ne bodo opravili nič, so začeli z diplomacijo. Beneški poslanci so začeli od nadvojvodov zahtevati, da spoštujejo stare pogodbe lin da ukinejo tržaške soline ter kupujejo sol le od Benetk, ki so edini gospodar morja, kakor se izražajo viri. Zaradi ljubega mini so nadvojvode Benečanom obljubili, a solin niso ukinili. Ko tudi na ta način niso uspeli. so Benečane poskusili spremeniti tok hudourniku Rosaindri, da hi tako soline poplavili. Pri tem jih je pa tedanji kapitan v Trstu tako nn-fclestil, da so za vedno odnehali.
Iz vsega se vidi, tla so bili od-nosi med Trstom in Benetkami v 17. stoletju zelo slabi. Beneška republika se nahaja na začetku svojega propada, Trst pa na začetku svojega vratolomnega vzpona. Benečani so se tega dobro zavedali, a preprečit; niso mogli.
Miroslav Pahor.
Mešctar prisostvu je pogajanju
Morje je rodoviten pašnik, kjer se pase velikanska množina najrazličnejših rib. kitov in drugih večjih živali. Vse to človek lovi in pobira iz morja dan na dan in leto na lclo. Z morskim ribolovom ni zaposleno samo razmeroma majhno število ribičev ob obali, marveč je s tem v zvezi dobro razvita industrija za kon-serviranje rib, industrija mrež in ribiških priprav tja do gradnje ladij, motorjev in strojev. Tudi železniški in letalski prevoz rib moramo fieti sem. Izredno velik krog ljudi, podjetij in obrti je torej odvisen od rib, Malo preti zadnjo vojno so statisti-čarji našteli približno pet milijonov morskih ribičev. Še večje pa je število ljudi, ki so zaposleni v ribji industriji. Teh je najmanj desetkrat Loliko. Morski ribolov ima za človeško gospodarstvo izreden pomen. Svetovni ribolov je izredno velik. Morje letno proizvaja od 15 do 18 milijonov ton rili. Celine pa približno 30 do 10 milijonov ton živine.
GOBA živi v Jadranskem, Sredozemskem in Rdečem morju, v veliki množini ob dalmatinskem obrežju in pri grških otokih. Tudi na baliam-skili otokih, na pobrežju Kube, Anti-lov ¡11 pri Floridi. Dolgo niso vedeli, kaj je pravzaprav goba. ali je žival ali rastlina. Na to je bilo težko odgovoriti, ker goba odzunaj ni podobna nobeni živali. Žiti prirašeena za morsko dno kot rastlina. Šele ko so se nadrobno seznanili z notranjo grailbo gobe, so ugotovili, da je goba žival, toda zelo preproste gradnje. Gojijo jo pa lahko tudi umetno tako. da od večjih gob odrezane kose vlagajo v pesek pod vodo, da bi se dalje razvijale. Gobe sedijo trdno na skalah v globini 2 -600 111. Na breg spravljene gobe navleeejo na motvoz, nakar izperrjo žoličasto gmoto. Ko se na zraku popolnoma posule, napolnijo z njimi vreče. ]/. globine 6 15 111 jih vlečejo r. ostmi in kleščami. Potapljači jih lovijo v globini do 60, red-
keje do 70 m. Najskrbneje ravnajo z levantskimi gobami, ki imajo nežno plotivo, majhne luknjice iu prav malo zmanjšajo svoj obseg, če jih stisnemo. V trgovino prihajajo bcloru-mene ali skorn popolnoma bele. Te gobe uporabljajo zlasti za toaleto, za umivanje in trenje .telesa. Baliamske in antilske gobe so debelovlaknate z velikimi luknjami ter zlasti t. zv. konjske gobe uporabljajo za umivanje lesa, za brisanje šolskih desk. za umivanje konjskih kopit itd. Če kupujemo uinivalno gobo, ne glejmo. ali je bela. kajti take gobe so pobeljene s klorom in žveplom in začno kmalu razpadati. Kupimo rajši cenejšo rumeno gobo, ki jo v vroči votli nekolikokrat izperemo, odstranimo iz nje pesek itd. ter jo v čisti vodi preplaknemo. Če je v gobi mnogo raznih ostankov, je dobro, če jo položimo za nekaj ur v kis, preden jo izperemo. Umivalno gobo moramo po vsaki uporabi v čisti vodi izprati in potem na zraku (na prepihu) posušiti, drugače postane grda in neprijetno diši.
Z lovom morskih gob na dalmatinski oluili se ukvarjajo izključno prebivalci majhnega otoka Krapnja in iz Zlarina. Lov na morske gobe jc zelo naporen. Zlasti je naporno delo potapljačev »spužvarjev«. Ti imajo svoje podjetje »Spužva« v Šibeniku, ki se briga za razpečavanje morskih gob- Od zgodnje pomladi pa do kas. ne jeseni potujejo »spužvarji« na svojih majhnih ladjicah vzdolž cele naše obale. Prvotno je veljalo kot najboljše lovišče morskih gob ob zahodni istrski obali od Pulja do No-vigrada oziroma do Umnga. Konce septembra 1950 so potapljači »Spuž-vc« odkrili na Kvarnem, v bližini svetilnika Galiola na otoku Cresu. veliko nahajališče prvovrstnih gob, ki obsega 5 kmJ in se nahaja v glo-bini okoli 50 m. Sam lov na gobe jc svojevrsten. Podjetje »Spužva« ima deset dobro opremljenih lovskih
ekip in vsaka ima v načrtu uloviti med sezono 600 kg gob. Jadranske gobe, iki jih lovijo od Uleinja do Kopra, spadajo med najboljše vrste na svetu. Love jih v globinah 50—60. v redkih primerili tudi do 70111, Lo-vec-potapljač sc mudi v večjih globi. 11 ah (okrog 50 m) največ pol ure. Z nožem odstrani z' morskega dna samo večje gobe iu pusti vse tiste, ki niso vsaj 6 cm visoke. Za rentabilen lov velja le goba, ki je vsaj 6 cm visoka. Odrezane gobe potapljač sproti spravlja v posebno mrežo.
V Jadranskem morju imamo razne vrste gob, nimajo pa vse enake gospodarske vrednosti. Najvišjo ceno ima goba, ki jo imenujejo »oko slona«. V surovem stanju stane 2850 din« za kg. predelana pa ima vrednost 1500 d iti kg. »Školjkasta« goba ima ceuo povprečno po 1600 din kg, »ka-
delu pokrajine, ki je tudi močneje obljuden: zemlja je tu razkosana na majhne parcele, večina kmetov pa je sploh nima. Marsikatera kmečka družina i? južnega predela je prisiljena za določeno dobo oddati svojega otroka v »robstvo« bogatim posestnikom na severu, ker hi se sicer ne mogla preživeti. Benevento leži ravno med obema conama, ki sta si po ekonomski in socialni strukturi tako različni.
Oglejmo si kako izgleda tak semenj s človeškim blagom. Rano v jutru prihajajo v Benevento kupci z bogatega severa. Pripeljejo se v značilnih dvokolesnih vpregah, ki so seveda razkošje, ki si ga lahko privoščijo samo premožni ljudje. So to krepki, saticvinični .ljudje, z rdečimi nosovi in liri ter velikimi zavihanimi brki. oblečeni v oguljene 111 za-maščene telovnike. Samozavestno ko-racijo po .trgu pred katedralo, kjer je zbrana številna množica: na stotine kmetov in desetino 'in desetine otrok, ki so peš prišli z juga in sedaj čakajo na primernega kupca. Otroka spremlja običajno oče, le red-knkdaj je zraven tudi mati, ki pa nima besede pri kup&jskih poslih. Nekaterih od otrok so »praznično« oblečeni, nosijo culieo v roki, večina pa so bosi in strgani. Najmlajši med njimi so vsi preplašeni, dočim so odraslejši bolj pogumni — saj niso prvič tukaj.
Pri izbiri je najvažnejši pogoj, da ic deček krepak in dobro razvit. Važna je seveda tudi starost. Kupce otipava otrokove mišice, pregleda mu celo zobe. ki so ponavadi komaj nadomestili mlečno zobovje. Vprašanja si slede: »Ali znaš (pasli ovce? znaš krmiti živino? i. pd.it Starši prepuščajo otroku, da sam odgovarja: iz dečkovih odgovorov spoznaš, če je živahen in bi-ter. ali pa je boječ in bolj mrtvega značaja ter ho ponoči na hlevski slami jokal za materjo.
O ima torej otrok potrebne pogoje. se začno pogajanja, ki trajajo navadno celo jutro. Včasih poseže vmes tudi mešetar. On pozna družino in jamči za otroka, da bo rentabilen. Družini otroka pa prigovarja, da pozua kupca, da je prilika sijajna, da bodo z otrokom dobro ravnali in ne I10 spal v hlevu, kot je sicer običaj. Sledi barantanje za ceno. Otrokova družina dobi nekaj tisoč lir in
Polgruntar ocenjuje dva otroka, ki sta vzbudila njegovo zanimanje, To sla dva brata, ki sta bila potem najeta skupno za dva tisoč lir in dve vreči žita
nekaj stotov žita, Če je kupec bolj širokogruden, obljubi včasih tudi par starih čevljev.
Ironija slučaja — trgovanje se vrši prav pred §cdežem socialistov v Be-
neventu, ki včasih ogorčeni prisostvujejo tem kupčijam. Kak sindikalni aktivist se skuša vmešati v zadevo, govoričiti o pravicah dečka in družine v odnosu do delodajalca, o nepravičnosti družbe itd. Toda mora vedno kloniti pred elementarno logi-ko prizadetega: če bom preveč zalite, ven, me nihče ne bo več hotel in bom prisiljen doma umreti za lakoto. " V Beneventu se že leta in leta razpravlja in protestira. Lansko leto so o teh razmerah ¡v Južni Italiji razpravljali cclo v italijanskem parlamentu. lO.rgani notranjega ministrstva so zaslišali očividce, politične stranke so intervenirale na prefektu-rah in kvesturah, lokalni Časopisi so napovedali veliko kampanjo proti tem socialnim krivicam. In vse je ostalo pri tem. Kako vendar odpraviti to vpijočo socialno krivico v okviru državnih zakonov, ki ščitijo le delodajalca in uzakonjujejo izkoriščanje človeka po človeku ? Pred dvemi leti <se je f>ri deklici, ki jc na takem semnju čakala na kupca, ustavil celo škof, ki je odhajal iz nad-škofije. jo pobožal po laseh in odšel. dalje.!.. (Njegova ljubezen do bližnjega ni zmogla kaj več___Izgleda, da italijanske vladne kroge ne vznemirjajo bedne raztncTe in socialne krivice v lastni državi. Vse preveč so zaposleni z razširjanjem svojega »življenjskega prostora« na Vzhod, z visoko politiko interesnih sfer in spletkarenjcm. da hi si v svetu spet pridobili z intrigami in nasiljem pridobljene .politične pozieiie, ki so jih po zlomu fašizma izgubili.
g JACQUES i DONART:
France ¡f Magajna:
Žalosten je bil pater Krizostom in solze so mu igrale v očeh. V globokem sočutju do samega sebe je razmišljal o svoji usodi in končno je pogodil pravo. Odšel je v opatovo celico in sc potožil.
»Prečastiti oce,« je rekel sklonjene glave. »Med brati bivam, ki pijejo vsak dan, zame pa je ni kapljice. Ali ni med njimi nobene krščanske ljubezni? Ko bi mi vsak od svojega podaril tri litre, bi tudi jaz imel sod poln. Le malo bi se to vsakemu poznalo, mene hi pa nepopisno osrečili. Prosim, prečastiti oče, recite bratom dobro besedo.«
Oče opat si je zamišljeno gladil nos in končno prikimal.
»Ni napačna tale misel,« je potrdil. »Po večerni molitvi jo bom po-
nalska« goba po 1200 din, škartno blago pa po 500 din kg. Gobe vrste »slonovo oko« lovijo predvsem na področju dalmatinskih otokov Silbe, Oliba in Sansiga, gobe školkaste vrste v vsem Jadranu, vrsto kanalske gobe pa vzdolž Ninikega kanala, v bližini Trogira in Janjine ter deloma v Istri od Novigrada do Kopra. Tudi pri rtu Premontur lovijo zelo kvalitetno vrsto morskih gob.
KORALE nastanejo tako, da se nabirajo v morju drobne živalce, lako imenovane antozoe. Morje pa mora biti prav slano, sicer korale v njem ne nastanejo. Nabirajo se v globini 50 do 200 m. in sicer ne na morskem dnu, marveč samo ob straneh proti jugu obrnjenih morskih pečin. In prav te ugodne pogoje ima jugoslovanska obala. Razen Dalmacije so na svetu znana najdišča koral še na Japonskem, v Gvinejskem zalivu ter ob obali Španije, Sicilije in Sardinije, drugod pa jih še niso našli.
Naše korale so ene najlepših na
Hibe med korališči
svetu. Po krasni rdeči barvi in trdoti znatno prekašajo temne japonske 111 blede italijanske korale. Korale uporabljajo ljudje pri nas za nakit šele kakih 300 let. Najspretnejši lov. ci na korale so prebivalci otoka Zlarina. Korale dosežejo na domačem in tujem trgu visoko cono, saj jih prodajajo tudi po 20.000 din kg. Človek hi mislil, da hi morali Zlarinc.i spričo tolikšne cene obogateti. V resnici pa so bili zmeraj revni, njihovo življenje trdo in naporno. KoTal namreč ni lako lahko najti, razen tega pa so spravljali dobiček večinoma prekupčevalci. Zlarinci so križarili po Jadranu tri mesece v letu in zaslužili komaj toliko, da so preživljali sebe in družino. V bivši Jugoslaviji so bili celo zadolženi, tako da so komaj odplačevali dolgove ali pa samo obresti. V današnji Jugoslaviji vprašanje zaslužka lovcev na korale od-jiailc, ker skrbi zanje država, da obdelane korale ugodno prodajo. Kje so najdišča koral, to skrivnost Zlarinci budno čuvajo že kakih 300 let. Ekipa šibemskega podjetja »Spužva«. hotela iskati in trgali korale že 1. 1951. Nikakor pa ni--o motili pregovorili zlaninskih ribičev, da bi jim pokazali, kje so. Ekipa pa se te ovire ni ustrašila. Opremljena z najmodernejšimi sredstvi je začela v juniju 1952 sama iskati korale. Že prvi dan so nalovili kakih 5 kg koral, par dni nato pa še 15 kg. Gre za prvovrstne korale, ki se drago prodajajo. Razen pri otoku Žirju jc ekipa raziskala morsko dno tudi pri drugih otokih srednjega Jadrana. Našla je 20 ležišč, med njimi dvoje zelo bogatili. Lov sc nadaljuje.
Korale so danes že po 10.000 din kg. Izven naših meja se s predelovanjem koral v basere in drug nakit baivita zlasti Livorno in Genova, glav" ni tržišči pa sla Neaipelj in Pariz. Najdražje se plačujejo izbrani rožnati komadi, za najcenejše pa se smatrajo korali' z več ali manj po-črnclosti in prevrtane od živali (gob,, črncev, mahovnjakov, mehkužcev), živečih v morju,
S. B, P.
vedal bratom in sem prepričan, da se ne bo nihče protivil. Od mene prvega boš dobil dvakratno mero — šest litrov. Pojdi v klet in pripravi si primeren sod.«
Razigranega srca je pater Krizostom odskakljal v klet in izbral med praznimi sodi takega, ki je držal celo več ko tri hektolitre, saj se je globoko v svojem srcu nadejal od prijaznih bratov dobre mere. Opral in oplaknil ga je pošteno, kakor gre, in postavil na izbrano mesto.
Po večerni molitvi je opat povedal željo novega brata in vsi so pokorno sklonili glave in pokimali.
»In naj se delo krščanskega usmiljenja izvrši takoj,« je odloSil opat. »Pojdi, brat Krizostom, v klet in položi lijak na veho! šli bomo za teboj in ti odmerili, kakor smo obljubil i.«
S kipečimi besedami in solznih oči se je pater Krizostom zahvalil in nato so vsi drug za drugim odšli v klet. In ko je bil lijak položen na veho praznega soda, se je obdaro-valee odstranil. Grdo in nevljudno bi bilo. če bi stal poleg kakor kak finanear in nadziral tekoče darove.
Prvi je prinesel svojo dvojno mero opat in za njim so se vrstili bratje. Tekla je tekočina skozi lijak in prijetno žuborela v sodu. Preden je pretekla ura. je poslednji brat izlil svoj odmerek in sod jc bil do vrha poln. Brat Krizostom je zabil veho in se še enkrat zahvalil vsem, potem so pa odšli k počitku.
Teden dni je čiukal pater Krizostom. da se vino umiri in »poleže«, osnuiga dne je pa poln nestrpnosti zabil pipo. Iti si jc — ker je bilo prvič napolnil litrsko majolko do roba. Pogumno jo je dvignil do ust in napravil prvi ogromni p oži rek. In tedaj ...
In tedaj, bratje moje ljubi, se je zgodil velikanski čudež, veliko večji od onega v galilejski Kani! Iz pipe je bila pritekla cista in pristna sto-odstotna —■ studenčnica! Čudež je to bil, nezaslišani čudež, večji od onega v galilejski Kani, le da se je izvršil v obratni smeri. Vino se je spremenilo v vodo!
Pater Krizostom se. je usedel nn leseno blanjo poleg soda in se grenko razjokal. Bil je bistroumen ¡11 je kaj kmalu spoznal vso grozno resnico:
Vsak posamezni brat in sam opat jc pri »darovanju« takole mislil:
»Ker bodo vsi ostali dali vino, boni jaz sam dal čiste vode. Ta malenkost se ne bo pni treh hektolitrih nič poznala.«
In ker so vsi lako mislili iu so vsi tako storili — opat prvi od vseh — so bratu Krizostomu napolnili sod z vodo!
Ure dolgo je sedel brat Krizostom na leseni blanji in je točil grenke solze iti ni vedel, kaj bi.
Tudi jaz ne vem, želim pa, da bi se taka zgodba nikoli več ne ponovila.
JMZNASK& 1=
T
»Gospod direktor Martinet — moja žena...«
Hubert se je kislo nasmehnil in prestopil z noge na nogo. Prav neprijetno mu je bilo, da je srečal svoiess predstojnika, prav ko je hotel z Marietto preživeti lin večer v baru.	"
Martinet jo je na svojstven način požiral z očmi. »Lepa gospa, dovolite, da prisedem?«
Marietta ga je spoštljivo povabila. Njeni črni lasje so se kovinsko bleščali, polt lepe Sioilijanke pa je imela barvo rumene vrtnice. Njeno vitko telo je delalo vtis divje zveri. Martinet si je domišljal, da dobro pozna ženske ln take, kot je bila Marietta, do zdaj še ni srečal. Le kje jo je staknil tale Hubert? Kako je mogla živeti taka ženska z malim uradnikom?
Marietta je vedela, da jo Martinet opazuje. Spominjala se je njegovega obraza z ulice an vedela že takrat, da se zeli z njo seznaniti. Opazila je, da je njen mož ljubosumen. želela ga je objeti z obema rokama in mu povedati, da je nor, ker se boji zanjo. Hotela ga je drezniti pod ml-ko, ali mu dati kakršenkoli znak, toda sedel je predaleč. Bil je tako neroden, tako sam svoj, pa se je vendar takoj zaljubila vanj, čim ga je srečala. Nikdar ni rinil v ospredje, niti pri delu niti pri ljubezni. Zato pa je tudi bil le mali uradnik, Martinet, njegov vrstnik, pa direktor. Zamišljeno se je nasmehnila.
»Vas smem prositi, da popijete z menoj steklenico Šampanjca,« je vprašal Martinet.
Naslonila se je na stol in se neopazno nasmehnila: »Utrujena sem že, rada bi šla domov.« Toda njen koral: ni kazal utrujenosti.
Ko ju je s svojm avtomobilom peljal domov, jo je Martinet, ne da bi Huberta sploh pogledal, vprašal: »Vas bom kmalu lahko spet videl?«
Dvignila je obrvi: »Seveda, saj vendar živimo v istem mestu.«
že naslednji dan ji je Martinet poslal dvajset rdečih vrtnic. Hubert je bil ves divji: »Ta nesramnež, ta podli bogataš, bi te rad pridobil zase. Zaveda se, da sem od njega odvisen, prekleto. Ne bo te pustil pri miru in če mu ne popustiš, me bo vrgel iz službe...«
Marietta si je prižgala cigareto. Morda je bila cela vesela, da je Martinet tako plesal okrog nje. Kdo more razumeti žensko? Videti pa je popolnoma mirna. Popoldne, ko je bil Hubert v uradu, je zavzonil teleion.
»Gospa, Se danes moram z vami govoriti...«
Mariettin glas je bil zvonek in privlačen: »Kaj mi boste povedali lepega?«
Martinet pa je bil dobro pripravljen: »Gre za vašeg-s moža. Zadeva je na moč nujna. Ali me lahko obiščete?!
Marietta ni dolgo razmišljala: »Zakaj ne? Kdaj lahko pridem?«
»Ob petih v moj urad. Vaš mož bo imel takrat delo v mestu.«
Marietta je odložila slušalko in sedla v naslonjač.
Dobro je poznala ta tip moških, »bonvivantov«, še iz Sicilije. Ni bila neumna, vedela je, da jih je najti povsod na svetu. SIcer Hubert ne bo nikoli zvedel za ta obsik, na-smehnila se je kot v sanjah... Na vse zadnje, čemu je človek mlad in lep?
Mala mizica, pogrnjena za čaj, v razkošni delovni sobi je kazala, da je Martinet strokovnjak v osvajanju žensk. Kljub temu pa je bil miren in raztresen, ko ji prišla. Dolgo ji je stiskal roko.
»Hvala, da ste prišli... Vaš obisk predstavlja zams izreden dogodek. Ne morete si misliti, kaj pomenite zame, odkar sem vas prvič videl 1«
Marietta je ljubeznivo prikimala: »Prava ženska t® takoj čuti.« Ni mu odtegnila roke.
Martinet je bil presrečen: »Torej razumeli ste me, 1*-pa žena, in prišli zato, ker vam tudi jaz...«
Pogledala mu je v oči in zašepetala: »Da, zato ker sta mi tudi vi všeč...« in nato oklevaje dodala »in ker vata zaupam,«
Vseeno mu je odklonila roko, ki ji jo je dal na rame; »Ne tako hitro, dragi prijatelj. Časa imava dovolj.«
»Kaj ne čutite, kako sva ustvarjena drug za drugega, kaj ne vidite, da je to prst usode...« je nadalieval Martinet.
Mariettine oči so zagorele: »Vem, da se ne morem braniti in da bi vsak poskus prikriti svoje želje, bil brezuspešen. Vse bom žrtvovala, da bom tvoja. Toda dveh ljudi! istočasno ne maram. Ločila se bom od moža in zelo srečna bova...«
(Konec prihodnjič)
5955555555555555555555555O
pokrajine, ki so jo poskušali upodobiti.
Zaključili bi z mnenjem, ki je v takih stvareh zelo merodajno in ki smo ga slučajno ujeli. Gre za mnenje predsednika Zveze likovnih u-metnikov Jugoslavije in priznanega umetnika Božidarja Jakca, ki j s ob pogledu na razstavo, dejal, da ga presenečajo razstavljena dela in da se lahko ta razstava meri z marsikatero razstavo že »gotovih« umetnikov. To vsekakor veliko obeta in dela čast njihovemu učitelju. Božidar Jakac je bil veselo presenečen in je našel samo pohvalne besede. Naj bo mladim umetnikom, kakor tudi njihovemu učitelju njegovo mnenje v zadoščenje in priznanje, kakor jim je tudi lahko mnenje večine obiskovalcev, ki se prav tako pohvalno, čeprav »nestrokovno«, izražajo o razstavi.
Pomen postojnskega muzeja
Ko smo ustanovili leta 1946 muzej v Postojni, si nismo predstavljali , kako važna in pomembna ustanova bo z leti postal.
Sprva je bilo to nekako skladišče vseh mogočih in nemogočih predmetov in dokumentov. Nekateri tovariši iz Ljubljane so nam celo odsvetovali ustanovitev muzeja, češ, da nimamo prostora in podobno. Toda bili smo trmasti in se nismo dali pregovoriti.
Postojnski muzej pa ni tak, kot, so drugi muzeji po naši ožji in širši domovini, ker služi poleg vzgoje ljudi tudi kot pomembno propagandno sredstvo. Da je temu tako, nam pričajo izjave gostov iz tujine, ki so obiskali ta muzej.
Belgijski turisti so rekli: »Z za-
Gostovaoje Sigúeosle filharmonije Kopro
V torek je v Kopru gostoval orkester Slovenske filharmonije, ki je na Titovem trgu priredil koncert pod vodstvom dirigenta Sama Hu-bada.
Med svojim šestletnim umetniškem delovanju je orkester Slovenske filharmonije postal vlito glasbeno telo, ki lahko v najbolj dovršeni obliki tolmači svojim poslušalcem vso bogato glasbeno literaturo, tako domačo, kakor tudi svetovno. Spored, ki ga je orkester izvedel v Kopru, je obsegal štiri simfonične skladbe, od katerih je bila ena delo jugoslovanskega avtorja. Vse štiri skladbe spadajo v vrsto standardnih del, ki so poslušalcu lažje dostopne in ne zahtevajo posebnega poznavanja glasbene umetnosti.
Uvertura k Rossinijevi operi »Se-viljski brivec«, ki je bila prva točka sporeda, je vedrega značaja, polna duhovitih, igrivih domislekov, kar je značilno za italijansko komično opero iz te dobe.
IV. simfonija, delo ruskega romantika Cajkovskega, odlikuje značilna oblikovna širina, slovanski temperament in izvrstna instru-mentacija, ki pa ob izvedbi na prostem ne more priti do prave veljave. To velja v bistvu za vse štiri skladbe simfoničnega koncerta, ki so s tem izgubile nekaj svojega bleska.
Dukasov »Črnošolec« je opisujoča
skladba, katere vsebina se naslanja-nja na znano Goethejevo balado o čarovnikovem učencu. Koncert je zaključilo »Simfonično kolo«, delo hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca. Narodna melodika, živahni ritmi in dobra instrumentacija so utrli tej skladbi pot na skoraj vse koncertne odre v svetu.
Dirigent Samo Hubad je dal orkestru ves muzikalni polet in umetniško interpretacijo, ki sta pripomogla koncertu do uspeha.
nlmanjem smo si ogledali tudi vaš muzej in upamo, da bo imel gospod Vilhar možnost dopolniti svojo zbirko. Prihodnjič mu bomo prinesli kipec, ki naj bi potrdil prijateljstvo med našima dvema državama.«
Francozi: »Po obisku jame smo si ogledali tudi vaš muzej. Spoznali smo se z gospodom Vilharjem in zelo moramo ceniti njegovo osebna kulturo. Zahvaljujemo se mu za razkazovanje dokumentov v muzeju. Vse naše čestitke tako krasnemu in zanimivemu muzeju.«
Vrstijo se izjave Italijanov, Nizozemcev, Avstrijcev in Angležev. Zanimiva je izjava Egipčanov: »Krasna, ljubka dežela v polnem razvoju, ki gleda z zaupanjem v bodočnost. Ljudstvo, slavne preteklosti, je gostoljubno, ponosno in pogumno. To sem našel v Jugoslaviji za časa svojega daljšega bivanja. Zdaj te zapustim, lepa dežela, toda obljubljam da se vrnem, mogoče za vedno!«
Letos je obiskalo postojnski muzej do 19. aprila 1232 domačinov in 11 gostov iz tujine.
Za naš muzej moramo dobro poskrbeti, kajti vzgajati mora vsakogar, ki pride k nam. Vsi naj vidijo, kaj in koliko smo morali pretrpeti. Vidijo naj, čemu smo tako žilavi hi dosledni, ko hranimo to, kar smo plačali z največjim trpljenjem, svojo svobodo.	L. B.
Pogled v notranjost muzeja v Postojni
Nov kulturni dom v Novi vasi
šcrnovo nagrado je dobil tovariš Valerij Grižon, drugo delovodja Peroša, tretjo star zidar Ivan Čeligo. Več manj šib nagrad so dobili <šc drugi delavci in zidarjii. Posebno nagrado je prejel tudi učitelj Gojkovič, ki se je zanjo izabvalil s (prisrčnimi besedami: »Hvala! Delal bom še. nadalje, da se. bo kultura v Novi vasi še bolj dvignila. da bo prosvetno društvo »France Bevk« postalo vredno tega imena.«
Ak.
Híiodí
V Kopru je te dni odprta razstava petih dijakov slovenske gimnazije v Kopru. Mladi razstavljalr.i so se prvič predstavili s svojimi deli. Ne gre tu za kako ambiciozno razstavo velikega merila, gre zato, da dijald, ki so pokazali največ talenta za likovno umetnost, pokažejo tudi ostalim, kaj zmorejo in da tako lahko širši krog sklepa o njihovem delu in se veseli nad njihovimi u-spehi.
Razstava je pokazala, da je med koprskimi dijaki res nekaj talentov, ki bodo morda kdaj kaj pomenili, če se bodo posvetili likovni umetnosti. V delih, ki smo jih gledali na razstavi preseneča, da je malo šolskega, da ima takorekoč vsak že nekaj individualnega, razen morda Pnbca, ki je poskušal imitirati svojega profesorja Saksi-do. Ostali Apollonio, Bržan, Maca-rol, Prašnikar so pokazali, da gledajo na umetniško oblikovanje realistično in iz nekaterih del veje tista melodiozna razigranost istrske
Tudi iz KDZ Puče— Koštabona so se mlade iovarišiee udeležite odprtja kulturnega doma
Za Novovaščanc jc bil letošnji Prvi maj dvakratni praznik, ker so slavili poleg drugih še. eno delovno zmago — slovesno so izročili svojemu namenu kulturni dom, ki so ga zgradili v petib mesecih. Da 'je bil ta veliki dogodek šc bolj poudarjen, se ijc «bralo v Novi vasi veliko število ljudi in vse občine Šmarje. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik okrajnega LO Koper tovariš Kralj Franc in predsednik Zveze slovenskih prosvetnih (društev Srečk» Vilhar.
Moramo podčrtati, da smo na novi kulturni dom kar ponosni. Niso brez pomena besede tovariša Vilharja, ki je iv pozdravnem govoru dejal, da se našega kulturnega doma veselijo vsi Slovenci na Koprskem. Ta nas bo od sedaj naprej združeval in pomagal pri dvigu kulturo nai vasi. Če je bilo naše kulturno obzorje takoj po osvoboditvi uklenjeno v ozek okvir vasi, ni to bila naša krivda, itemveč tistih, ki so nam s silo in terorjem vladali. Ponosni smo tudi na besede, ki jih je ob odprtju povedal učitelj Gojkovič :
»Ta stavba in te stene so danes izraz kulturnih teženj le vasi. Kar smo napravili, je sicer skromno delo, toda tudi na to smo upravičeno ponosni. Danes proslavljamo slovensko besedo v slovenskem kulturnem domu. Daleč smo že od tistih temnili dnevov, ko je tod ukazoval tujcc in lahko rečemo: Zavesa kulture, od-gmi se!«
Ob tej priložnosti so razdelili več nagrad 11511111 tovarišem, ki so se pri gradnji najbolj izkazali. Prvo Pre-
Pereč problem gimnazije ¥ Bofcu
in občudovanja vredna pomoč ljudstva dijaškemu domu
V Bovcu, znanem krasnem turističnem mestecu obstaja nižja gimnazija, ki ima tudi svoj dijaški dom. V začetku letošnjega šolskega leta je bilo vprašanje obstoja te gimnazije zelo pereče. Sam Bovec 3 najbližjo okolico, to je Cezsočo, Kalom, Koritnico ter Plužno, od koder prihajajo dijaki vsakodnevno peš v gimnazijo, nima trenutno tolikega števila dijakov, da bi zadostovalo za obstoj gimnazije. Dijaki Širšega okoliša, t. j. Srpenice, 2age, Soče, Lepene, Trente in Loga pod Mangartom, pa so zaradi oddaljenosti, nujno navezani na dijaški dom. Ker pa je celoten bovški predel v splošno zelo pasiven, starši iz teh krajev, kljub najboljši volji ne
morejo omogočiti svojim otrokom nadaljnje izobrazbe, ker v večini primerov nikakor ne zmorejo kriti vzdrževalnine za dijaški dom. Brez tega pa je vsaj še za dogledno dobo let življenje gimnazije nemogoče. Da pa se bo ta trenutno res težka situacije gotovo v nekaj letih izboljšala, navajam nekaj številčnih podatkov, ki nam istočasno lahko jasno prikažejo vse porazne posledice četrt-stoletnega fašističnega jarma tudi v tem pogledu. Poglejmo, kakšno je bilo številčno stanje šolskih otrok v tem predelu točno pred tridesetimi leti, t. j. v šolskem letu 1922-23, torej tik po prvi svetov-vojni, in kakšno je danes.
Tek.
šola
stanje 1922—23
stanje 1952—53
Razlika
		št. odd.	št. uč.	št. odd.	št. uč.	
1.	Bovec osnovna šola	4	143	2	75	— 68
2.	Ceasoča osn. šola	0	78	1	20	— 58
3.	Kal. Korit. osn. š.	1	60	1	15	— 45
4.	Soča z Lepeno	1	98	2	52	— 46
5.	Trenta	1	60	1	20	— 40
6.	Log pod Mangart.	1	76	1	39	— 37
7.	žaga	2	158	2	69	— 89
8.	Srpenica	1	59	1	25	— 34
		13	732	11	315	417
Kmalu po priključitvi so odprli v Bovcu nižjo gimnazijo, ki je torej pridobitev NOB. Ce upoštevamo številčno stanje, to je 121 dijakov, (čeprav jih je precej iz drugih predelov in so nekateri že prekoračili Šolsko obveznost), je že vedno razlika zelo porazna (396), saj smo dosegli šele 54% stanja, kakršno je bilo pred 30 leti. Podobne strašna posledice fašistične okupacije lahko beležimo po vsej Primorski.
V novi Jugoslaviji pa se stanje vidno zboljšuje. Z dvigom turizma, kateremu posveča današnja ljudska oblast vso pažnjo, se bo tudi omilila pasivnost tega predela in bo s tem omogočena mnogim otrokom pot do višje izobrazbe.
Ker se ljudstvo dobro zaveda vse težine današnje situacije gimnazije, se trudi, da bi se stanje izboljšalo, zaveda velike pridobitve z obstojem gimnaanje in da ta brez dija-
škega doma ne more za enkrat obstajati, nam najlepše dokazuje občudovanja vredno promoč, ki jo nudi za njegovo vzdrževanje.
Navajam samo nekaj dejstev. V domu je namreč 47 dijakov. Od teh so trije popolnoma brezplačno, štirje pa prispevajo mesečno skupaj le 6.300 din torej sedem gojencev, ki bi v desetih mesecih morali prispevati skupno din 210.000, prispevajo v resnici le 63.000 din. Letna razlika, oziroma primanjkljaj je 147.000 din, to je nad 10% skupnih stroškov. To razliko pa krije 40 zavednih družin, ki prispevajo v gotovini ali živilih mesečno po din 500, kar je zneslo do konca februarja 112.000 din. Poleg tega pa so članice AP2 napravile, oziroma darovale, dijakom troje moških hlač, dva para gojzerjev, 6 parov nogavic, tri srajce ter popravile 6 moških jopičev, tri spodnje hlače, 20 parov hlač in oblek. Pred pri-četkom šolskega leta so temeljito prečistile vse prostore v domu in mesec dni vršile posle čistilke in samo pri tem opravile nad 170 prostovoljnih ur. Skupno z moškimi so v 180 urah pripravile 30 m3 drvi, ki jih je brezplačno zvozila v dijaški dom Kmetijska zadruga Bovec ter poleg tega darovala še 2f> m3 drvi. Pa tudi ostale ustanove so pokazale vse razumevanje. Tako je Potrošniška zadruga darovala 40.000 din, Gostinstvo 10.000 din, Lesno podjetje je brezplačno žagalo drva, Kmečka delovna zadruga v Cezsoči 3 m3 drvi, Kmetijska zadruga v Cezsoči 5.000 din in Društvo upokojencev 1000 din. S prispevki v živilih so 6e izkazali tudi vaščani iz sosednjih vasi, bovške in okoliške družine pa so v času petdnevnih novoletnih počitnic povabile bolj oddaljene oskrbovance na svoje domove, jih pogostile, jim zakrpale obleke ter še obdarovale. Istotako so v semestralnih počit-
nicah vzele nekaj revnih oskrbovancev, ki nimajo doma ter jim s pravo materinsko ljubeznijo stregle in obdarovale. Za vse to pa so se bovški dijaki oddolžili s tem, da so se pridno in vestno učili, kar nam dokazuje polletni učni uspeh," ki je bil najboljši na bovški gimnaziji. Povprečno je bilo na petih gimnazijah tolminskega okraja 51,2% pozitivno ocenjenih, na bovški gimnaziji pa je bilo 67,9% pozitivno ocenjenih, v samem dijaškem domu pa je bil uspeh celo 79%. Njihova pionirska organizacija ima lutkovni, glasbeni, telovadni in krožek ročnih del, skupno s pionirji osnovne šole pa 100 članski pevski zbor.
Sam dom se nahaja tik ob glavni cesti v privatnem poslopju, kjer je bila svoječasno finančna kasarna. Dejstvo je, da poslopje ne odgovar-jaja potrebam dijaškega doma, ker je tik ob cesti, nima primernega vrta in igrišča, ter je premajhno in nehigienično. Vse te pomanjkljivosti so uvideli tamkajšnji mero-dajni. faktorji in je mestni ljudski odbor na svoji seji sklenil, da bo za novo šolsko leto prepustil za dijaški dom eno najlepših poslopij v Bovcu, ki ima poleg primernih prostorov, tudi velik vrt, ki bo služil za ekonomijo doma in za igrišče. Kljub vsem dosedanjim pomanjkljivostim pa se gojenci, zaradi vsestranske pomoči domu, dobro počutijo.
Z ozirom na dejstvo, da ima Bovec krasno lego v osrčju naših planin in izredno zdravo, sončno klimo, bi hilo zelo priporočljivo, da bi ravnateljstva gimnaziji v o-stali Sloveniji priporočila staršem zdravstveno šibkih in višinskega zraka potrebnih otrok, da jih u-smerijo na gimnazijo v Bovec, kjer si bodo gotovo utrdili zdravje, istočasno pa spoznali najlepši predel naše domovine.	V. F.
JANKO TROST;
Idrija, naše najstarejša rudarsko mesto
V založbi Mestnega muzeja v Idriji jc tedniizšla zanimiva knjiga, ki jo je sestavil ravnatelj muzeja Janko Trošt: Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto, ki bo odlično služila vsakomur, ki se bo bavil z zgodovino Idrije in vsakemu obiskovalcu tega znamenitega mesta kot vodnik. Pisatelj je najprej orisal geološki in zemljepisni položaj mesta, njegovo okolico in razgledne točke, zgodovino rudnika, rudniške naprave. Dvoje poglavij je posvečeno mestni občini, nato sledijo poglarvja o nekdanjih in fodanjih prosvetnih ustanovah in šolah, nato politični forumi, idrijske čipke, idrijski rojaki-veljaki, opis Mestnega muzeja. V dodatku so še telefonski in bančni imenik, mestni predeli in ulično omrežje ter pomembnejša literatura o Idriji. Knjiga ¡ima tudi načrt mesla v posebni prilogi. Skutpno obsega knjiga 51 strani male osmerke, v njej pa bo bralec našel skoraj vse, kar bi {» utegnilo zanimati.	•
Mestni muzej v Idriji je A tem izpolnil veliko vrzel, ker postaja zanimanje za naše rudniško mesto vedno rečje in so zajij zanimajo celo v inozemstvu. Ker bo eena zelo nizka, smo prepričani, da bo knjiga našla pot med najširše sloje našega ljudstva. katerim je >v pni vrsti namenjc-n«.
L. S.
ZANIMANJE ZA RESNO GLASBO JE VELIKO, pravi poročilo Združenja proizvajalcev gramafon-skih plošč, v Združenih državah A-merike. To poročilo izkazuje, da 35 do 40 odstotkov celokupnega števila gramafonskih plošč obsega posnetke klasične glasbe. V zadnjih šestih letih se je prodaja gramafonskih plošč 2 reprodukcijami del Beethovna, Mozarta, Brahmsa in drugih klasikov skoraj podvojila.
11953380
IZ POLARNEGA SVETA
Tam daleč na skrajnem severa, r nepreglednih ledenih pustinjah centralnega arktika so še kraji, kamor «i« slopila človeška noga. Toda r tistih krajih so bogata ležišča premoga an drugih rudnin. kaT je dovolj, da se vse države zanimajo za nerodoviten in strašen sever.
Nekoč je raziskovalce gonila nepremagljiva želja, da bi odkrivali nove zemlje in skrivnosti, ki obdajajo Severni tečaj. Mnogo hrabrih ljudi je poskušalo priti do njega z ladjami, peš. s sankami, katere so vlekli psi. celo z balonom, toda večina je to svojoželjo plačala z glavo. Dvema pa je uspelo. To sta bila Robert Peary in Frederik Cook.
Že v enajstem stoletju so zašli Vi-kinzi « svojimi vitkimi čolni po toplem golbkem toku v polarni svet. Odkrili so »Salband«, »zemljo neprijaznih obal«, današnje Spitzberge. V ŠBstnajstem stoletju so na vseh morjih vladali Španci in Portugalci. Njihove flote ao onemogočile Britancem in Holirndskem pot v Vzhodno in Za-padno Indijo, od koder «o tekle nepregledne reke zlata v romanske dežele. In ker so morsko pot okoli rta Dobre Nade čuvale španske in portugalske ladje, so Britanci iskali drugo pot. Mogoče pa ho šlo po seve.rui •obali Azije in Amerike? Tako so začeli raziskovali severne predele, toda stoletja so pretekla, preden so odkrili pravzaprav polarni svet.
Pred prvo svetovno vojno ni še nobena država imela na polarnem pod-jx'óju zasebnih pravic. Prva je dosegla Norveška ,da so ji priznal i pravico na Spitzberge .na Medvedji otok in na otok Jan Mayen. Danen so proglasili Grönland za svojo last; Ka-na'da. Združene države in Sovjetska zveza pa so izjavile, da jim pripada področje sevamo od njihovih držav v trikotniku do tečaja. Na ta način se je na samem tečaju sestalo pet držav.
Rusija in Kanada sta prodrli najbolj prati tečaju. Iz leta v leto sla podirali vztrajno v neprijazne ledene poljane, ustanavljali naselbine, postavljali radijske oddajne postaje, sradili hangarje za letala ter sistematično raziskovali teren. Iskali so rudnine. Sovjetski učenjaki so preiskovali s pomočjo modemih tehničnih pripomočkov severno obalo Sibirije. Kanade in Alaske ter našli petrolej, premog, baker, grafit in celo radij.
Petrolej in premog dokazujeta, da je nekoč v teh krajih bilo dirugaeno. bolj toplo podnebje. Kaj je V7irnk ■spremembe, niso točno ugotovili. Mogoče se je premaknila zemeljska os, mogoče je topel tok spremenil smer in je debeli led prekril razsežne pokrajine.
Glavno prometno sreklslvo teli ledenik krajev je letalo. To je tudi edino sredstvo, kako prenašati težke lovore na velike razdalje. Več kot vsako dokazovanje pove dejstvo, da je Wilkviv- preletel okrog leta 1930 pro-ah, medlem ko je razisko-
valec Sectt rabil za to cela leta velikanskih naporov. In današnja moderna letala?
Polarni kraji so tereni, na katerih bo v bodočnosti velik medkontinen-tailni letalski promet. Morska pol od Londona do Tokia je dolga, skozi Sueški prekop 21.000 km, pol s sibirsko železnico okrog 11.000 km, avionska pot pa le 10.000 km! Najkrajša pot rz Londona v Polinezijo pelje preko Spitzbergov. iz Londona v Kalifornijo preko Alaske. Pot iz Moskve v San Francisco ali iz New Yorrka v Peking je pač najbližja preko severnega tečaja.
Polarni kraji, prav do severnega tečaja, so zemlja bodočnosti. Nepregledne črede soboljev najdejo v tundri dovolj brane, morja pa so izredno bogata na ribah. Na Alaski Ame-i-ikanei izkoriščajo polarni dan ter 90 zelo dvignili poljedelstvo. O k temu še prištejemo bogastvo rud, petroleja in premoga ter strateško važnost predelov za letalske zveze, lahko razumemo, da bodo novi priseljenci kmalu raziskali vse predele in jih obljudili. Modema tehnika nudi človeku pomoč v borbi proti mrazu (centralna kurjava, gretje prostorov 3 toplim zrakom in obleka, nepropustna za mraz). Nekoč so vsi raziskovalci trpela na škorhutu zaradi pomanjkanja vitaminov. Danes to ne predstavlja nobene nevarnosti. Obstajajo redne zveze z letali in z lcdolomiloi, številne radijske postaje držijo zvezo s kulturnim svetom tudi v najhujši zimi. Tako ni čudno, da nastajajo vedno nove naselbine in nova mesta ter da je na desettisoče ljudi tam našlo novo domovino.
JÜVX/f¿
.vatft?«
Hitro, liitro draga, odloči se končno!
Velik rudnik antracita Baren tsburg v Spitzbergih
TRETJI DIMENZIJA V FILMU
Danes govorijo v filmskem svetu največ o plastičnem ali tridimenzionalnem filmu. Bistvo tega sistema je to-le: pri snemanju in pro-jeciranju filma postavijo na snemalne kamere dosedanjega tipa poseben sistem leč, ki narobe prevr-njeno sliko spreminjajo v normalno. Tudi sistem zvoka je izpreme-njen, tako da dobijo tako imenovani stereofonično gibljivi ton, ki se pojavlja pri projekciji tam, kjer je tudi nastal. Izdelali so tudi posebno projekcijsko platno, ki je dvakrat večje od dosedanjega in tako še bolj pričara iluzijo resničnega dogajanja, ker je platno nekoliko tudi ukrivljeno v globino. Pravijo, da lahko na to isto platno projecirajo tudi normalne filme. Treba je samo zamenjati na projektorju sistem
Celoten sistem fotografskega in tonskega snemanja je izum francoskega tehnika Henryja Chetiena, ki je honorarni profesor na Sorboni v Parizu. Izum je pravzaprav zelo preprost, daje pa predstavo tretje dimenzije v tolikšni meri, da ustvarjajo igralci in predmeti na platnu vtis celote s publiko in da zvok spremlja akcijo. Globinska ostrina je jasna in tudi gledalci s stranskih sedežev nimajo vtisa izkrivljene projekcije, kar se je dogajalo pri dosedanjih normalnih filmih.
Vsi ljudje okoli filma pa nove pridobitve ne sprejemajo s simpatijami. Odpor se je ponekod poka-
m\UNU/.A IN TERAPIJA
»Vaša bolezen se kaže v dveh težkih simptomih: vročini in žeji.«
»O, gospod doktor, dajte mi prosim nekaj proti vročini, proti žeji se bom že sam boril.«
V CIRKUSU
»Ali ste videli tisto ženo brez nog?«
»Seveda, poglejte jo, tamle sedi in krpa svoje nogavice.«
zal tudi pri gledalcih, ki pravijo, da rabijo za gledanje teh filmov močne živce, kajti če drvi n, pr. avto ali vlak na platnu, se zdi, da bo zapeljal naravnost s platna v dvorano na gledalca; če se igralci v filmu med seboj streljajo, se zdi, da streljajo naravnost v publiko.
Plastični film so amerižke filmske družbe zgrabile z obema rokama, kajti hollywoodski film preživlja resno krizo. Vzrok te krize ni samo v umetniškem propadu, ampak tudi v resni konkurenci, ki jo dela filmu televizija. Zdaj pravijo v Hollywo-odu, da pomeni pridobitev tretje dimenzije isto, kar je nekoč pomenila pridobitev zvoka, kar je vsekakor pretirano.
Ena izmed devetih največjih hol-lywoodskih filmskih družb, »20th Century Fox«, je sporočila, da bo do konca tega leta snemala same plastične filme. Tudi druga podjetja izpolnjujejo svoje sisteme za snemanje plastičnih filmov, toda nobeno ni pretrgalo proizvodnje normalnih zvočnih filmov. Podjetje »20th Century Fox« bo uporabljalo za snemanje plastičnih filmov nov fotografski in zvočni sistem, ki ga na kratko imenujejo »Cinemascope«. Mnogi strokovnjaki menijo, da je ta sistem do zdaj najtesnejša pridobitev na področju plastičnega filma.
Razumljivo pa je, da zahterva snemanje plastičnega filma poleg posebnega optičnega in zvočnega sistema tudi nov način režije, ki bo moral upoštevati, da naj plastični film daje gledalcu čim večjo iluzijo prostornosti in resničnega dogajanja, toda ne sme ga izpostavljati nerealnim psihičnim obremenitvam.
Iluzije in resnica
Italijanski finančni minister jo re:kel: »Povprečni dohodek italijanskega prebivalca je letno 190,000 lir. Ta številka ima globok človeški pomen in dokazuje, da je nepotrebno pozivali italijanski narod, naj živi bolj skromno.«
Istega dne pa je rekel De Gasipe-ri: »Poglejmo, kakšen je povprečni dohodek Italijana, .preračunan v dolarjih in v primerjavi z drugimi državami. Vsak Italijan razpolaga 3 200 dolarji letno, 111 lo pomeni, da ima polovico toliko kot Francoz, četrtino toliko kot Anglež in komaj sedmino tega, s čemer razpolaga A merikance.
Italijanska Industrija avtomobilov in letal »Fiat« je imela po uradnih pori a t ki h v zadnjih petih letih IS milijard in 971 tisoč lir dobička. Skoraj celotna vsota je ostala v žepih dveh družin, ki imajo večino delnic »Fiata«.
XXX
V Torinu bi se moral začeti proces proti Catti Alessiu. Zanimanje za ta proces je bilo .zelo veliko, kajti Catli ni nihče drug kot mož hčerke predsednika italijanske vlade De Gasperija. In prav zaradi tega je bil proces — preložen. Res ne bi bilo ravno prijetno v predvolilni kampanji usmeriti javno pokornost v to odlično .družino in jo omenjati v laki aferi. Vzrok preložitve procesa pa je zelo zanimiv: obtožencev advokat je bil zadržan, ker je kandidat mo-uarhistične stranke.
Osa pa je kriv Alessto Catti? Ob-tožili so ga ponarejanja listin. Poglejmo. zakaj gre:
Bilo je lela 1916. V Torinu je general Trabueehi. kot predsednik »Komisije za potrditev partizanskih kvalifikacij« ugotovil, Ja imata dva znana fašista partizanske legitimacije. pravzaprav potrdilo, ki ga je podpisal Catti. De Gasperijev zet. Na dokumentu je pisalo, da sta se ta dva borila v vrstah »Comitato Vo-lontari Liherazione«. v resnici pa sta bila v vrstah nacifašističnih divizij »Littorio« in »Monlerosa« in sta se borila proti partizanom.
General Trabueehi je prijavil zadevo karabinjerjem v Torinu, ki so obtožili Cattija, da je izrazita fašistična zločinca spremenil v partizana, ker je prejel od njiju pol milijona lir. Catti pa je trdil, da je to storil zato. ker sla mu bila prija-telja.
Proces proti Caltiju so že večkrat najavili, toda vedno so tudi našli kak vzrok, da so ga ¡preložili. Toda, čeprav proces ni bil, škandal je le bil. Časopisi so obširno pisali o sumljivem odlašanju tega procesa. Razen tega so na rutinskih ulicah izobesili lepake, na katerih je bradati De Gasperijev zel v družbi z znanim demokristjanskim vodjem Pistoia Enniem, katerega so pred nedavnim' obsodili zaradi izsiljevanja, falsifi-katov in prevar ...
(8)
»Bogme, lahko tudi ves mesec,« je rekel Scanlan. »s>e nikdar nisem tako globoko zaspal, razen takrat, ko me je Mickey Scott položil v šesti rudi na pod pri nekem inatchu v Filadelfiji.«
Oblekli smo se in se umili, kajti imeli smo vse na razpolago, kar potrebuje civiliziran človek. Toda vrata so bila zaklenjena in bilo je jasno, da smo bili začasno ujetniki. Čeprav ni bilo opaziti nikakršnih aparatov za zračenje, je bil zrak naravnost odličen in smo ugotovili, da je prihajal iz luknjic, ki so bile v zidu. Nekje je morala biti tudi nekakšna naprava ^a centralno kurjavo, zakaj temperatura je bila kar prijetna, kljub temu, da ni bilo videti nikjer nobene peči. Zagledal sem tedaj na zidu nekakšen gumb in sem nanj pritisnil. Bil je to zvonec, kot sem domneval, kajti vrata so se takoj odprla in nizek ter temnopolten človek, obločen v rumeno haljo, se je prikazal na pragu. Vprašujoče nas je pogledal s svojimi velikimi, rjavimi in prijaznimi očmi.
»Lačni smo,« je rekel Maracot; «ali bi nam prinesli kaj hrane?«
človek je zmajeval z glavo in se smehljal. Bilo je očivid-no, da ni razumel niti ene. besede.
. Scanlan je poskušal svojo srečo s kopico besed iz ameriške latovščine, toda tudi te so bile sprejete z istim začudenim smehljajem. Ko sem pa jaz odprl usta in vtaknil noter prst.
je naš obiskovalec krepko prikimal in nekam odhitel.
Deset minut kasneje so se vrata odprla in dva v rumeno oblečena postrežnika sta se pojavila, potiskajoč pred seboj mizico. Ce bi bili v Baltimore hotelu, ne bi bili imeli boljša postrežbe. Na mizi je bila kava, vroče mleko, žemlje, nadvse okusne ribe in med. Pol ure ,smo bili tako zaposleni z jedjo, da nismo imeli časa, da bi se vprašali, kaj jemo in' odkod vse te dobrote. Po tem času sta spet prišla oba postrežnika, odnesla mizo in skrbno za seboj zaprla vrata.
»Sčipam se, da sem že ves črn in moder,« je rekel Scanlan. »Ali smo se nasrkali opija in sanjamo ali kaj? Cujte, doktor, vi ste nas spravili sem dol in menim, da je vaša dolžnost, da nam poveste, kako vi gledate na vse to.«
Doktor je zmajal z glavo.
»Tudi za mene je to kot nekakšen sen, toda čudovit sen! Kakšna zgodba za naš svet, če bd jo samo lahko poslali tja.«
»Ena stvar je jasna,« sem dejal, »v tej legendi o Atlantidi je brez dvoma precej resnice in nekaj prebivalcev le-te si je moralo na prav čudežen način rešiti življenje.«
»No, prav tudi če so uspeli rešiti si življenje,« je vzkliknil Bili Scanlan, praskajoč se po debeli glavi, »naj me vrag vzame, če razumem, kako so prišli do zraku, sveže vode in ostalih stvari. Ce bi tistale smešna prikazen z brado, ki smo jo videli sinoči, vsaj prišla sem in nam vse to razjasnila..«
»Kako naj nam pove, če pa imamo skupnega jezika?«
»No, se bomo pa poslužali naših lastnih opažanj,« je dejal Maracot. »Eno stvar lahko že sedaj razumem. In to mi je povedal med, ki smo ga imeli pri zajtrku. To je bil sintetični med, o tem ni nobenega dvoma, torej med, kakršnega smo se naučili izdelovati na zemlji, Ce imajo torej sintetični med, zakaj ne bi imeli tudi sintetične kave ali pa moke? Molekule elementov so kot opeke in te opeke ležijo vse okoli nas. Treba je samo, da se naučimo izvleči gotove opeke, včasih zadostuje, da vzamemo samo eno, da bi dobili čisto nov snov. Iz sladkorja dobimo tako škorb ali pa alkohol in to samo s gotovim premikanjem teh opek. In kaj pa jih premika? Toplota. Elektrika. Verjetno tudi druge sile, o katerih pa še nič ne vemo, Nekatere teh opek se primikajo same od sebe in tako se radij
spreminja v svinec ali pa uran v radij, a da mi pri tem nič ne sodelujemo.
»Vi torej mislite, da so oni že daleč pred nami v kemiji?«
»O tera sem prepričan. Saj imajo pri roki tako rekoč vse prvinske opeke. Vodik in kisik prav lahko dobijo iz morska vode. V teh ogromnih množinah morskega rastlinstva je dovolj dušika in ogljika, v globokomorskih usedlinah pa fosfora in kalcija. Kaj se ne da iz vsega tega narediti, če ima človek samo potrebno znanje in če je dovolj spreten?«

Pravljica o porednem metuljčku
Metuljček Belček je bil še mlad in neizkušen metuljček, zato je njegova mati Belinka zmerom letala z njim, da bi ga obvarovala nezgod.
Sonce je prijazno sijalo na zeleno trato, ki je bila vsa posuta s pisa-sanim cvetjem. Belinka je vodila Belčka od cveta do cveta in ga učila, kako naj srka sladki med iz cvetnih čaš. A Belček je bil kmalu sit in je začel letati vse više in više.
»Nikar ne letaj tako visoko'« je zaklicala Belinka. »Tvoja krila še niso tako močna!«
»Ej, saj ni res! Močan sem in velik, ne gre, da bi se te zmerom držal za krilo! Zdaj pojdem v svet, da si poiščem srečo!«
»Nikar ne hodi, Belček, premlad Ei še!« je prosila Belinka, a Belček je ni hotel ubogati. Frfotal je zdaj sem zdaj tja, in Belinka je letala za njim in mu prigovarjala, naj vendar uboga. A vsi dobri nasveti so bili zaman, in ker je Belinka bila že stara, ga kmalu ni mogla več dohajati. Spustila se je na zemljo, sedla na rožni grm in žalostno pobesila krila.
»Ej, lepo mi je tukaj,« se je veselil Belček, ko je letel čedalje više in više. Daleč, daleč pod njim se je razprostiral cvetoči travnik; biio. mu je, kakor bi ga nesel oblak sladkega vonja cvetlic. A zdajle je opazil, da se mu naglo bliža nekaj velikega, temnega. Preden je vedel, kako in kaj, se mu je tista temna stvar tako približala, da jo je grozo spoznal. Bila je sraka. Belček je dobro vedel, da mu utegne sraka postati nevarna, saj ga je bila dobra Belinka. dostikrrat poučila o sovražnikih lahkokrilih metuljev. Belček se je hitro začel spuščati na zemljo, češ, na cvetočem travniku se- lahko skrijem, zakaj majhen sem, in, če bom mimo sedel na cvetu marjetice, me sraka še opaziti ne bo mogla. — A razdalja med njim in srako je postajala manjša in manjša. V smrtnem strahu je Eelček zaklical:
»Mamica, pomagaj mi! Pomagaj mi, mamica!«
Belinka, ki je še vedno žalostna sedela na rožnem grmu, je slišala sinkove klice na pomoč. Hitro se je vzdignila v višave in kmalu zagledala Belčka ter spoznala nevarnost, ki mu je grozila. Nekaj jo je stisnilo za srce, hotela je zavpiti, a ni mogla. V naslednjem trenutku se je zagnala proti sraki in ji zaplesala tik pred kljunom. Sraka je zinila in
že je izginila Belinka v njenem požrešnem žrelu.
Sraka je bila prepričana, da je požrla tistega metuljčka, ki ga je lovila, zato se je obrnila in zletela drugam.
Belček se je ves izmučen spustil na travnik. Krila so mu bila od trudnosti otrpnila. Velika žalost ga je prevzela, ko je spoznal, kako se je zanj žrtvovala njegova ljubljena mamica.
V deželi škratov
Pred kratkim smo v naši šnli prvič gledali zelo lep film. Razvijal ga je Intihar Alojz iz Bočkovega, ki je bil pred tremi leti še nčenec naše šole. Aparaturo je dobil iz Postojne, tri filme pa iz Ljubljane. Učenci smo nestrpno čakali, kdaj bo začel razvijati film. Z veseljem smo ga gledali in se čudili.
Meni je bil najbolj všeč film »V deželi škratov«.. Škrat je so imeli dom med dvema skalama. Tudi dobrega čuvaja so imeli, da je čuval dom in škrate. Nekoč pa je dobil veliko uš in vsak dan jih je bilo več. Njegovi prijatelji so to opazili in se pripravljali na boj. Za orožje so jim služile zaponke, igle in šivauke. Neki škrat je imel čudežno tekočino, ki so se zaradi nje uši zmanjševale in povečava.le. Vse so zatrli, le. ena je še ostala. Bila je tako velika, da je požrla psička. Psiček se ji je od bolečine valjal v trebuhu in praskal z nožico. Uš je zakričala in psiček je skozi usta ušel. Otroci škratov so vse to videli, se zbali in zbežali pred veliko ušjo. Uš pa je zlezla kraljici škratov na glavo. Hrabri, škratje so se pognali v boj. Na čebelici se je pripeljal tisti škrat $ čudežno tekočino. Brizgnil je strup na uš in ltš se je takoj zmanjšala.	p
Kraljiva jp bila rešena. Priredila je, veliko pojedino in vsi škrati so se lepo gostili.
(Napisal
KtNAP JOŽE. učenec V. razreda osnovne šole iz Podslivnice)
/-V.
\ rr\
sldca
Ptič k S se žomčJg
Ko trobentice cveto, ko pride pomlad v deželo, takrat se ptički ženo, hej, takrat pri nas je vese'o!
Ko je na travniku še rosa, takrat se zberejo vsi, od palčka pa do kosa, vsi žvrgolijo mi.
Pogače in slastne pečenke je tamkaj na pretek in brhke ptičje ženke na mizo nosijo jed.
Le tihi in pridni bodimo, saj to je svečani čas, da jih ne preplašimo, da ne uidejo od nas!
No, ko pa konec je ženitve te, in ko odhajajo ženice in možje se že priplazi v drobne srčke težka skrb za mladičke.
(Napisal MIRO VADNJAL,
dijak iz Hrastja)
Pionirska križanka
KES1TEV UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
LESNIKI: 143) noč, 144) dan, 145) igla, šivanka, 146) koledar, 147) obleka, 148) senca.
!ä
Narisal: Berto Rupnik Strmca (Postojna)
(Sestacvil štefančič Anton, uč. V. raer. osn. šole Rakek)
Vodoravno: 1) časomer, 2) večja poljska ptica, 3) žensko ime.
Navpično: 1) časomer v množini, 2) reka v Sloveniji, 3) žensko ime.
Lešniki
154)	Okrogel striček noč in dan potuje,
kar pol sveta naenkrat prepotuje.
155)	Cez vso zemljo se je razlila, vendar nikogar ni zmočila.
. Zdaj pa se moram prav lepo zahvaliti moji mali prijateljici Milki Otoničar za lepo mucko, ki mi jo je poslala! Čujte, kako pridni so pionirji in pionirke iz Pionirskega odreda pri Sv. Trojici!
Dragi stric Miha!
V »Naši ženi« sem dobila vzorce za razne igračke. Nekaj pa sem si jih sama izmislila. Sedaj delam: mucke, zajčke, medvedke, račke in lisičke. Dragi stric Miha, ker Te ima naš pionirski odred prisrčno rad, Ti mucko poklanjamo v znak ljubezni. — Vse živali bom napravila tndi za okrajno pionirsko tekmovanje ! Lep pozdrav
Otočnikar Milka, uč. IV. razr. osn. šole, Hribarjevo pri Sv. Trojici
Ljuba Milka in vsi ostali mali prijatelji iz Sv. Trojice! še enkrat prav lepa hvala! Stric Miha je zelo vesel, ker vsi tako pridno dopisujete! In če boste ostali še naprej tako pridni, bom še bolj! Lepo pozdravljeni !
Petrovčič Justa iz Planine pri Rakeku pa je takole napisala:
Dragi stric Miha!
Sporočam Ti, da mi najprej pogledamo v Jadran, če je kdo od nas v njem. Tudi jaz bi rada enkrart videla natiskano moje ime, za to Ti danes pišem. Zmeraj rada prebiram Tvoj kotiček. V našem raz-ltda rešujemo tudi križanke iz Pionirskega lista. Imame tndi šolsko knjižnico. Vsak teden si izposodim novo knjigo. Pionirji hodijo tudi na prostovoljno delo na prostor, kjer bo stal spomenik padlim borcem. Prejmi tople pozdrave od vseh planinskih pionirjev!
No, ljuba Justa, danes se ti je izpolnila želja, kajne? No, ali zdaj vidiš natiskano svoje ime? Veš kaj, Justa, če mi boš še velikokrat pisala in če bi boš poslala kakšno lepo povest, spis, ali kaj podobnega, pa boš kaj takega še veliko, velikokrat doživela!
Pa ne samo naša Justa, še vse polno je pionirjev in pionirk, ki pravijo, da radi prebirajo naš kotiček! Cujte, kaj je napisala naša nova znanka iz Senožeč, Lenka Rebula!
Dragi strie Miha!	' 1
Danes sem tndi jaz sklenila, da
KRIŽANKA:
Vodoravno: 1) mir, 4) Osp, 7) Amerika, 9) meso, 10) on, 11) in, .12) krpa, 13) lipa, 15) um, 16) oko, 17) aha.
skem Jadranu«. Že v šoli sem ne-
Navpično: 1) mamilo, 2) i-menik, 3) res, 4) o, i, 5) skopuh, 6) Panama, 8) roka, 14) Po.
Vam napišem nekaj vrstic. Zelo mí je všeč pionirski kotiček v »Sloven-strpna in komaj čakam, da priteče ura, ko stopim iz šole in pohitim domov .in z zanimanjem prečitam ta kotiček!
Tole pisemce pa je priromalo iz črnega revirja — iz Trbovelj! Pisala ga je mala Anica Pristav iz Lik pri Trbovljah! Le oglejte si še-vi, dragi pionirji, kaj je napisala mala Anica!
Dragi stric Miha!
Tudi jaz sem se oglasila stricu: Mihi, ker sem čitala v časopisu, kako rad čitaS male dopise pionirjev in pionirk. Poslala sem Ti tudi jazr dve mali križanki, taki, ket si jih objavil zadnjič Ti! Drugič pa Ti jih bom pa še poslala in še velikokrat! Lepo Te pozdravljajo stari prijatelji in se Ti zahvaljujejo za pozdrave.. To so: Verica Pristav, Helenka Ko-ritnik in Martin FrigeL Saj jih gotovo poznaš? Kajne? Helenka in: Martin se Ti prav lepe zahvaljujeta za darilce, ki si jima ga poslal. Prav všeč so jima knjižice! ¡Martin vsak dan veselo prepeva. Helenka pa čita pravljice in tndi Verica veliko prepeva! Prav tople pozdrave pa prejmi ed male Anice!
Ljuba mala Anica! Ne veš, ksfco je bil stric Miha vesel pisemca in pozdravov,. ki so mi jih poslali mali Trboveljčani! I, kako se ne bi spomnil Verice, Helenke in Martina?! Res da sem že star, toda spomin pa me le še ni zapustil! Za križanki — hvala, Anica! Prav gotovo ju v kratkem času objavim S No, Anica in vsi ostali mali trbo-veljčanski znanci — lepo pozdravljeni in še kaj mi pišite!
Dragi, mali ugankarji, križanka iz prejšnje številke pa vam je delala težave, čeprav se je stricu Mihi zdelo, da je za pridne pionirje prav lahka. Zelo velike rešitev sem. dobil, vendar pa je bilo pravilnih, — veste koliko — samo dve. Le poglejte današnjo rešitev in videli boste, da ste napisali skoraj vsi Asp. namesto Osp. Torej med tistima dvema pravilnima rešit vir,|i je žreb določil lepo darilce Muženič Avre-Iiji, pionirki osn. šole iz Marezig.
Najlepše se zahvaljujem pionirjem II. a razreda za čestitke za praznik 1. maj! Lepo je, da ste se-spomnili strica! Toda, dragi moji. pionirčki, stric Miha je že star in: pozabljiv in ne ve, od kod ste, vi. pa ste pozabili to napisati. No, po.-pisemcu Mankoč Tatjane sklepam,, da ste iz Postojne; če sem se zmotil, mi pa pišite. O tvojem pismu,, Tatjana, pa bom še pisal • Vse pionirje prav lepo pozdravi j a stric Miha
Doktor nam je začel na dolgo in široko predavati o kemiji, ko so se odprla vrata in je vstopil Manda, pozdravivši nas prijazno. Z njim je prišel tudi isti starec častitljivega izgleda, ki smo ga bili že sinoči spoznali. Bil je verjetno na glasu zaradi svoje učenosti, kajti naslovil je na nas nekoliko stavkov, ki so pa bili za nas popolnoma nerazumlijvi, čeprav jih je izgovori! v različnih jezikih. Skomignil je z rameni in nekaj rekel Mandi, ki je nato rumeno oblečenima potrežni-koma, čakajočima pri vratih, nekaj ukazal. Izginila sta neslišno in se takoj vrnila z nekim čudnim zaslonilom, ki je bilo zelo podobno našemu filmskemu platnu. Bilo je pa prevlečeno z neko sijajno snovjo, ki je blestela in se lesketala v luči. To zaslonilo so postavili k eni od sten. Starec je nato skrbno odmeril nekoliko korakov in je zaznamoval razdaljo na podu. Ko se je postavil na to točko, se je obrnil k Mara-cctu, se z roko dotaknil čela in nato pokazal na zaslonilo.
»Ta pa že ni pri čisti pameti,« je dejal Scanlan.
Maracot je zmajal z glavo, hoteč s tem povedati, da ga ne razumemo. Starec je bil za trenutek v zadregi, nato se je pa nekaj spomnil in je pokazal na samega sebe. Potem se je obrnil k zaslonilu, uprl vanj svoj pogled in se globoko zamislil. V hipu se je na zaslonilu pred nami pojavil odsev njegove postave. Nato je pokazal na nas in kot bi trenil je slika naše male skupine zamenjala njegovo. Slika sicer ni bila bogve kako verna. Scanlan je izgledal kot smešen Kitajec, Maracot pa kot nekakšen mrtvak, toda to smo hrt« dvoma bili mi, kakršne nas je pač videl starec.
»Pa to je odsevanje misli,« sem vzkliknil.
»Točno,« je dejal Maracot. »To je prav gotovo ena najčudovitejših iznajdb in vendar je to samo kombinacija pre-tnosa misli m televizije, o kateri se nam na zemlji komaj isanja.«
»Nikdar nisem mislil, da se bom kdaj samega sebe videl na filmskem platnu, če naj' bi bil sploh jaz tele ble-doliki in sirasti Kitajec,« .je rekel Scanlan. »Cujte, če bi le •e mogli poslati vse te novosti uredniku revije »Ledgent; its bi nam plačal toliko, da bi nam bilo dovolj za vse življenje..«
»Težava je prav v tem, da jih ne moremo objaviti,« sem odgovoril. »Pri moji veri, jaz mislil, da bi spravili ves svet pokonci, če bi le mogli nazaj. Toda kaj hoče spet od Inas?«
»Starec želi, da tudi vi poskusite, doktor.«
Maracot se je postavil na zaznamovano mesto in njegovi silni ter ostroumni možgani so dovršeno prenesli njegovo lastno sliko. Nato smo ugledali Mandino sliko in po-item drugo, ki je predstavljala »Stratiord« v trenutku, ko 'smo ga zapuščali.
Manda in stari modrec sta oba zadovoljno prikimala, ■ko sta zagledala ladjo, in Manda je s širokim zamahom 'svojih rok pokazal najprej na nas in nato na zaslonilo.
»Rada bi, da jima vse povem,« sem vzkliknil, »želite, da .jima v slikah prikažemo, kaj smo in kako smo prišli 'sem.«
Maracot je prikimal Mandi v znak, da ga je razume! lin je začel takoj pošiljati slike o našem potovanju na platino, ko je Manda dvignil roko in ga prekinil. Na njegov 'ukaz sta postrežnika odnesla nekam zaslonilo in oba Atlantika sta nam namignila, naj jima sledimo.
Stavba je bila velikanska in šli smo skozi nešteto hodnikov, dokler nismo končno dospeli v prostrano dvorano s sedeži, razporejenimi ko.t v kakšni predavalnici. Na eni ■steni je bilo veliko zaslonilo, ki je bilo prav tako, kot- smo ga že prej videli. Pred njim je bila zbrana množica najmanj 'tisoč ljudi, ki nas je pozdravila s prijaznim mrmranjem, ko smo vstopili. Zastopana sta bila oba spola v vseh starostnih dobah, moški so bih temnopolti in bradati, mlade ženske so bile lepe, starejše pa dostojanstvene. Nismo imeli veliko časa, da bi jih opazovali, zakaj odpeljali so nas v prvo vreto sedežev. Nato so odvedli Maracota na oder pred Easlonilom, luči so se ugasnile in dali so mu znak, naj prične.
In Maracot je odlično odigral .svojo vlogo. Najprej smo videli našo ladjo, kako plove po Temzi in med radovedno publiko je zašumelo, ko je prvič zagledala sliko pravega
modernega velemesta. Nato se je prikazala zemljepisna karta, na kateri je bilo začrtano naše potovanje.
Nato smo videli našo jekleno kabino z njenimi pripravami, ki so jo pozdravili navzoči z zadovoljnim mrmranjem. Videli smo se sami sebe, kako se spuščamo in kako: se približujemo robu brezna. Potem pa se je prikazala na, platna pošast, ki nas je ugonobila. »Marax! Marax!« so zavpili ljudje, ko se je prikazala Bverina. Jasno je bilo, da so jo že poznali jn da jim je vlivala velik strah. Med gledalci je zavalovalo od nemira, ko je zver začela obdelovati našo žico in vzdih groze je šel skozi množico, ko se je eica pretrgala in ko smo začeli toniti v prepad. Ce bi jim ert mesec pripovedovali, jim ne bi bi mogli tako jasno prikazati naše nesreče, kot v tej polurni predstavi.
Po končani predstavi so nam prisotni na vse mogoče-načine izražali svoje simpatije. Zbirali so se okoli naš in, nas trepljali po hrbtu, da bi nam tako dali razumeti, da smo dobrodošli. Predstavljali so nas nekaterim od svojih poglavarjev, ki so bili po vsem videzu voditelji samo zaradL svoje modrosti, kajti izgledalo je, da so vsi pripadali samo. enemu družbenemu razredu in so tudi bili skoraj vsi enako-, oblečeni. Moški so nosili svetlorumene tunike, prepasan« s pasovi, in obuti so bili v visoke škornje iz luskastega.. čvrstega usnja, ki je bilo narejeno iz kože kakšne morske-živali. Ženske so nosile krasne, široke halje v klasične«*, stilu, v vseh odtenkih rdeče, zelene In modre barve, okraše-¡ne z mnogimi biseri ali s svetlikaj očimi se bisernimi školjkami. Marsikatera med njimi je blestela v nadzemeljski. •lepoti. Bila je ena med i^jimi — toda nima smisla, da bi. med to svoje pripovedovanje, namenjeno javnosti, vtikal svoja osebna čustva. Dopustite, da vam samo povem, da j«-, bila Mona edina hčerka Scarpe, enega od voditeljev tega •naroda, in da sem od prvega dne najinega srečanja bral v-cijenih temnih očeh izraze simpatije in toplega prijateljstva, ki so mi segali globoko v erce, kot so na.jbrže tudi moja hvaležnost in moje občudovanje močno ganili njeno-Ni potrebno, da bi sedaj kaj več povedal o tej f-učoviti žen-
m
K<aldta© M ©j (op potrebmfe
Blago za postel/no perilo, zavete, pohištveno blago iR prte
Pisali smo že o pohištvu v našem stanovanju. Zdaj pa si oglejmo še tetastil, ki napravi poleg pohištva lahko prijetno vzdušje, zlasti če težke, temne prevleke zamenjamo z lahkim, svetlim ' blagom. Tako postane tudi tekstil v naši stanovanj-kulturi važen čirutel j.
Poglejmo samo v nova, moderna 11 snovanj a, kjer je kuhinja združena e dnevnim prostorom. Ce ta prostor ločimo z lepo zaveso, dobimo prijeten in domač prostor in nihče ne bo slutil, da se za zaveso skriva kuhinja, Tudi če v kaki drugi sobi ropotijo (kovčke) zagrnemo z zaveso, jih prav dobro maskira-mo.
Toda v gospodinjstvu ne uporabljamo samo zaves. Važna postavka je .posteljno perilo. Do nedavna so uporabljali v ta namen le platno, zdaj pa ga je spodrinil bombaž, ker je cenejši. Bele bombažne tkanine dobimo še kar po zmerni ceni, medtem ko je bombažni damast še vedno precej drag, čeprav je mnogo tr-pežnejši. Pred leti se je za posteljno perilo uveljavilo barvasto blago. Pravijo, da je bolj praktično in da se postelja ne zdi tako bolniška. Seveda bo pri tem odločal okus po-ssmezne gospodinje. Pri nas se si-oer po trgovinah dobi, toda za posteljno perilo je preozek.
Za pernate blazine moramo imeti neprodušni inlet. To bomo dosegle tako, da ga operemo in na

Popoldanski ali večerni čevlji iz črnega semiša
notranji strani nataremo s parafi-nom.
Pri blagu za žimnice je bolje, da ne varčujemo ter da kupimo blago, ki je vsaj pol laneno. Tudi za kuhinjske brisače je najbolje, da so platnene, in sicer iz nebeljenega la-nenega platna, ki ne pušča na posodi vlakenc in so trpežne.
Za brisače se uveljavlja frotir. Vendar so nekateri mnenja, da se je v tenko, laneno brisačo veliko prijetneje brisati. To je pač stvar osebnega okusa.
Ko kupujemo prt, moramo vedeti za kaj in za kakšno mizo ga bomo rabile. Za kuhinjo so zelo priporočljivi prti iz pološčenega platna. Res je, da so dragi in da se nam izdatek pri nakupu pozna, vzlic temu pa se izplača. Takih prtov ni treba prati, trajajo pa tudi nekaj let. Za dnevne sobe vzamemo prte modnih barv, kjer pa so otroci, kupimo še prt iz plastične mase, da ga ne treba vsak dan menjati. Na prt iz plastične mase pa moramo paziti, ker je zelo občutljiv za vročo posodo in za posodo z ostrimi robovi.
V trgovinah vidimo že prav lepo pohištveno blago in blago za zavese Pri nakupu je samo vprašanje denarja, s katerim razpolagamo. S pohištvenim blagom stanovanje zelo poživimo, bodisi da ga porabljamo za stranske dele pri zavesah, za posteljna pregrinjala, fotelje, kavče itd.
Pri zavesah pa moramo paziti, kako jih bomo zaščitile pred močnimi sončnimi žarki. V stanovanjih, kjer ni rolet ali kakšnih drugih zaščitnih zaves, si pomagamo tako, da naredimo zaščitne zavese iz temnega, prosojnega papirja. V prostorih, kjer je zrak vlažen, kot v kuhinjah in kopalnicah, naredimo zavese iz plastične mase (polivinila >. Take zavese niso občutljive za vlago in dajejo lepo svetlobo.
Končno povejmo še nekaj besed o preprogah. Pozimi jih imamo zelo radi, ker napravijo sobo toplejšo, poleti pa jih raje pospravimo, ker se v njih nabira le prah. Za predsobe, dnevne sobe in kuhinje je zelo priporočljiv linolej. Dobimo tudi preproge iz plastične mase, ki po ceni sicer ustrezajo, o trpežnosti pa še ne moremo govoriti. Vsekakor pa je za trpežnost predpogoj gladek pod. Ce obložite s takimi preprogami večje ploskve, je bolje, da vam to napravi strokovnjak.
ZbmVNlSKI KOTIČEK
IŠIAS (SCIATICA) — POGOSTA BOLEZEN
(Nadaljevanje in konec)
Glavni znak tega obolenja je bolečina, ki se v večini primerov začne v križu in izžareva navzdol v desni -ali levi spodnji ud. Bolečina se lahko pojavi ostro, nenadoma, ali pa postopoma in narašča vedno bolj. Zelo pogosto nastopajo te bolečine v napadih, med katerimi je lahko daljša ali krajša doba, ko bolnik nima prav nobenih težav. Približno polovica bolnikov bo povedala, da so se težave prvič pojavile ob kakem večjem telesnem naporu, n. pr. dviganju bremena, ali pa že samo pri vzravnavanju iz predklona. Poznejši napadi pa se lahko pojavijo že iz manjšega vzroka, n. pr. pri obratu trupa. Bolečine so včasih z«lo hude in vsak neprevidni gib jih še zaostri. Obračanje v postelji je zelo previdno in počasno, vsako kašljanje ali kihanje bolečine poveča. Bolnik hoče čim bolj razbremeniti živce od pritiska, zato se drži sklonjen naprej, bolečo nogo drži skrčeno, hodi z veliko težavo in se z rokami opira na zdravo stegno. Včasih čuti v nogi neko ščemenje, mravljinčenje, včasih tudi šibkost stopala, ki ga »slabo držite, kot se ¿eraža.
Zdravnik bo pri pregledu ugotovil, da hrbtenica ni naravno oblikovana, da je njena, gibljivost manjša in boleča, da je dvig iztegnjene bolne noge zelo boleč, ker se pri vsem tem pretisnjeni živec še bo^j napenja preko štrle-fcega mesta v hrbtenici. Ce bo zdravnik pritisnil zadaj na bolno
stran stegna, ali krače, to je namesto, kjer v globini poteka živec, se bo bolečina zelo zaostrila. Pritisk na križ bo zelo boleč, točno v omenjenih predelih pa bo koža manj občutljiva. Rentgenska slika bo pokazala lahko več sprememb na okostju hrbtenice, lahko pa tudi prav nobene, ker medvretenčna plošča ne daje sence.
Zdaj, ko sodobna medicina pozna glavne vzroke nastanka teh bolečin, se zdravljenje išiasa o-brača v novo smer. še pred nedavnim so omejevali to zdravljenje na uživanje raznih zdravil, na injekcije, obsevanje, obkladke in podobno. Le redkokdaj so operirali. Danes pa operativnim potom odstranijo poškodovano medvretenčno ploščo. Toda še vedno operacijo odlagajo do takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja (razne vaje za krepitev hrbtnega mišičevja, mirovanju trupa v stezniku, neprekinjeno ležanje na trdem ležišču kake tri tedne).
Sodobno zdravljenje običajnega išiasa je zelo dolgotrajno. Od bolnika zahteva potrpežljivosti in spoštovanja zakonov, ki temeljijo na preprečevanju ponovnega izstopanja delca poškodovane medvretenčne plošče, kar pri dolgotrajnem ponavljanju privede do nepopravljivih komplikacij. Toda temeljito zdravljenje lahko bolniku prihrani mnogo ponovnega trpljenja ob ponavljajočih se napadih. Ce se bolnik ne zdravi, postanejo bolečine trajne, brezkončne težave mu grene življenje ter onemogočajo delo in gibanje.
Dr. M. K.
I^ii&tr-:-™ ..... ' ■'" '
Obleka in jopica iz istega terhkega, volnenega blaga. Obleka ima našite okraske na "ramah. jopica pa na žepih, Sicer je kroj obleke enostaven,
toda zelo učinkovit. I
8.
Mednarodni*! dan Rdečega križa — 8. maj — praznujejo vsako leto po vsem svetu.
Tudi naš Rdeči križ se bo pridružil temu slavju, ki bo posebno slovesno letos, ko obhajamo 125. obletnico rojstva velikega humanista in ustanovitelja Rdečega križa Henry a Dunat-a.
Henry Dunat se je rodil v Franciji leta 1828. Že v svojih mladih letih je dobro spoznal grozote vojne in kruto usodo ranjenih .vojščakov na bojiščih, kiso ostali brez sleherne pomoči prepuščeni na milost in nemilost sovražniku, ter vojnih jetnikov, ki so ostali brez vsake povezave s svojci.
Z velikim trudom in napori je dosegel sporazum med vojskujočimi se narodi, da so dovolili pobirati ranjene vojake na bojiščih. Kot znamenje sanitetne službe je bila rdeča zastava, v noči pa rdeča lue.
Leta 1863. je bila ustanovljena v Ženevi, po njegovi zaslugi, Mednu-rodna organizacija Rdečega križa, kjer so sprejeli (pravila za pomoč in zaščito, ki jo Rdeči križ nudi ranjencem,.bolnikom in beguncem med vojno ne glede na narodnost. Znak te organizacije je rdeči križ na belem polju.
Organizacija Rdečega križa se je postopoma širila po vsem svetu. RK nastopa v vojnih letih kot pomočnik zdravstvene službe, v mirnih letih pa zbira prostovoljne prispevke za pomoč nepreskrbljenim otrokom in odraslim.
Rdeči križ socialistične Jugoslavije sepo svojem načinu dela in po končnem cilju svojega delovanja popolnoma loči od RK stare Jugoslavije, ki je delil svojo pomoč v obliki miloščine siromašnim ljudem. Naš RK pomaga tistemu, ki ima iz kakršni-kolih razlogov pTavico do pomoči, siecr pa je to vprašanje naša vlada že Tešila z vrsto zakonov za zaščito delovnega ljudstva. Danes je glavna aktivnost RKJ usmerjena v zdravstveno delovnje pri skrbi za ljudsko zdravje ter usposabljanje širokih množic v zdravstveni službi.
Tudi naš Rdeči križ sledi vzgledu naše socialistične domovine ter Ima iste težnje za zdravstveno vzgojo našega prebivalstva.
Zato se danes vsi .s hvaležnostjo spominjamo tistega, ki je dal prvo pobudo za ustanovitev te organizacije. in katerega spomin ne bo nikdar umrl, velikega Henrya Dunat-a.
Teden borbe proti TBC o od 10. dc 17 v ( <
Kot po vsej Sloveniji bo tudi pri nas teden borbo proti tuberkulozi, in siecr od 10. do 17. maja.
Teden borbe proti TBČ, ki ga je že lansko leto organiziral Rdeči križ v koprskem okraju, je imel velike iLspehe. Predvsem je dokazal, da naše ljudstvo čuti potrebo po organizirani borbi proti jetiki. Glavni po-udarek te akcije bo v preventivnih ukrepih (obiski in .prijave bolnikov
TBC, asanacija stanovanjskih prostorov, pregled socialnega stanja) in v nabiralni akciji za gradnjo proti-tuberkoloznega dispanzerja. Tudi k tej akciji so pristopili že lani. Tako je RK zbral v ta namen 1 milijon din, Svet za zdravstvo v Kopru pa je prispeval 1 milijone. Zdaj sodelujejo pri tej akciji poleg RK in Protituberkulozne sekcije še druge organizacije, kot ženska in mladinska organizacija, Zveza borcev, Zveza VVI in sindikati.
Teden matere in otroka bo od 1. do 7. junija
Teden matere in otroka bo tudi letos v času od L do 7, junija. Glavni poudarek tedna bo na naši družini. posebno še na skrbi vse družine za mater in otroka.
V okvira okrajev bodo organizatorji akcije skupno Zveza prijateljev mladine ter Odbori za zaščito mater in otrok. Kjer teh Zvez prijateljev mladine še ni. bodo iniciativni odbori okrajni pionirski sveti. Vsi ti se bodo povezali z množičnimi organizacijami, kakor tudi po upravni liniji s sveti za zdravstvo in pro-sveto.
Način realizacije in podrobnejšo izvedbo tega tedna bodo popolnoma prepustili lokalnim faktorjem in organizatorjem. Njihova naloga pa je, da vršijo propagando za ta teden, zasledujejo zanimanje, zauj na terenu ter pišejo o problemih s področja zaščite matere in otroka V lokalno časopisje.
Da bo pečenka okusna
Ni vseeno, kako meso pečemo. Dobra pečenka nioTa biti mehka, Iltu-stava in rjava, vendar ne zažgana. Da bomo to dosegle, se ravnajmo po temle nasvetu:
Pečico dobro raizgrejemo, da se bo na mesu takoj napravila skorja in zadrževala mesni sok. ki daje pečenki dober okus in rcdilno vrednost. Zato pa mesa med peko nikoli ne pTeba-dajmo z vilicami, temveč ga obračaj-mo z lopatico ali z dvema kuhalni-cama. Pri polivanju pečenke ne var-čujmo z mastjo! Le pri tolsti perutnini ali pri svinjini nam mast ni potrebna, ker jo meso samo dovolj izloča. Toda zato meso, ki mast samo izloča, polivamo s prav to mastjo in kožo na več mestih tudi prebode-mo. da čim več masti odteče, koža pa postane hrust a va.
Pečenko, naj bo kakršnakoli, obrnemo šele, ko je že mehka, čisto mast odlijemo, tako da je ostane samo malo. Pečeno perutnino poškropimo, ko je že pečena, z mrzlo vodo.
Se en nasvet: pljučno pečenko, divjačino, golobe itd. so včasih pre.tikali s slanino. Sodobna kuhinja pa to zavrača, ker na prerezanih mestih odteče okusni mesni sok. Slanino po novem k mesu privežemo.
če je meso že mehko, pa se nima prave barve, ga malo potresemo z drobdnamk V nekaj minutah se ho naredila lepa skorja.
KaKo čistim® pohiitfo
Politirano pohištvo očistimo najbolje z mehko krpo, kote pa izpra-šimo s čopičem. Ce hočemo pohištvo osvežiti, ga zdrgnemo s srninim usnjem, nato ga namažemo zelo tenko z Ioščilom in ga takoj zdrgnemo z mehko krpo. Če ima pohištvo svetle madeže, le-te nadrgnemo s kašo, ki smo jo napravile iz cigaretnega pepela in olja. Ko se kaša na madežu posuši, pohištvo dobro osvetlimo.
Pleteno pohištvo čistimo s krtačo, če pa je potrebno temeljitega čiščenja, ga osvežimo z milnico, ki ne vsebuje sode, nato ga pa izperemo z mrzlo vodo. Pleteno pohištvo sušimo na zraku, toda nikdar na soncu ali pa pri peči.
Lakirano pohištvo brišemo s krpo, kadar pa je zelo zamazano, ga čistimo z mlačno vodo, ki smo ji dodali nekoliko petroleja. Do suhega zbrišemo lakirano pohištvo z volneno krpo, in sicer brišemo v krogih.
Usnje, s katerim je tapeciran stol ali kakšen drug kos pohištva, je tudi treba večkrat očistiti. Usnjene fotelje vedno iztepamo spodaj, usnje pa zbrišemo z mehko krpo in ga namažemo z dobrim loščilom. Ko je loščilo suho, ga osvetlimo z zelo mehko krtačo ali z volneno kipo. Tako čistimo usnje, ki ima lesk. Usnje brez leska pa nataremo z mešanico olja in enakega dela kisa in sicer zelo tenko. Nato zdrgnemo z mehko krpo.
Tapecirano pohištvo, kavče, fotelje in stole bi seveda najlepše o-čistile s sesalcem za prah. Tapeci-ronih stvari ne smemo prevečkrat izstepati, niti ne premočno. Bolje je, da delo opravimo s krtačo, iz-stepamo pa samo na narobni strani. če so kavči ali fotelji zelo prašni, jih pogrnemo z vlažno krpo, ki smo jo namočile v kisovo vodo in dobro ožele. Nato. izstepamo na narobni strani. Kavče ali fotelje, ki šo tapecirani s plišem ali celo s svilo, pa sploh ne izstepamo, ampak le čistimo s krtačo. Za pliš je zelo priporočljiva čista, vlažna krpa, s katero drgnemo po blagu kot s krtačo.
Pri velikem čiščenju moramo zbrisati tudi vso notranjščino pohištva. To naredimo z malo vlažno kipo, in sicer ne na. preveliki ploskvi naenkrat, ker moramo hiteti s suho krpo, da les čim prej osušimo.
Prvo kihanje najavlja nahod. Iz-cedite nekaj limoninega soka r pest in močno potegnite v nos. Cez
četrt ure ponovite.
*
Dobra pijača za hladne dni. V lonček stresemo žlico sladkorja, skodelico vode in zavremo. Nato doli-jemo dobrega vina in vroče servi-ramo.
•
Medeninaste predmete lepo čistimo s kisom in soljo.
«
če želite, da bo sol v šolniku o-stala suha, ji dodajte nekaj wn ri-ža.
Za našo šolsko mladino. Obleka za dečka sestoji iz žametastega suknjiča in hlač iz volnene tkanine.. Suknjič je bolj očdapen, da lahko nosi pod njim pulover. Deklica ima karirasto krilo z velikimi žepi in enobarvna bluzo, ki se zapenja dvovrstno
RADIO • OGLASI • OBím
Bogat prvomajski program v koprskem okraju
Prvega maja so bile v koprskem okraju številne športne prireditve. Najbolj agilni so bili v Piranu, kjer so bila razen nogometne tekme tudi tekmovanja v namuznem tenisu in odbojki- Piransko nogometno moštvo je. imelo v gosteh eelovški KAC. Čeprav so bili Celovčani favoriti, so domačini presenetljivo zmagali z rezultatom 5:2 (1:0). Gostje so popolnoma razočarali, zlasti obramba iti krilska vrata, d oči m so Pirančani prevladovali zlasti v tehničnem pogledu od vratarja do napadalnih igraleev, ki so pokazali veliko iznajdljivo-! pred vrati Celovčancvv.
Na jadralniI tekmah v Kopru je zmagal v 1. skupini F a ust o Busani na «Pionirju«, drugi je bil Dzuka Francesco na »Nengn«. tretji pa Zet-t<i Giovanni na »Pinininu«. V drugi skupini jadrnic je zmagal Ivan Vovk. drugi pa je bil Alojz Prin-čič.
V Kopru so bile tudi velike motoristične tekme, ki so se jih razen dirkačev iz .Slovenije udeležili tudi
M. V.
Postojna se pripravlja na «Titovo štafeto»
Na seji telovadnega odbora «Partizanu so sklenili, da bodo 19. maja. ko bodo tekle štafete skozi postojnski okraj, organizirali 2 glavni in 2 «Iranski progi. Prva glavna proga Koper-Ljubljana bo tekla po našem okraju 31 km. Tekači bodo ob 11. uri in 15 minul prevzeli štefetno palico na Razdrtem in jo predali okraju Ljubi jana-okoliea ob 1(1. uri J9 minut v Grčarevskem vrlin pri Logatcu. Druga proga bo povezala Črnomelj s Planino in bo tekla po našem okraju preko Bloške police, Cerknice in Rakeka do Planine. Ob 13 uri in 17 minut bo pridružila progi iz Kopra v Planini.
Lokalni progi Ilirska Bi-triea-Po-slojna (Odhod iz. Ilirske Bistrice ob 9. uri 55 minut, prihod v Postojno preko Knežaka. Zagorja in Pivke ob 12. uri 15 minut t in Babno polje. Grah ovo (Odhod okrog 10 ure, prihod v Grahovo oh 11. uri 51 minut) bosta povezali glavne dele okraja z. glavno progo na Ljubljano.
H.
OKRAJNO PRVENSTVO «MED DVEMA OGNJEMA« V POSTOJNI
Nedavno je bilo v Postojni okrajno prvenstvo v igri »med dvema ognjema« med dijaki nižjih gimnazij. Med pionirji jc zmagala ekipa iz Ilirske Bistrice, žensko prvenstvo pa so osvojile postojuske nižješolke. Tekmovanje je organizirala postojnska gimnazija.
Šmar/i
Preteklo nedeljo bi morala biti v Šmarjah nogometna tekma med domačim moštvom iti Padno. Kljub slabemu vremenu so se igralci Padnc. ob določenem času pojavili na igrišču, v moštvu šmareanov pa so manjkali kar štirje igralci. Vsekakor bi želili. da se taki dogodki ne ponavljajo več. kajti mečejo zelo slabo luč na šmarske športnike. Tekmo so izgubili brez borbe Smarčani z rezultatom 3:0 p. f.
ŠPORTNE VESTI
Tradicionalna nogometna tekma med Partizani in Crve.no zvezdo, ki je bila I. maja pred 10.000 gledalci v Beogradu, se je končala z zmago Partizana z. rezultatom 1:3. Najbolj, šn igro sla pokazala Miti? in Zebcc.
Na lahkoatletskem mitingu v Beogradu ji' Peter Segedin pretekel 3000 m z zaprekami v času 8,15.6 in postavil drugi najboljši čas na svetu v tej disciplini. Beograjski lahko-atlet Otteulieiner pa v teku na 1.500 metrov postavil najboljši letošnji čas v tej disciplini in sicer 3,51.2, XXX
Olimpijske igre leta 1956 bodo po sklepu mednarodnega olimpijskega odbora v Melburnu v Avstraliji. Avstralci so namreč garantirali, da bodo v pravem času organizirali vse potrebno za izvedbo olimpiade. Predstavnik olimpijskega odbora Sovjetke zveze je zaprosil, da bi bile
olimpijske igre 1960 leta v Moskvi. Tržačani. Krožno progo Semedela— Koper so morali vozači manjših kategorij prevozili petkrat, vozači večjih kategorij pa desetkrat. Najboljši čas dneva je postavil Lco Ponikvar (Ljubljana), ki je nastopil v kategoriji 500 kub. cm in dosegel povprečno brzino 95,5 km na uro. Dober čas jc postavil tudi Tržačan Pietro Ostumi v kategoriji' 125 kub. cm s povprečno brzino 91.7 km na uro.
V revanžni tekmi je koprska Au-ro.ra na svojem igrišču premagala moštvo J srd ran iz. Dekanov s 5:1 in se. tako rcvanžirala za poraz v Dekanih.
PRIMORSKI SREDNJEŠOLCI SO SE POMERILI V ODBOJKI
26. aprila je bilo v Postojni primorsko srednješolsko prvenstvo v odbojki. katerega so se udeležili tolminski učiteljiščniki, gojenci idrijske rudarske šole, idrijski višji ter nižji gimnazicji ter dijaki postojnske višje gimnazije. Igrali so po točkovnem sistemu. Prvo mesto so si nadmočno priborili Postojnčani, ki so premagali vse svoje nasprotnike.
Telovadna akademija „Partizana" na Pivki
Po občnem zboru »Partizana« na Pivki se je društvo zelo razgibalo.
Najvažnejši sporedi od 9. V. do 15. V. 1953:
SOBOTA, 9. V.: 14.20: Obzornik: A. Kra.jger: Ivan Cankar in Pri-morje; 18.15: L. M. škerjanc: Kon-certino za klavir in orkester; 18.30: Morja široka cesta; 18.45: Dalmatinske narodne, poje skupina Dal-matincev ob spremljavi mandolin; 21,00: Vesela sobota v zabavi in glasbi, NEDELJA, 10. V.: 8.30; Za naše kmetovalce; 9.00: Mladinska oddaja: Rožica ter pogovor s pionirji; 13.45: Glasba po željah; 15.00; Od Triglava do Jadrana: Po Primorski v besedi in glasbi; 18.15: Jurina in Franina; 18.30: Koncert pevskega zbora »Straža« iz Plavij p v. Guština Brajnika, PONEDELJEK, n. V.: Koncert orkestra JLA iz Portoroža p. v. J. Jankovi-ča; 11.30: 2ena in dom; 17.30: Srbske, dalmatinske in bosanske narodne pesmi; 18.15: Pester večerni spored popularne glasbe: arije, boleti in suite. TOREK, 12. V.: 14.30: Iz športnega sveta; 14.40: Domači zvoki; 17.30: Francoske narodne pesmi; 17.40: Iz opernega sveta; 18.15—45': v veselem ritmu — izvajajo solisti in ansambli zabavne in plesne glasbe; 20,00: G. Doni-zetti: Don Pasquale »komična opera v 3. dejanjih; 22.00: Lahkih nog naokrog. SREDA, 13. V.: Koncert operne glasbe; 11.30: šolska ura: Mladinska dela Dragotina Ketteja; 14.30: Kulturni razgledi; 14.40: Domači zvoki; 18.15: Radijski festival 1953: 400 let jugoslovanske glas-
be — Academiae Philoharmonicc-rum do Glasbene Matice; 20,30: Pojeta pevska zbora »Slavček« ii Trbovelj in »Svoboda« iz Zagorja; 21.00: Z knjižne police; 21.30: Igra veliki zabavni orkester Radia Ljubljana s svojimi solisti; 21.00: Plesni motivi. ČETRTEK, 14, V. 14.30: Pc svetu okrog — A. Dvorak: Slovanski plesi; 18.40: Koncert slepega pianista C». Devetaka. PETEK, 15.V.: 11.30: Emisija za djecu; 14.40: Domači zvoki; 15.00: šolska ura: Mladinska dela D, Ketteja (ponovitev); 21.00: Slušna igra: J. Jurčič: Sosedov sin.
BABIČ SIL V A NA od Franca i« Gunjač Ivane, roj. 26. 12. 1933. v Babičih, stanujoča isto tam št. 36, je izgubila osebno izkaznico šte.v. 23182/18170, izdano od občinskega ljudskega odbora Marezige in jo razglaša za neveljavno.
ETKO TURK od Andreja in Marije Cunja iz Sv. Antona štev. 14 j» izgubil v Kopru osebno izkaznico št. 29743/19729 izdano od Ljudskega odbora občine Dekani in jo razglaša za neveljavno.
KOMISIJA ZA LIKVIDACIJO Kmečkih delovnih zadrug: Kam.pel-Salara, Vanganel, Babici, Marezige. Pomjan. Ožari-Pobegi, Šarcdo is Sv. Lucija obvešča vse upnike in dolžnike omenjenih KDZ. da prijavijo svoje terjatve, ali obveznosti likvidacijski komisiji pri Okrajni za-drbžni poslovni zvezi v Kopru v roku 15. dni.
mmmwmmwmmmmm §111 ¡¡¡lili
Najmlajši člani »Partizana« na Pivki
Začele so seobširne priprave za akademijo, pri katerih se je največ trudil tovariš Mina t ti.
Na akademiji, ki je bila 25. maja, je imel uvodno besedo predsednik 8KUD Miro Rotar, nato pa se se na odru zvrstili vsi oddelki. Občinstvo so predvsem navdušili najmlajši telovadci, ki so pokazali lep napredek. Izkazali so se tudi mladinci in mladinke. Vse točke je občinstvo nagradilo z, burnim odobravanjem.
posebna številka
posvečena koprskemu okraju in našemu morju izide 29. maja
Naro i£e jo pravočasno, ker je naklada orne« e na. Uprava „Tovariša", Ljubljana, Kopitarjeva 2
Zopet se oglašam z novicami živ, zthav in cel. Bil sem namreč zelo v v skrbeh, ee bom ob tolikih »kor-šah«, dirkah, tekmah, obhodih, »rc-gatah«, »oirkuitlli«, »parlidah« in levjih atletikah še ostal e.el. Moje kosti so že zelo stare in ne vzdržijo več takih »fatiik«, kot so me »lokale« za prvi maij. Pa ne samo to. Ker sem kolikor toliko kulturen človek, sem prebral vse zidne lepake po Kopru in okolici, da Ivi mi ja ne ušla kaka »ko.rša«. Med drugim sem bral tudi naslednje:
«... 2. maja: ob 13. uri — odhod motornih koles za dirke na krono• meter Koper, Buje, Koper...«
Vidiš. Vane, sem dejal, to je res naravnost sijajna propaganda. Tako me jc navdušila, da sem jo med pi-vimi ubral - - na d.vonožni kronotiie-Icr -- in prišel prvi v Buje. Tam sum čakal in čakal, da bodo »prišli kro-nomctrisli«, pa jih ni bilo. Ves žalosten sem p,red zadružnim domom V.apel tisto ganljivo narodno:
»A njega od nikoder ni...« in odšel v Sečjole, kjer me jc tovariš Breneie že od daleč pozdravljal: »Se.m hodi, Vane, imam nekaj zate, Naša kmetijska zadruga ima v svojih poslovalnicah v Šempetru, na Križišču in v Gorgo nameščene ljudi, ki znajo samo italijanski jezik. Šempeter in Križišče sta popolnoma slovenski vasi, v Gorgu pa so Italijani in Slovenci,«
Jest Vane vem, da velja pri nas dvojezičnost in se tega tudi »šaldo« držim. Zakaj se d.rugi ne, pa ne vem. Jest se znam zelo lepo pridušal po tJovcnsko, jen »čakolam« pa »beste-mjamif, če je treba tudi po italijansko. to pa s takim ognjem, da takoj priletijo, skupaj vsi papeževi svetniki in De Gasperijevi hudiči in se vpričo mene skregajo, kilo me bo dobil.
Ker sem bil od »fatik« žc kar pošteno »zinartran«. sem se hotel v
Portorožu malo oddahniti. V biiru »Jadran« sem spil »un otuvo de ■0![0 ic^u^od nros ojnj^t •fj.OAop ot ori
-lup '¿<{jO<] 0[iq KJ Rd OTJlfBJ--OJ<|
• Op 0[iq m »p 'mojoj ou oij^ -»urA li in videl, da Portorož ni še povsem pripravljen za dostojen in lep sprejem letoviščarjev. Parki privatnikov bi lahko bili lepše urejeni. Jest Vane. bi se jim za to delo rad ponudil. če sami nimajo časa. Pa še to me je ntokalo« v Portorožu, da sem zvečer ostal lepo na cesti in še reč dlrilgih ljudi z mano. Mogoče bo av-toprevozino podjetje »Adria« sedaj ob začeltku letoviške sezone le uredilo tako, da bo kakšen avtobus odpeljal še po osmi uri zvečer.
Kmetje ob obali od Portoroža proti Kopru pa so me vprašali za nasvet, koga naj .primejo«. ke.r je prvi grah, ki so ga tako težko dočakali — čakal tistih, ki bi ga morali prevzeti. Nisem mogel verjeti. 'da bi se na »Fraetusu« v Kopru ne bili mogli dovolj pripraviti, ko jc vendar suša toliko časa držala nazaj vse pridelke,
Ob prihodu v Koper sem takoj zavil v Levjegradsko ulico, ker sem že naprej vedel, da bo tam nekaj novega, Pa sem se pošteno zmotil. »Novega« ni bilo prav nič, pač pa sem videl polno starih lukenj na ulici. v katere bi kar lalvko lovili leve. če bi jih še malo povečali.
\ d v o rani n A umri« imajo večkrat tako nuizriko. da hi lahko Se na Titovem trgu plesal. Prav hi bilo. če bi se nauči M igrati tudi piano-mnderato in ne kot sedaj samo fffor-tiissimo.
Ker sem že pri kulturi, moram povedali. da jo imam zelo rad. tudi ee sem žc star. Zvedel sem, d« bo v Ljudskem gledališču na-toplln S.NG iz. Trsta z. dramo «Kovarstvo in ljubezen«, To je pa nekaj zaite. Vane. sem dejal. Le pojdi pogledat, mogoče si- boš naučil, kalko ukrotili Jueo.
ki ti ne da več mini ye podnevi in ne ponoči. Kupil sem listek za sedež št. 31 v tretji galeriji. Ko sem prišel gor. pa sedeža ni bilo nikjer. Prav tako se mi je zgodilo naslednji večer. Skoro, da sem se zjokal, tako rad bi postal še bo\j kulturen, kot sem, in dokazal ljudem, da nisem več »masa šturlast«, pa me tako »na-liecajo« prav lam, kjer je kultura doma.
Drugi dan sem šel po K alej a-riji in videl (bila je že 11, ura) pometača, ki je vihtel metlo s tako silo. da se je dvigal prah. kol bi bila pravkar pa'dla atomska bomba. Opomnili sem pometača. da bi moral to delo opraviti zgodaj zjutraj, pa mi je odgovoril, da jc mraz. Tudi meni jc postalo mraz od tolikih bacilov, zato sem jo hitro pobrisal proti Škocjanu, Tam pod cesto sem videl ograjeno »taborišče« za »moderno« vzrejanje - živih prašičev in mrtvili klobas. Stopil sem malo bliže in videl mlade prašičke, ki so vsi razpraskaui in polili grint. Zelo klavrno so se držali mladi pujsi, pa sem mislil: Iz teh pa že ne bo klobas, če bo šlo tako naprej. To je skoro bolj podobno kakemu izolacijskemu logorju kot pa modernemu odprtemu svinjaku, sem mislil, če tako »skrbijo« za mlade živali. Jest. ki sem dobrega srca, bi te mlade svinjske reveže namazal z. žvepleno mastjo.
\ O spu sem ves prevzet poslušal vaje pevskega zbora. Stopil sem v dvorano, da bi videl pevce. Kar pohvailiti ijiili je treba na drugi strani pa vprašati tiste, ki skrbijo za čistočo dvorane, če mislijo dvorano spremeniti — v muzej za smeti.
Kaj pravnic, dragi bralni, ali bo kaj zaleglo, ker isem »ta bol« govoril o kulturi, smeteh, prašičih, levili, ljubezni in drugih svinjarijah. Bo pa drugič bolj kulturen Vaš Vane,
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR KOPRSKEGA OKRAJA obvešča svoja članice, da bo prihodnja redna pevska vaja v soboto, 9. maja I. 1. v Glasbeni šoli v Kopru od 15. do 22. nire.
Za prevoz po končani raji je preskrbljeno.
Odbor.
Rešitev križanke iz prejšnje številke
Vodoravno: 1. Gradnik. 6. et. 7. na. 8. vrt, 10. Igo, 12. ata, 14. Dculi-nar, 16. Damis, 17. sitrenin, 19. oo, 20. le 2.1, nad, 23. boč, 24. era, 26. eksstrem. 29. ak, 30. ar, 31. Ela, 32. maj. 34. pi, 36. za, 37. pogum, 28. os, 39. ud, 41. balansa.
Navpično: 1. geoid, 2. Tt, 3. dar, 4. in, 5. katar, 8. volar, 9. tanin, 11. godina, 13. Tasilo, 15. imej. 17. sonce. 18. nečem, 22. deska, 23. baram, 25. rt. 27. Kalipsa. 28. Erazmus, 31. ep, 33. ja, 35. igra, 38. Ob, 40. da.
ZA B0BS9 VOLJO
REŠITEV
»Tovariš režiser, danes ne moremo igrati »Othela« ker nam je zmanjkalo črnega globina,«
»Potem vzemite rumenega in i-grali bomo »Mikada« 1«
V BANKI
»Kje je prosim blagajnik?«
»šel je ven,«
»Se skoraj vrne?«
»To je odvisno od policije, ki gA lovi.«
PRAKTIČNA ZAHTEVA
»Vi ste čarovnik, ali ne? Videl sem vas včeraj v kabinetu, kako so na vašo zapoved izginjale ure, denarnice in živi kunci, Prosim va3, zapovejte, naj izgine tudi tale bradavica na mojem nosu!«
Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredn ik Milko Štolfa — Tiska ti-
skarna »Jadran« r Kopru. Naslov uredništva m uprave: Koper, Santorijeva ulica 20, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din. polletna 250 in četrtletna 130 din.