2
Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022)    |    Dr. Inge Breznik, Vpliv ukrepov proti širjenju covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti  
v slovenskih vrtcih
Uvod
Glasbena vzgoja v predšolski dobi ima pomembno 
vlogo pri vzgoji in razvoju celostne osebnosti. Otroku 
prek glasbenodidaktičnih iger, ritmične izreke, petja, 
posnemanja, preizkušanja in eksperimentiranja z zvo-
ki, izmišljanja glasbenih motivov, igranja na lastna in 
Vpliv ukrepov  
proti širjenju  
covida-19 na  
izvajanje glasbenih  
dejavnosti v slovenskih vrtcih
The Impact of Covid-19 Control Measures on Musical Activities 
in Slovenian Kindergartens
Dr. Inge Breznik
Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, 
Trg revolucije 7, 2000 Maribor
inge.breznik@zrss.si 
Izvleček
V prispevku je opisan posnetek stanja izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih po Sloveniji, pridobljen na 
podlagi odgovorov 217 strokovnih delavcev. Ugotavlja se, da bi moralo v vrtcih vsakodnevno prepevati z 
otroki, da bi se oddelke moralo bolje opremiti z glasbili ter da bi se strokovnim delavcem moralo moralo 
zagotoviti več glasbenih seminarjev.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, petje, igranje na glasbila, ples, zbori.
Abstract
The article aims to illuminate the state of musical activities in kindergartens across Slovenia, based on 
the responses of 217 professionals. It is noted that should be sung daily with children in kindergartens, 
that every class should have better equipped with instruments, and that educators should be provided 
more music seminars.
Keywords: preschool music education, singing, playing musical instruments, dance, choirs.
druga glasbila, poslušanja in gibalnega izražanja po-
nuja pomembno spoznavno-učno okolje za pridobitev 
primarnih glasbenih izkušenj, ki so osnova za razume-
vanje glasbe, pogoj za razvoj glasbenih sposobnosti, 
spretnosti in znanj, temelj za vzgojo bodočega ljubi-
telja glasbe, poslušalca glasbe ali profesionalnega glas-
benika.

STROKA 3
Glasbena vzgoja je sestavni del strokovne podlage 
za delo v vrtcih, imenovane Kurikulum za vrtce (1999), 
podrobneje obravnavana v sklopu področja »umet-
nost«, in je zato obvezen del vsakodnevnega življenja 
otrok v vrtcu. Pa je v praksi res tako? Ali se v vrtcih vsak 
dan poje, pleše, igra na glasbila? Kakšno je stanje sedaj, 
ko so bile skupinske glasbene dejavnosti zaradi ukrepov 
proti širjenju covida-19 prekinjene? 
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati anketnega 
vprašalnika o glasbenih dejavnostih v vrtcu, izvedene-
ga januarja/februarja 2022 z reprezentativnim vzorcem 
strokovnih delavcev vrtca, ki odražajo posnetek sedan- 
jega stanja.
Analiza anketnih vprašalnikov 
o glasbenih dejavnostih v 
vrtcih
Januarja 2022 je bil s pomočjo Googlovih obrazcev 
oblikovan anonimni spletni anketni vprašalnik na temo 
glasbenih dejavnosti v vrtcu. Povezava nanj je bila pos-
lana na e-naslove vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitel- 
jev, ki se udeležujejo vsakoletnega seminarja Zborovska 
šola za vrtce. To pomeni, da so v raziskavi zajeti glasbe-
no zainteresirani strokovni delavci. 
V anketi je sodelovalo 217 strokovnih delavcev 
slovenskih vrtcev (to je velik, naključen vzorec). Pri 
obdelavi podatkov je bila uporabljena deskriptivna in 
kvantitativna kavzalna neeksperimentalna metoda pe-
dagoškega raziskovanja. Podatki so prikazani tabela-
rično ter tudi opisno, z absolutnimi (f) in odstotnimi  
(f %) frekvenčnimi distribucijami. 
Iskal se je odgovor na raziskovalno vprašanje: Ko-
liko in v kakšni obliki so glasbene dejavnosti v vrtcih 
zastopane danes v primerjavi s časom pred epidemijo 
oziroma pred marcem 2020?
a) Preverjalo se je, koliko zborov je delovalo v 
vrtcih pred epidemijo v primerjavi z danes ter 
kako so imeli/imajo organizirane vaje.
Število delujočih zborov v vrtcih je v primerjavi s 
časom pred epidemijo drastično upadlo, saj je bilo delo-
vanje v mešanih skupinah zaradi ukrepov proti širjenju 
covida-19 omejeno in je v času pisanja tega članka še 
vedno omejeno. Večina (več kot 80 %) anketirancev je 
odgovorila, da je pred marcem 2020 v njihovih vrtcih 
Preglednica 1: Število delujočih zborov v vrtcih pred epidemijo in danes
Nič 
f (f %)
En 
f (f %)
Dva 
f (f %)
Več 
f (f %)
Število zborov pred epidemijo (pred marcem 2020) 35 (16,1 %) 130 (59,9 %) 29 (13,4 %) 23 (10,6 %)
Število zborov danes (januar 2022) 145 (66,9 %) 56 (25,8 %) 9 (4,14 %) 7 (3,4 %)
Preglednica 2: Organizacija zborovskih vaj pred epidemijo
Organizacija zborovskih vaj pred epidemijo 
(f1 = 182 odgovorov o delujočih zborih pred 
epidemijo)
1-krat/teden 
f (f %)
2-krat/teden 
f (f %)
Večkrat/
teden 
 f (f %)
Drugo 
f (f %)
150 (82,4 %) 22 (12,1 %) 3 (1,6 %) 7 (3,8 %)
Preglednica 3: Organizacija zborovskih vaj danes
Organizacija zborovskih vaj danes 
(f1 = 72 odgovorov o delujočih zborih danes)
1-krat/teden 
f (f %)
2-krat/teden 
f (f %)
Večkrat/teden 
f (f %)
V mehurčkih po skupinah 45 (62,5 %) 4 (5,5 %) 0
Z vsemi skupaj 22 (30,5 %) 1 (1,3 %) 0

4
Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022)    |    Dr. Inge Breznik, Vpliv ukrepov proti širjenju covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti  
v slovenskih vrtcih
deloval najmanj en zbor, danes pa v skoraj 67 % vrtcev 
anketirancev zbori ne delujejo.
Slednje je razbrati tudi iz zapisov anketirancev: 
»Pevskega zbora nimamo zaradi pogostih karanten 
in mehurčkov. Zelo ga pogrešamo.« »Zaradi situaci-
je z epidemijo pevskih zborčkov, kot smo jih poznali 
pred epidemijo, več ni. Na tem področju so otroci res 
prikrajšani.« »Žal, pevskih vaj nimamo zaradi porasta 
okužb in imamo premalo strokovnih delavk, da bi lah-
ko to izvajale v skupinah. Veliko strokovnih delavk za-
radi virusa ne želi prehajanja iz ene igralnice v drugo.«
Pred epidemijo so zborovske vaje v vrtcih najpo-
gosteje potekale v mešanih skupinah enkrat tedensko 
(82,4 %), danes pa tistih malo delujočih zborov v  
mehurčkih po skupinah/oddelkih enkrat tedensko 
(62,5 %).
b) Preverjalo se je, ali se je pred epidemijo (pred 
marcem 2020) v vrtčevskih skupinah/oddel-
kih več/enako/manj pelo, igralo na glasbila in 
plesalo kot danes (januar 2022) ter kdaj se iz-
vajajo omenjene glasbene dejavnosti.
Preglednica 4: Primerjava količine glasbenih dejavnosti v vrtcih pred epidemijo in danes
Manj  
f (f %)
Enako
f (f %)
Več 
f (f %)
Petje 12 (5,5 %) 164 (75,5 %) 41 (19,0 %)
Ples 18 (8,3 %) 166 (76,5 %) 33 (15,2 %)
Igranje na glasbila (lastna, improvizirana, Orffova) 23 (10,6 %) 166 (76,5 %) 28 (12,9 %)
Preglednica 5: Čas in količina izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih danes
Čas in količina izvajanja glasbenih 
dejavnosti danes
Vedno/vsak dan 
f (f %)
Pogosto
f (f %)
Redko
 f (f %)
Nikoli
f (f %)
Zjutraj (npr. v jutranjem krogu) 119 (54,8 %)
17 (3,2 %)
19 (4,1 %)
78 (35,9 %)
99 (45,6 %)
119 (54,8 %)
18 (8,2 %)
86 (39,6 %)
71 (32,7 %)
2 (0,9 %)
15 (6,9 %)
8 (3,6 %)
Pred hranjenjem (npr. ko čakamo na 
zajtrk, malico, kosilo)
46 (21,2 %)
31 (14,3 %)
3 (1,4 %)
118 (54,4 %)
120 (55,3 %)
53 (24,4 %)
50 (23,4 %)
65 (29,9 %)
106 (48,8 %)
3 (1,4 %)
0 
55 (25,3 %)
Ko smo zunaj (npr. na igrišču, na 
sprehodu)
11 (5,1 %)
3 (1,4 %)
25 (11,5 %)
95 (43,8 %)
90 (41,5 %)
130 (59,9 %)
106 (48,8 %)
110 (50,7 %)
62 (28,5 %)
5 (62,5 %)
14 (6,4 %)
0 
Petje/ples/igranje na glasbila integriram 
v proces učenja pri drugih dejavnostih 
(npr. MAT, NAR, DRU)
24 (11,5 %)
7 (3,2 %)
11 (5,1 %)
130 (59,9 %)
123 (56,7 %)
107 (49,3 %)
58 (26,7 %)
77 (35,5 %)
86 (3,9 %)
5 (2,3 %)
10 (4,6 %)
13 (5,9 %)
Petje/ples/igranje na glasbila izvajam kot 
samostojno dejavnost
41 (18,9 %)
34 (15,6 %)
51 (23,5 %)
151 (69,6 %)
147 (67,7 %)
130 (59,9 %)
23 (10,6 %)
33 (15,2 %)
34 (15,6 %)
2 (0,9 %)
3 (1,4 %)
2 (0,9 %)
Ob praznovanju rojstnih dni ter praznikih 173 (79,7 %)
134 (61,7 %)
43 (19,8 %)
44 (20,3 %)
76 (35,0 %)
94 (43,3 %)
0
5 (2,3 %)
69 (31,8 %)
0
2 (0,9 %)
11 (5,1 %)
Petje spremljam z glasbilom 56 (25,8 %) 96 (44,2 %) 59 (27,2 %) 6 (2,7 %)
Legenda: petje/ples/igranje na glasbila

STROKA 5
Večina anketirancev (več kot 75 %) meni, da se v 
skupinah/oddelkih ohranja enaka količina glasbenih 
dejavnosti, povezanih s petjem, igranjem na glasbila in 
plesom kot pred epidemijo. 
Iz zapisov anketirancev pa so razvidne tudi druge 
okoliščine: »V našem vrtcu so večinoma prve starostne 
skupine, zato ni zbora. Pred epidemijo smo skupaj iz-
vajali veliko glasbenih dejavnosti, skupaj smo plesali in 
prepevali.« »Pred epidemijo smo imeli redna tedenska 
srečanja vseh otrok v avli vrtca, skupaj smo prepevali, 
ritmizirali, se učili nove pesmi in prepevali pesmice po 
želji otrok, s pesmico voščili slavljencem, se igrali glas-
benodidaktične igre, igrali na lastne inštrumente ... Ob 
glasbi smo se res veliko družili.«
Preglednica 6: Število glasbil za spremljavo otroškega petja 
S katerimi glasbili spremljate petje 
otrok?
Število
(f)
Kitara 36
Klavir (akustični, električni) 34
Orffovi inštrumenti 33
Blokflavta 33
Ukulela 32
Harmonika 5
Melodika 3
Prečna flavta 1
Ugotavljamo, da anketiranci z otroki vsak dan/
vedno pojejo v jutranjem krogu in ob praznovanjih, 
pogosto pred hranjenjem, petje integrirajo z drugimi 
dejavnostmi, ga izvajajo kot samostojno dejavnost ali 
pa spremljajo z glasbilom (največkrat s kitaro, klavia-
turo, Orffovimi glasbili, blokflavto in ukulelo). Sled-
nje dokazujejo naslednji zapisi anketirancev: »Glasba 
se izvaja vsak dan, ne glede na čas, prostor, dejavnost. 
Spontano med igro.« »Otroci zelo radi prepevajo, še 
posebej uživajo ob spremljavi z malimi ritmičnimi 
inštrumenti.« »V skupini imam otroke, ki zelo radi 
prepevajo, in tako je petje pri nas doma.« »Pri nas ne 
mine dan v vrtcu, da ne bi peli.« »V korona času smo 
več posegali po glasbi, saj na nas deluje sproščujoče.« 
»Glasbene, plesne in gibalne dejavnosti potekajo v 
enaki meri kot pred epidemijo.« »V oddelku izvajamo 
glasbene dejavnosti nespremenjeno, na ravni vrtca pa 
se je dosti spremenilo.«
Ne smemo pa prezreti naslednjih zapisov anketiran-
cev, ki opisujejo drugačen položaj: »V drugih skupinah 
po našem vrtcu se poje zelo malo.« »Opažam, da je v 
vrtcu premalo petja in sploh 
glasbenih dejavnosti.« »Škoda 
je, da so te skupne dejavnosti, 
kot so pevske in dan za pe-
smico, pri katerih se je zbral 
celoten vrtec in kolektiv, sedaj 
prepovedani. Že tako se pre-
malo poje in igra, sedaj pa je 
tega še manj.« »Meni osebno 
je glasba močno področje. 
Opažam pa, da se v drugih skupinah zelo malo poje. 
Na vajah zbora sem opazila, da je večina otrok znala 
zapeti pesmice, ki so jih slišali na telefonu, pri risankah, 
v angleščini, da pa skoraj niso znali zapeti nobene pesmi 
iz skupine/oddelka ali nobene ljudske pesmi.« »Žal so 
odpovedani ‚nastopi‘ med skupinami, druženja, prire-
ditve z glasbeno-plesnimi točkami, ki popestrijo/zdru-
žujejo/zabavajo/krepijo samozavest otrok in spodbujajo 
veselje do glasbeno-plesnih dejavnosti.«
Ples vedno spremlja praznovanja in se pogosto izvaja 
v jutranjem krogu, pred hranjenjem, kot integriran z 
drugimi dejavnostmi ali kot samostojna dejavnost. 
Igranje na glasbila je pogosto v jutranjem krogu, 
pred hranjenjem, zunaj (z lastnimi ali improviziranimi 
glasbili iz okolja), integrirano z drugimi dejavnostmi ali 
kot samostojna dejavnost. 
Nekateri anketiranci pa so zapisali nasprotno od 
zgoraj navedenih trditev: »V vrtcu se premalo uporablja 
Orffov inštrumentarij.« »Pri strokovnih delavcih opa-
žam zelo nizko stopnjo uporabe glasbil za spremljavo.« 
»Premalo petja, premalo igranja na inštrument, prema-
lo vsega z glasbenega področja.«
c) Preverjalo se je, kakšna je naklonjenost vodstva 
glasbenim dejavnostim v vrtcu.
Večina vodij vrtcev (85,2 %) podpira glasbene de-
javnosti v vrtcih, kar je spodbudno za sistematično uva-
janje in razvoj predšolske glasbene vzgoje v slovenskih 
vrtcih. 
Otroci zelo radi 
prepevajo, še 
posebej uživajo 
ob spremljavi z 
malimi ritmičnimi 
inštrumenti.

6
Kljub podpori vodstva pa 
anketiranci izražajo želje, o 
katerih odloča vodstvo vrtca, 
kot na primer:
• Želje po udeležbi na več 
izobraževanjih s področja 
glasbe (zapisi enajstih anke-
tirancev).
• »Posodobiti bi morali glas-
beni kabinet. Potrebujemo 
nova glasbila. V vsaki igral-
nici bi morali imeti na voljo 
male ritmične inštrumente, 
da so glasbila dostopna vsak 
dan vsem (ali vsaj za polo-
vico otrok v skupini) in da 
so na voljo v vseh oddelkih.« (Na to temo še trije 
zapisi anketirancev.)
• »Čeprav nas vodstvo zelo podpira, se vseeno bojijo 
izvajanja zborov po enotah, saj ne moremo zago-
tavljati mehurčkov.«
• »Vsi si želijo, da bi se obogatitvene dejavnosti iz-
vajale. Sama vodim pevski zbor, vendar se nikoli 
ne najde pravi čas za to, vedno ima ena skupina 
nekaj drugega. In potem iščem kombinacije. Ali 
pa ni nadomestila v oddelku v času ‚mojih zbo-
rovskih‘ vaj in potem zopet vaje odpadejo.«
• »Menim, da sta glasba in ples, primerna za 
vrtčevske otroke, nepogrešljiva za razvoj pred-
šolskih otrok. Žal večina vzgojiteljic po konča-
nem študiju opusti igranje inštrumenta. Žal tudi 
vodstveni kader tega ne zahteva, pa bi moral.«
d) Na odprto vprašanje »Želite na tematiko šolskih 
pevskih zborov še karkoli sporočiti?« je prispelo 
73 odgovorov. Nekateri zapisi so navedeni zgoraj 
ob interpretacijah rezultatov, nekaj pa je izpostav-
ljenih v nadaljevanju:
• »Veliko strokovnih delavcev se glasbi ne posveti 
optimalno, bolj važen je rezultat namesto proce-
sa. Pri učenju pesmic uporabljajo zgolj celostne 
metode in le prepevajo pesmi tako dolgo, dokler 
jih večina otrok ne zna oziroma dokler jih nekaj 
ne poje na glas, da se ‚dobro sliši‘. Premalo je po-
udarka na delu po delih – najprej ritem, zatem 
besedilo, potem melodija, za konec pa vse skupaj; 
namesto več tednov se z eno pesmico ukvarjajo 
en teden, vidijo neke kratkoročne rezultate, ki 
pa dolgoročno h glasbenemu izobraževanju ne 
doprinesejo dovolj. S primerno glasbeno vzgojo 
v vrtcu bi vsi otroci (tudi tisti z manj posluha) v 
šolo stopili z več samozavesti, skupinskega duha, 
discipline, globalne kulturne raznolikosti in de-
lovnih navad. Za glasbeno nadarjene pa bi bil še 
dodaten plus, saj bi bili glasbeno pripravljeni za 
nadaljnje učenje, ker bi imeli usvojen ritem, in-
tonacijo, prepoznali bi spekter glasbenih žanrov, 
inštrumentov in podobno. Ker je za večino ljudi 
glasba zgolj postranska stvar v življenju, menijo, 
da je tudi v vrtcu ‚čisto OK‘, če je glasba tudi tam 
zgolj postranska dejavnost. Ne zavedajo se učne-
ga potenciala glasbe kot didaktičnega sredstva za 
tako rekoč celoten del kurikula. Zato je proces 
bolj pomemben od rezultata.«
• »V izobraževanje vzgojiteljev bi morali NUJNO 
ponovno uvesti preizkus glasbenih sposobnosti: 
melodični in ritmični posluh. S prekvalifikacijami 
številnih delavcev, ki so potem tudi diplomirali, 
se glasbenim dejavnostim v vrtcu ne posveča dos-
ti pozornosti, saj so vzgojiteljice nezainteresirane, 
ker same nimajo posluha. Takšna je moja osebna 
izkušnja.«
• »Menim, da premalo damo na kakovost glasbenih 
dejavnosti pa tudi na kakovostno izbrane glasbene 
vsebine. Redko jih izvajamo v skladu z didaktiko 
glasbe (vključevanje vseh prvin v dejavnosti). Za-
Preglednica 7: Podpora vodstva pri izvajanju glasbenih dejavnosti
Me zelo podpira 
f (f %)
Me podpira 
f (f %)
Me ne podpira 
f (f %)
Drugo
f (f %)
Podpora vodstva 73 (33,6 %) 112 (51,6 %) 29 (13,4 %) 3 (1,4 %)
Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022)    |    Dr. Inge Breznik, Vpliv ukrepov proti širjenju covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti  
v slovenskih vrtcih
 S primerno 
glasbeno vzgojo 
v vrtcu bi vsi 
otroci (tudi tisti 
z manj posluha) 
v šolo stopili z 
več samozavesti, 
skupinskega 
duha, discipline, 
globalne kulturne 
raznolikosti in 
delovnih navad.

STROKA 7
takne se že pri intoniranju. T udi študentke pogos-
to nimajo pravega znanja.«
• »Glasbene dejavnosti bi morale biti v prihodnosti 
predstavljene kot prednostna naloga vrtcev, saj so 
premalo izkoriščene. Menim, da imamo prema-
lokrat izobraževanja, delavnice na tem področju v 
okviru našega vrtca.«
Sklep
Raziskava je pokazala, da je zborovsko petje v času 
ukrepov proti širjenju covida-19 utrpelo škodo tudi na 
predšolski ravni. Število vrtčevskih zborov je zelo upa-
dlo. Tisti vrtci, ki imajo zbore, pa so jih organizirali po 
mehurčkih, znotraj skupin/oddelkov.
Količina izvajanja glasbenih dejavnosti, vezanih na 
petje, ples in igranje na glasbila, je v skupinah/oddelkih 
enaka kot v času pred epidemijo. Menimo, da zato, ker 
so bili anketni vprašalniki poslani glasbeno motivira-
nim vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Slednji 
pa v odprtih odgovorih izražajo skrb, da se v drugih 
skupinah/oddelkih manj poje in igra na inštrumente. 
Podpora vodstva pri izvajanju glasbene dejavnosti je 
dobra.
V nadaljevanju so podana priporočila za večji iz- 
koristek izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih:
• spodbujati vsakodnevno, skupinsko petje v skupi-
nah/oddelkih,
• povečati nabor kakovostnih (brezplačnih) izobra-
ževanj s področja glasbe za strokovne delavce vrtca,
• spodbujati redna strokovna izpopolnjevanja s 
področja glasbe,
• opremiti skupine/oddel-
ke z opremo za izvajanje 
glasbenih dejavnosti (na 
primer ritmična glasbila, 
klaviature/kitara/ukule-
la, avdio naprave, notno 
gradivo z zvočnimi pos- 
netki pesmi za predšol-
ske otroke),
• uvesti preizkus posluha 
za študente na vzgojitelj-
skih programih (ta se ne izvaja že več kot 15 let 
na nobeni od pedagoških fakultet), kajti opažamo 
porast pomanjkljivo razvitega posluha med vzgo-
jitelji, ki zato posledično ne želijo izvajati glasbe-
nih dejavnosti v skupini.
Kljub temu nas dolgoročno ne skrbi, da bi se glas-
ba izgubila iz vrtcev, saj med vzgojitelji in pomočniki 
obstajajo glasbeni zanesenjaki, kar izžarevajo naslednji 
zapisi: »Glasba ima blagodejen vpliv na telo in duha, 
zato naj bo vsak dan prisotna pri delu z otroki.« »Glasba 
veseli, umirja, daje pogum ...« »Glasba nam polepša še 
tako turoben dan. Glasba je kljub epidemiji čudovita in 
bo takšna tudi ostala. Če imaš veselje do teh dejavnosti 
in če z glasbo živiš, si delo prilagodiš tako, da s svojim 
znanjem osrečuješ in navdušuješ tudi druge, ne glede na 
covid.« »Ob glasbi smo srečnejši.« »Otroci potrebujejo 
glasbo. Glasba jim pomaga premagovati različne ovire 
tako na razvojnem področju kot v teh čudnih covidnih 
časih. Prav tako pa nam odraslim pomaga premagovati 
različne ovire in stres.«
Viri
Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Kurikulum za vrtce. 
Pridobljeno s https://www.zrss.si/podrocja/predsolska-vzgoja/kurikularni-dokumenti/.
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales.
Breznik, I. (2020). »Glasbene dejavnosti v vrtcu«. V: Glasba v šoli in vrtcu, ur. I. Breznik, letnik 23, št. 1/2020. Ljub- 
ljana: ZRSŠ, 2–4.
Zborovsko petje je 
v času ukrepov proti 
širjenju covida-19 
utrpelo škodo tudi 
na predšolski ravni. 
Število vrtčevskih 
zborov je zelo upadlo.