Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 1996, s. 145- 159 
GDK: 321 :624.3 
KAKOVOST IZBIRE GOZDNEGA DREVJA ZA POSEK 
Marijan KOTAR·, Janez ANDOLJŠEK··, Ivan KOLAR··· 
Izvleček 
V prispevku so podani rezultati ponovne izbire drevja za posek na štirih objektih ter 
ocena dela na objektu kjer je bilo izvedeno prvo redčenje. Skladnost med odkazilom, ki 
so ga izvedli revimi vodje, in med odkazilom, ki ga je izvedla ocenjevalna skupina, je od 
81 do 86% glede na število drevja in 72 do 91% glede na odkazano lesno maso. 
Dosežena visoka skladnost nakazuje razmeroma visoko kakovost odkazila. Odkazilo 
temelji na ciljih in smernicah, ki so podane v gozdnogospodarskih načrtih ter ciljih in 
ukrepih, ki so p9dani v gozdnogojitvenem načrtu, zato je kakovost odkazila v tesni 
povezavi z odločitvami v načrtu oziroma s kakovostjo načrtovanja. Razmeroma slaba 
kakovost gozdnogojitvenih načrtov na eni strani in razmeroma kakovostno odkazilo na 
drugi pa kaže, da revimi gozdarji odločitve in ukrepe pretehtajo, vendar jih ne prenesejo 
v načrte. Verjetno manjka prava spodbuda za izdelavo kakovostnih načrtov, ali pa je 
ovira predpisana shema načrta. 
Ključne besede: odkazovanje, gozdnogojitveno načrtovanje. 
THE QUALITY OF SELECTION OF FOREST TREES FOR FELLING 
Abstract 
The paper discusses the results of a repeated tree marking of trees for felling in four 
stands and the assessment of a stand in which the first thinning was carried out. The 
correspondence between the results of tree marking performed by district foresters and 
those attained by a group appointed for repeating tree marking is 81-86% as regards the 
number of trees and 72-91% as regards wood mass. A high correspondence indicates a 
high quality performance of tree marking. Tree making is based on objectives and 
guidelines presented in forest management plans and on objectives and measures 
presented in the silvicultural plan. Therefore, the quality of tree marking is closely linked 
with measures presented in the plan or with the quality of planning. The discrepancy 
between a rather low quality of silvicultural plans on the one side and tree marking of 
relatively high quality on the other suggests that silvicultural decisions and measures 
which were carefully planned by district foresters did not become included in silvicultural 
plans. The reason might be that there is no proper incentive for drawing up good quality 
plans or that the prescribed schema of a plan is more of a hindrance than an asset. 
Key words: tree marl<ing for fe/ling, si/vicu/tura/ planning 
• dr., redni profesor, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Večna pot 83, 
SLO 
- spec. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje, 1330 Kočevje, SLO 
- mag., Zavod za gozdove Slovenije, OE·Nazarje, 3331 Nazarje, SLO 
146 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA 
V tem sestavku je z izbiro oziroma odkazovanjem mišljena označitev drevja za 
posek v letvenjakih, drogovnjakih, debeljakih, sestojih v obnovi ter v prebiralnem 
gozdu. Glede· na terminologijo, ki je uveljavljena v gojenju gozdov, je zato 
odkazilo skupen izraz za določitev tistih· dreves, ki jih posekamo v izvajanju 
ukrepov nege gozda, pomlajevanju gozda, spreminjanju zgradbe gozda ter v 
procesu prebiranja v prebiralnem gozdu. 
Zato bo odkazilo v letvenjakih, drogovnjakih in debeljakih izvedba redčenja 
oziroma svetlitvenega redčenja, v debeljakih in sestojih v pomlajevanju pa 
izvedba vseh vrst pomladitvenih sečenj (nasemenitvena, svetlitvena, zaključna). 
V gozdu, ki ga želimo spremeniti iz grmišča ali iz gozda v nastajanju v enomerni 
gozd ali pa iz enomernega sestoja v prebiralni gozd, predstavlja odkazilo 
premenilno redčenje. Razumljivo, da so ti ukrepi izvedeni šele s posekom tistih 
dreves, ki smo jih označili v zgoraj navedenih ukrepih. Domnevamo, da označitev 
pomeni že tudi izvedbo. 
Z odkazilom odločilno vplivamo pretežni del življenjske dobe sestojev na njihov 
razvoj in zgradbo, zato je razumljivo, da temu ukrepu posvečamo v gozdarski 
stroki kar največjo pozornost. Zato je eden izmed utemeljiteljev nege gozda 
LEIBUNDGUT (1966) zahteval, da odkazilo v letvenjakih in debeljakih izvaja 
gozdarski inženir. Zavedal se je, da tudi briljantno izdelani gozdnogospodarski 
načrti niso nikoli takšni, da bi lahko na njihovi osnovi izvedel odkazilo gozdar z 
nižjo izobrazbo. Tudi v podrobnem gozdnogojitvenem načrtu ne moremo ukrepov 
določiti v tolikšni meri, da bi jih lahko izvedel nešolan strokovnjak. Odkazilo 
zahteva strokovnjaka, ki pozna rastišča in rastne zakonitosti vseh drevesnih vrst 
po posameznih rastiščih do podrobnosti. Poleg napak lesa mora poznati še druge 
kakovostne znake drevesa s pomočjo katerih bo lahko uspešno ocenjeval, koliko 
pomoči rabi posamezno drevo in kako bo reagiralo pospeševano drevo. 
Odkazovalec mora poznati tudi pomladitveno ekologijo vseh na rastišču prisotnih 
drevesenih vrst, kakor tudi sposobnost prenašanja zastrtosti - to slednje še 
posebej, če ima opravek s prebiralnimi gozdovi. Poznati mora razmerja, ki veljajo 
med višino lesne zaloge, zastrtostjo in tekočim volumenskim prirastkom. Skratka, 
odkazilo zahteva visoko usposobljenega strokovnjaka, ki- ima poleg teoretičnega 
znanja tudi strokovne izkušnje, predvsem pa dar opazovanja in ljubezen do tega 
dela. Čeprav zveni malce neznanstveno, vendar drži: poleg znanja je tu potreben 
še talent. Zakaj odkazilu tolikšen pomen, če pa smo ga do nekaj desetletij nazaj 
prepuščali manj šolanim kadrom? Odgovor je razmeroma enostaven in ga lahko 
strnemo v naslednje točke: 
Kotar/Andoljšek/Kolar: Kakovost izbire gozdnega drevja za posek 147 
a) Podcenjevali smo pomembnost odkazila, ker se nismo zavedali pomena vrste, 
stopnje in oblike zmesi sestojev po posameznih rastiščih; premalo smo 
upoštevali zgradbo sestojev in različnost rastišč že na majhnih površinah. 
b) Prepričani smo bili, da smernice, ki so bile zapisane pri opisu sestojev v 
gozdnogospodarskem načrtu, zadostujejo tudi za izvedbo v detajlu. 
c) Rastne znakonitosti drevesnih vrst smo posploševali, zato smo tudi zgradbo 
gozdov največkrat šablonizirali s tem pa smo negirali rastiščne razlike. 
č) Premalo smo se zavedali odvisnosti med rastnostjo sestojev, višino lesne 
zaloge in kakovostjo dreves (tu je mišljena velikost in vitalnost krošnje). 
d) Zahtevnost pri odkazilu se je povečala, ker so se povečale tudi naše potrebe 
po gozdu in njegovih učinkih. Nekdaj pretežno proizvodna - marsikje samo 
lesna - funkcija gozda se je razširila še na okoljske in socialne funkcije gozda. 
Iz znanstvene discipline, ki proučuje rast, razvoj in donose gozda, je znana 
zakonitost velikega zmanjšanja prirastka, če zmanjšamo temeljnico pod njeno 
kritično vrednost (ASSMANN 1961 ). Še hujše pa so posledice, če pospešujemo 
drevesa, ki imajo premajhno krošnjo ali pa takšno, ki ni sposobna prevzeti 
prirastka odstranjenih dreves. Vse te zakonitosti in kakovostne znake dreves 
pozna le gozdarski strokovnjak, zato moramo odkazilo poveriti njemu. Zato 
moramo vsekakor omeniti premišljeno odločitev države, ki je za delovno mesto 
revirnega vodje predpisala (dolgoročno) višjo strokovno izobrazbo oziroma v 
prihodnje visoko strokovno izobrazbo. Revirni vodje so do sedaj in bodo tudi v 
prihodnje tisti, ki bodo odkazali večino drevja za posek. 
že samo z dobrim odkazilom revirni gozdar upraviči strošek svojega delovnega 
mesta. Za primer si oglejmo naslednji hipotetični primer: Rastnost slovenskih 
gozdov je približno 5 mio m3 lesa na leto. Z nekoliko manj kakovostnim odkazilom · 
n.pr.: napačna izbira izbrancev, pospeševanje mikrorastišču neprimerne 
drevesne vrste, napačna presoja vitalnosti, napačna presoja reagiranja na dodani 
rastni prostor, neupoštevanje velikosti rastnega prostora, neupoštevanje (ali pa 
nepoznavanje) optimalne sproščenosti krošenj itd., pride do zmanjšanja 
količinskega prirastka za 10 - 20%. To pa pomeni v Sloveniji zmanjšanje prirastka 
500 000 - 1000000 m3/leto. Če k temu dodamo še razliko, ki izhaja iz kakovosti, 
potem je ta vrednost tolikšna, da je višja oz. visoka strokovna izobrazba 
večkratno poplačana. Domnevamo pa, da gozdarski inženir izvaja odkazilo na 
visoki strokovni ravni in odgovorno. Velja tudi obratno, izobrazba gozdarskega 
inženirja je na delovnem mestu revirnega vodje opravičljiva, če ta izvaja tudi 
odkazilo. če bomo odkazilo n. pr. prepustili lastniku gozda, potem bo tako 
usposobljen revirni gozdar odveč in to bodo prvi spoznali davkoplačevalci. Pri 
odkazilu v zasebnih gozdovih lastnik gozda sodeluje, strokovno pa ga vodi zato 
usposobljen gozdarski strokovnjak. 
148 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Odkazilo je podaljšek gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrta 
oziroma njuno udejanjanje, zato je možno kakovost odkazila ugotavljati le na 
osnovi gozdnogospodarskega oziroma gozdnogojitvenega načrta. Predvsem 
slednji je tisti, ki zagotavlja kakovostno odkazilo. Prvi pogoj za dobro odkazilo je 
skrbno izdelan gozdnogojitveni načrt. Ta pa bo dober, če upošteva usmeritve iz 
gozdnogospodarskega načrta ter stanje gozda v načrtovalnem objektu in to na 
vseh strukturnih enotah gozda. Na osnovi usmeritev in informacij iz 
gozdnogospodarskih načrtov ter na osnovi stanja v strukturnih enotah, teženj v 
razvoju gozda in potreb lastnika (tu je potrebna navzočnost lastnika gozda), se 
izoblikujejo gozdnogojitveni cilji in načrtovalne enote ter okvirni ukrepi. V 
oblikovanih načrtovalnih enotah se potem oblikujejo negovalne enote z 
negovalnimi cilji in ukrepi. Tu je treba natančno definirati in kvantificirati ukrepe. V 
primeru redčenj mora biti natančno navedeno, kakšna stopnja, vrsta in oblika 
zmesi se naj oblikuje, kakšna naj bo zgradba sestoja in jakost ukrepanj. Prav tako 
morajo biti podani ukrepi v polnilnem sloju, ukrepi glede varovanja habitatov in 
podobno. 
če je gozdnogojitveni načrt tako izdelan, potem je lahko preverjati kakovost 
gozdnogojitvenega načrta in kakovost odkazila, v nasprotnem primeru pa lahko 
samo ocenjujemo, ali so smernice, ki so podane v gozdnogospodarskem načrtu 
za posamezne oddelke oziroma sestoje upoštevane v zadostni meri. 
Z namenom, da bi dobili vpogled v kakovost odkazila, smo v treh krajevnih 
enotah (in treh območnih enotah) naključno izbrali 4 objekte, kjer je že bilo 
opravljeno odkazilo in smo ga ponovili. Poleg tega smo na še enem objektu 
poskušali oceniti kakovost prvega redčenja. 
2 OBJEKT ANALIZE IN PREDSTAVITEV METODE DELA 
2.1 Objekti analize 
Namen tega prispevka ni ocenjevanje odkazovalcev ampak odkazila, zato 
navajamo le tiste podatke, ki so pomembni za odkazilo, zato niso objekti 
opremljeni s tistimi podatki, na osnovi katerih bi lahko identificirali objekt in s tem 
odkazovalca. (V enem primeru smo izpustili celo podatek o površini, ker bi lahko 
služil identifikaciji objekta in s tem tudi odgovornega revirnega vodjo). 
Kotar/Andoljšek/Kolar: -Kakovost izbire gozdnega drevja za posek 149 
Objekt št. 1. Površina 6,61 ha, državni sektor. 
Prebiralen gozd jelke in bukve s primesjo javora, smreke in bresta na rastišču 
Abieti-Fagetum dinaricum. 
· Lesna zaloga je ocenjena 385 m3/ha (257 iglavci in 128 listavci). 
Veljavnost gozdnogospodarskega načrta je potekla 31. dec. 1994. Na dan 19. 
junija 1996 je bil izdelan osnutek gozdnogospodarskega načrta. V osnutku so za 
navedeni objekt predvidene naslednje smernice: Posek debelih bukev, 
oblikovanje gošče, dosadnja avtohtone smreke (ki je odlične kakovosti). V starem 
načrtu, ki mu je veljavnost potekla v letu 1994, pa je jakost ukrepov (sečnja) pri 
iglavcih 13% in 16(17)% pri listavcih na lesno zalogo. Gozdnogojitveni načrt ni 
izdelan. Revirni vodja je imel izpolnjen obrazec Stanje v načrtovalnih enotah, ki 
ga je izpolnil po izvedenem odkazilu. 
Objekt št. 2. Površina 7,55 ha, zasebni sektor. 
Rastišče: Abieti-Fagetum dinaricum. Prebiralen gozd s posameznimi skupinami 
debeljaka z naslednjo vrsto in stopnjo zmesi: smreka (40), jelka (30), bukev (25), 
pl. list (5). 
Lesna zaloga je ocenjena 400 m3/ha. 
V osnutku gozdnogospodarskega načrta (ista enota kot je objekt št. 1) ni smernic 
pač pa samo opozorilo, da je na objektu tudi tisa (z namenom zavarovanja). 
Gozdnogojitveni načrt je izdelan po naslednjem modelu: 
- stanje gozda v načrtovalnih enotah, 
- gozdnogojitveni cilj, 
- gozdnogojitveni načrt - načrtovalne enote, gozdnogojitvene smernice. 
Gozdnogojitvene smernice so naslednje: 
Prebiranje in šibko redčenje v skupinah 
- ohranitev in povečanje debelih dreves, 
- posek predrastkov in motečih dreves sredi pomlajenih površin, nega teh skupin 
mladovja, 
- omogočiti vsem kvalitetnim in vitalnim čakalcem jelke in smreke vzpon v zgornji 
položaj, 
- ohraniti delež javora in malolistne lipe. 
Potem so še podani podatki o količini odkazila ter o ukrepih gojitvenih in 
varstvenih del ter opomba, da je potrebno nego opraviti takoj po sečnji in 
spravilu. 
Objekt št. 3. Površina nad 1 O ha, državni sektor. 
Letvenjak smreke osnovan s sadnjo na nekdanjem travniku oziroma opuščeni 
kmetijski površini. Rastišče: Querco-Fagetum. V tem letvenjaku so posamično 
150 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
primešane: češnja, javor, hrast, trepetlika, breza. Vendar je delež teh listavcev 
razmeroma skromen, ker so jih - vsaj tako predvidevamo - odstranili pri izvedbi 
ukrepov nege mladja in nege gošče. Smreka je globoko vejnata in se slabo čisti, 
v polnilnem sloju je mnogo leske in ive. Da so listavce odstranjevali s 
predhodnimi ukrepi, domnevamo zato, ker je v neposredni bližini smrekova gošča 
osnovana s sadnjo. V tej gošči po številčnosti prevladujejo hrasti, češnje, lipe, 
trepetlika in javori. Letvenjak ni bil odkazan, izvedba redčenja ni temeljila na 
predhodnem odkazilu. 
Objekt št. 4. Površina 4, 1 O ha, državni sektor. 
Rastišče: Luzulo-Abieti-Fagetum prealpinum. 
V tej gospodarski enoti nimajo izdelanega veljavnega gozdnogospodarskega 
načrta. V letih 1994/95 so gospodarili po letnem načrtu gospodarjenja, za leto 
1996 nimajo niti tega. Etat v prejšnem letnem načrtu je predviden v naslednji 
količini: iglavcev 220 m3 in 21 m3 listavcev. Objekt je debeljak smreke, bukve in 
macesna s polnilnim slojem bukve. Velik del bukve je panjevskega izvora. 
Gozdnogojitveni načrt je izdelan po modelu, ki je prikazan na objektu št. 2, torej 
brez členitve na strukturne enote. Celoten načrtovalni objekt je ena načrtovalna 
enota in ena negovalna enota. 
Cilj je podan z naslednjim zapisom in kazalci: 
Debeljak smreke, bukve in macesna s polnilnim slojem bukve. 
Takšen cilj je nepopoln, saj nima stopnje in oblike zmesi ter končne lesne zaloge. 
Pod ukrepi pa je navedeno: 
Svetlitveno redčenje in redčenje šopov bukve. 
Objekt št. 5. Zasebni sektor. 
Rastišče: Luzulo-Abieti-Fagetum prealpinum. LZ 299 m3/ha. 
Načrt gospodarske enote je izdelan, v njem je etat opredeljen z 12% na lesno 
zalogo in 52% na prirastek. 
Pod ukrepi je navedeno: 
drogovnjak pomoč ½ - ½ nosilcem funkcij 
debeljak pomoč do ½ nosilcem funkcij. 
Prebiralni gozd - vzdrževati uravnoteženost sestojnih (?) položajev. 
Nega gošče 0,50 ha. 
Prvo redčenje 1,00 ha. 
Gozdnogojitveni načrt ni izdelan, odkazoval pa je gozdarski inženir v prvem 
mesecu pripravniškega staža. 
Kotar/Andoljšek/Kolar: Kakovost izbire gozanega arevJa za poseK IJI 
Ker je odkazilo izvedeno samo na enem delu lastnikovega gozda, ni mogoče 
natančno opredeliti površine. Gozd v tem delu je v razvojni fazi debeljaka, del 
gozda pa ima razgibano zgradbo, tako da je mogoče vpeljati prebiralno 
· gospodarjenje. Del odkazanega drevja je lastnik že posekal. Poleg tega dela pa 
•" .. , je-Jastnik posekal drevje na površini 5 arov brez odkazila. V neposredni bližini je 
tanjši drogovnjak, kjer bi bilo nujno potrebno izvesti redčenje. 
2.2 Metoda dela 
Kljub temu, da niso bili za vse objekte izdelani gozdnogojitveni načrti, smo izvedli 
ponovno odkazilo. Za tiste objekte, ki so brez gozdnogojitvenih načrtov, smo 
postavili cilje in ukrepe glede na smernice v gozdnogospodarskih načrtih 
(veljavnih ali pa tistih, ki jim je veljavnost že potekla) in glede na stanje gozda na 
objektu. 
Pri ponovnem odkazilu sta vedno sodelovala vsaj dva člana trojice, ki smo 
pripravili ta prispevek. Le na objektu št. 3, ki je letvenjak in ni bil odkazan, je pri 
ugotovitvi stanja sodeloval samo en član te skupine. 
Pri izvedbi ponovnega odkazila smo pri vseh drugače odkazanih drevesih kot jih 
je odkazal revirni vodja, to izvedli šele ob soglasju obeh članov pripravljalne 
skupine. Torej je bilo vsako drugače odkazano drevo evidentirano ob enakem 
mnenju obeh ocenjevalcev. 
3 REZULTATI ANALIZE 
Rezultati ocenjevanja odkazila so prikazani po objektih. 
Objekt št. 1 
Za objekt ni izdelan gozdnogojitveni načrt, in ni veljavnega 
gozdnogospodarskega načrta, zato smo se naslonili na smernice iz osnutka 
gozdnogospodarskega načrta, ki predvidevajo posek debelih in zelo starih 
bukovih dreves. Dejansko je v tem gozdu večje število debelih bukev, ki zaradi 
starosti izgubljajo na vrednosti. Gozd ima razmeroma dobro prebiralno zgradbo. 
Podatki o odkazilu in ponovnem odkazilu so podani v preglednici št. 1. 
Loom1K gozaarswa m 1esars1Va, ::n 
Preglednica 1: Objekt št. 1. Podatki o odkazilu - število odkazanih dreves po drevesnih 
vrstah in debelinskih stopnjah 
Debelinske stopnje 
Drev.vrsta 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 
prvotno odkazilo 17 27 15 10 10 7 5 5 13 15 5 8 6 3 
bukev ponovno odkazilo + 3 3 - 1 1 2 1 - - 1 4 1 1 -
št.dreves ponovno odkaz. - - 1 - 2 3 1 1 - 1 1 - - - -
ponovno odkazilo-sk. 20 29 15 9 8 8 5 5 12 15 9 9 7 3 
napaka v% 
prvotno odkazilo - 1 - 4 6 3 6 7 8 9 4 2 1 2 
jelka ponovno odkazilo + - - - - - - - - 2 1 - - - 1 
št.dreves ponovno odkaz. - - - - - - - - - - - - - - -
ponovno odkazilo-sk. - 1 - 4 6 3 6 7 10 10 4 2 1 3 
napaka v% 
javor ponovno odkazilo + - 2 - - - - - - - 2 - - - -
napaka v% 
prvotno odkazilo 17 28 15 14 16 10 11 12 21 24 9 10 7 5 
skupaj ponovno odkazilo + 3 5 - 1 1 2 1 - 2 2 4 1 1 1 
št.dreves ponovno odkaz. - - 1 - 2 3 1 1 - 1 1 - - - -
ponovno odkazilo-sk. 20 32 15 13 14 11 11 12 22 25 13 11 8 6 
napaka v% 15 19 o 23 29 27 18 o 14 12 31 9 13 17 
Pri ponovnem odkazilu smo člani ocenjevalne skupine dodatno odkazali še 24 
dreves in stornirali 1 O dreves, zato lahko ugotovimo, da je bilo napačno 
odkazanih 34 dreves ali 16%. Ta odstotek je izredno nizek. saj pomeni, da je 
skladnost 84%, kar dopušča oceno, da je odkazilo izvedeno zelo dobro. če pa 
upoštevamo pri izračunu napake lesno maso, znaša napaka samo 9,2%, kar 
pomeni, da se je odkazilo razlikovalo predvsem pri tanjšem drevju. Prvotno 
odkazilo je znašalo 455,68 m3, premalo odkazanega je bilo 37,46 m3, preveč 
odkazanega 7, 11 m3 , zato je skupno ponovno odkazilo 486,03 m3. Napako pa 
dobimo, če lesno maso dodatnega odkazila (premalo odkazano + preveč 
odkazano) primerjamo z lesno maso skupnega ponovnega odkazila 
(
37,46 + 7,11 ) 
486,03 . lOO = 9,Z%) . 
Pri oceni odkazila pa je poleg številčnih kazalcev tudi pomembno, ali je 
odkazovalec v zadostni meri upošteval vse funkcije prebiranja ter ekološke 
funkcije gozda (teren je namreč zelo skalovit). Tudi glede tega je odkazilo 
izvedeno zelo dobro. Ocena glede doseganja predpisanega etata ni mogoča, ker 
ni izdelan gozdnogospodarski načrt. 
Prvotno odkazilo znaša 166 m3 iglavcev in 290 m3 listavcev. Skupno ponovno 
od kazilo pa 181 m3 iglavcev in 305 m3 listavcev, kar predstavlja jakost 1 O oziroma 
11 % lesne zaloge iglavcev in 34 oziroma 36% lesne zaloge listavcev. Skupna 
jakost znaša pri ponovnem odkazilu 19% oziroma pri prvotnem odkazilu 18%. 
Tolikšna jakost je posledica velikega deleža prestarih nekvalitetnih bukovih 
dreves in poudarjanja funkcije pomlajevanja ter funkcije nege. 
Kotar/ Andoljšek/Kolar: Kakovost izbire gozdnega drevja za posek 
Objekt št. 2 
Na osnovi gozdnogojitvenega načrta, ki je pomanjkljivo narejen (premalo 
informativen) in ogleda gozda smo se lotili odkazila. Upoštevali smo navodila, ki 
so navedena pod ukrepi v gojitvenem načrtu, to je povečanje deleža debelih 
dreves, sprostitev skupin mladja, ohraniti delež lipovca in gorskega javora in 
omogočiti socialni vzpon čakalcev. 
Podatki o odkazilu in ponovnem odkazilu so v preglednici št. 2. · 
Preglednica 2: Objekt št. 2. Podatki o odkazilu - število odkazanih dreves po drevesnih 
vrstah in debelinskih stopnjah 
Debelinske sto onie 
Drev.vrsta 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 
prvotno odkazilo 22 6 8 3 10 5 9 15 12 11 8 4 1 1 
smreka ponovno odkazilo + 1 1 2 1 1 1 2 - 4 - - - - -
št. dreves ponovno od kazilo - - - - - - 2 - 3 1 1 4 2 - -
ponovno odkazilo-sk. 23 7 10 4 11 4 11 12 15 10 4 2 1 1 
napaka v% 
prvotno odkazilo 8 3 1 3 3 5 3 8 5 3 2 2 1 -
jelka ponovno odkazilo + - 1 2 - 1 - - - - - 2 - - -
št.dreves ponovno odkazilo - - - - - - - - - - 1 2 - - -
ponovno odkazilo-sk. 8 4 3 3 4 5 3 8 5 2 2 2 1 -
naoakav % 
prvotno odkazilo 41 13 16 6 10 9 6 6 2 1 2 - - -
bukev ponovno odkazilo + 6 2 - 3 2- - - 1 1 - 1 - - -
št. dreves ponovno od kazilo - - 1 - 1 - 2 - - - - - - - -
ponovno odkazilo-sk. 47 14 16 8 12 7 6 7 3 1 3 - - -
naoaka v% 
prvotno odkazilo - 1 1 3 1 - - - 1 - - - - -
javor ponovno odkazilo + - 2 - 1 1 - - - - - - - - -
št. dreves ponovno odkazilo-sk - 3 1 4 2 - - - 1 - - - - -
naoaka v% 
g. brest prvot. =kon.odkazilo - - 1 - 1 - 1 - - - - - - -
napaka v% 
prvotno odkazilo 71 23 27 15 25 19 19 29 20 15 12 6 2 1 
skupaj ponovno odkazilo + 7 6 4 5 5 1 2 1 5 - 3 - .- -
št. dreves ponovno odkazilo - - 1 - 1 - 4 - 3 1 2 6 2 - -
ponovno odkazilo-sk. 78 28 31 19 30 16 21 27 24 13 9 4 2 1 
naoaka v% 9 25 13 32 17 31 10 15 25 15 100 50 o o 
Na podlagi preglednice št. 2 sklepamo, da je odkazovalec pri smreki premočno 
posegel med debelo drevje in premalo med drevesa nižjih debelinskih stopenj. 
Napaka odkazila glede na število drevja znaša 19%, glede na lesno maso pa kar 
28%. (Lesna masa prvotnega odkazila je 415,97 m3, premalo odkazanih dreves 
(dodatno odkazilo+) 48,84 m3, preveč odkazanih dreves (dodatno odkazilo-) 
62,79 m3 in lesna masa skupnega ponovnega odkazila 402,02 m3). Jakost 
odkazila gl~de na ocenjeno lesno maso je 13%. 
154 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Odkazovalec je premočno posegel po debelem kakovostnem drevju iglavcev in ni 
upošteval tistega, kar je zapisal v gozdnogojitvenem načrtu - to je povečanje 
deleža debelih dreves. 
Skladnost odkazila je po številu dreves 81% in glede na lesno maso 72%, kar je 
bistveno slabše kot na objektu št. 1. Ocenjujemo, da je odkazilo še vedno 
zadovoljivo. Mogoče je na odkazovalca vplival tudi lastnik gozda (premočno 
poseganje med debele osebke). 
Objekt št. 3 
Redčenje letvenjaka je predpisano z gozdnogospodarskim načrtom. 
Gozdnogojitveni načrt je bil izdelan tako, da je celotna površina (nad 1 O ha) ena 
sama negovalna enota, stanje, cilj in ukrepi pa so podani z naslednjim: 
a: let. sm. BO pl. 1st 15, ost. 1st 5 
c: ml. dg. sm. 75, pl. list 17, ost. 1st 5 
u: nega. 
Odkazilo ni bilo izvedeno, pač pa je bil med izvedbo del prisoten revirni vodja, ki 
je usmerjal delavce. 
Po pregledu izvedenega redčenja smo ugotovili naslednje pomanjkljivosti: 
a) V objektu, ki ima tako veliko površino, bi morali najprej položiti sistem presek 
(zaradi orientacije in zaradi spravila sortimentov). Preseke bodo kasneje (pri 
drugem redčenju) služile spravilu sortimentov. 
b) Z redčenjem skorajda niso posegli v smreko. Odstranjevali so predvsem ivo in 
trepetliko, ki sta zastirali smreko. 
c) V sestoju so pustili celo izredno debelovejnate smrekove predrastke (d1•3 do40 
cm}. 
č) Na posameznih mestih so odstranjevali celo spodnji sloj - verjetno zaradi lažje 
prehodnosti. 
Objekt št. 4. 
V gozdnogojitvenem načrtu, ki je pomanjkljiv tako glede ciljev kot tudi glede 
ukrepov (brez stopnje zmesi, ciljne zgradbe gozda in premalo natančni ukrepi), je 
samo navodilo, da je treba izvesti svetlitveno redčenje in redčenje šopov bukve. 
Iz načrta tudi ni razvidno kakšna je zgradba gozda. Na osnovi razgovora z 
revirnim vodjem smo ugotovili, da je na objektu sm-ma debeljak s polnilnim slojem 
bukve, ki mestoma že zadira v streho sestoja, želel v sestoju povečati delež 
listavcev, in sicer tako, da odstrani nadraslo smreko nad kvalitetnimi bukovimi 
šopi, znotraj šopov pa izvede redčenje. Sproščeni bukovi osebki se bodo tako 
povzpeli v zgornji sloj. Tako bo povečal delež bukve. Poleg tega so na objektu 
tudi tri manjše vrzeli, ki so deloma že pomlajene. Vrzeli je treba sprostiti. (Teh 
Kotar/Andoljšek/Kolar: Kakovost izbire gozdnega drevja za posek 155 
vrzeli ni v gozdnogojitvenem načrtu). V tem smislu smo izvedli tudi ponovno 
odkazilo. Na preglednici št. 3 so podani podatki o odkazilu. 
Preglednica 3: Objekt št. 4. Podatki o odkazilu - število odkazanih dreves po 
drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah 
Debelinske stopnje 
Drev.vrsta 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 
prvotno odkazilo 11 17 28 39 42 36 15 8 5 3 -
smreka ponovno odkazilo + - 1 2 2 - - 2 - 1 - 3 
št.dreves ponovno odkazilo - - - - - - 2 2 - - - -
ponovno odkazilo-sk. 11 18 30 41 42 34 15 8 6 3 3 
napaka v% 
prvotno odkazilo 111 56 25 12 6 1 - - - - -
bukev ponovno odkazilo + 24 15 5 2 2 - - - - - -
št.dreves ponovno odkazilo - 1 1 - - 1 - - - - - -
ponovno odkazilo-sk. 134 70 30 14 7 1 - - - - -
napaka v% 
breza ponovno odkazilo+ - - 1 - - - - - - - -
prvotno odkazilo 122 73 53 51 48 37 15 8 5 3 -
skupaj ponovno odkazilo + 24 16 8 4 2 - 2 - 1 - 3 
št.dreves ponovno odkazilo - 1 1 - - 1 2 2 - - - -
ponovno odkazif o-sk. 145 88 61 55 49 35 15 8 6 3 3 
napaka v% 17 19 13 7 6 6 27 o 17 o 100 
l: 
204 
11 
4 
211 
7% 
211 
48 
3 
256 
20% 
1 
415 
60 
7 
468 
14% 
Napaka odkazila pri številu drevja je pri iglavcih 7% in pri listavcih 20% oziroma 
skupaj 14%. 
Pri lesni masi pa je pri iglavcih 13% in pri listavcih 22% oziroma skupaj 14%. 
Skladnost odkazila je tako pri številu dreves kot tudi pri lesni masi 86%, kar lahko 
ocenimo kot zelo dobro. Zanimivo je, da smo pri ponovnem odkazilu dodatno 
odkazali še precejšno število bukev, čeprav je v ciljih zapisano, da želimo 
povečati delež bukve. 
če želimo povečati delež bukve, ki je sedaj v spodnjih slojih sestoja, ji moramo 
omogočiti, da bo prerasla v zgornji sloj, to pa naredimo tako, da jo preredčimo in 
odstranimo konkurenco stranskih dreves zgornjega sloja (smreke). Odkazovalec 
je prvotno odstranil zgornje konkurente, ni pa zadostno preredčil spodnjih šopov 
(bukve). 
Ker ni veljavnega gozdnogospodarskega načrta, ni mogoče podati jakosti 
odkazila glede na lesno zalogo. Možno pa je podati jakost odkazila glede na etat 
iz prejšnega {nič več veljavnega načrta in ta znaša pri iglavcih 215 m3 glede na 
prejšnjih 220 m3 (to je 98%) in pri listavcih 50, 11 m3 glede na prejšnih 21 m3 (to je 
239%). 
156 Zbornik gozdarstva in tesarstva, 51 
Iz odkazila, ki je izvedeno zelo kvalitetno, in iz gozdnogojitvenega načrta, ki je 
zelo pomanjkljiv, je razvidno, da odkazovalec še ni doumel in osvojil 
gozdnogojitvenega načrtovanja v tolikšni meri, da bi ga koristno uporabil. 
Objekt št. 5 
Oceno odkazila na objektu št. 5 bomo podali samo opisno, ker bi bita ocena s 
številkami lahko tudi zavajajoča, saj je lastnik gozda precejšnje število dreves že 
posekal in je zato težko presoditi, kakšno je bilo stanje pred posekom. 
Oceno kakovosti odkazila podajamo v naslednjih točkah: 
1. Ker je gozdna posest (ki je tudi predmet naše ocene) razmeroma velika (več 
deset ha), je nujna izdelava gozdnogojitvenega načrta, ki mora vsebovati 
navodila po posameznih delih gozda glede nujnosti ukrepanja (odkazila). 
2. Odkazovalec (ker ni bil izdelan takšen načrt) je odkazal drevje v tistem delu 
gozda, kjer ukrepi niso najbolj nujni. Popolnoma nedotaknjen je ostal v bližini 
tanjši drogovnjak, ki bi ga moral nujno preredčiti. 
3. Odkazovalec je pri odkazilu težil, da povsod, kjer gozd dopušča premeno v 
prebiralni gozd, to prebiralno zgradbo tudi ustvari. 
4. Odkazovalec je težil k popestritvi drevesne zmesi. 
5. Tam, kjer je gozd že imel ali pa nakazoval prebiralno zgradbo, pa je čakalce 
premočno sproščal. Tako je prešel v skupinsko postopno gospodarjenje 
( širjenje jeder). 
6. V delih gozda, ki imajo enomernejšo zgradbo, je izvedel redčenje z ustrezno 
jakostjo po načelih pozitivne izbire. 
Odkazilo je kljub nekaterim pomanjkljivostim zadovoljivo, mestoma celo zelo 
dobro oziroma v povprečju dobro. 
4 ZAKLJUČKI 
Na podlagi analize okdkazila na petih objektih ni mogoče oceniti kakovosti 
odkazila, ki bi ga lahko posplošili za vse slovenske gozdove. 
Za takšno oceno je vzorec bistveno premajhen. Analiza lahko samo opozori na 
nekatere nedoslednosti ali celo napake pri odkazilu. Ali se te nedoslednosti oz. 
pomanjkljivosti pojavljajo tudi drugod po Sloveniji, lahko samo domnevamo. 
Ugotovitve lahko strnemo v naslednje točke: 
1) Kakovost izvedenega odkazila je na dveh od štirih objektov zelo dobra, na 
dveh objektih pa zadovoljiva do dobra. 
2) Ker odkazilo ni temeljilo na predhodno izdelanih kvalitetnih gozdnogojitvenih 
načrtih, v dveh primerih pa sploh ni bil izdelan gozdnogojitveni načrt, lahko 
Kotar/Andoljšek/Kolar: Kakovost izbire gozdnega drevja za posek 157 
domnevamo, da so odkazovalci izdelali gojitveni načrt "v glavi", niso pa ga 
prenesli na papir. Na papir preneseni gozdnogojitveni načrti - vsaj v 
analiziranih primerih - ni bil odkazovalcu v nikakršno pomoč, ampak le 
zadostitev predpisa. Načrt mu bo v pomoč, ko bo odkazovalec spoznal, da je z 
načrtom odkazilo lažje in kvalitetnejše. Mogoče smo v težnji, da bi načrtovanje 
poenostavili, naredili napako in je načrt postal manj razumljiv. 
Gozdnogojitveni načrt je bil in mora ostati priprava dela. To je osnovni namen 
gojitvenega načrta. 
Kako sestaviti gojitveni načrt in v kakšni obliki naj bo napisan je stvar 
posameznika in njegove ustvarjalnosti. Vendar se je potrebno pri sestavi držati 
določenega vrstnega reda. Logično zgradbo načrta je podal že utemeljitelj tega 
načrtovanja, švicarski gozdarski praktik in teoretik H. Leibundgut. Mogoče ne 
bi bilo napak, če bi jo tudi mi uporabljali v praksi in ne samo v teoriji oziroma 
med študijem. 
3. Ker je odkazilo strokovno izredno zahtevno delo, ki ga lahko izvaja ne samo 
teoretično dobro usposobljen strokovnjak, ampak strokovnjak z izkušnjami pri 
delu v gozdu, ne smemo tega dela prepuščati pripravnikom. Med študijem se 
študent ne more v zadostni meri usposobiti za to delo. Pripravnik se mora 
uvajati ob mentorju ali kakšnem drugemu, tega dela veščem in uspešnem 
strokovnjaku. Mogoče bi bilo umestno strokovni izpit razširiti na praktični del 
izpita, t.j. na licenco za odkazilo. 
4. Redčenje letvenjaka lahko izvajamo le na osnovi predhodno izvedenega 
odkazila. Delo bo opravljeno bolj kakovostno in hitreje (cenejše). 
5. Gozdnogospodarsko načrtovanje očitno doživlja svojevrstno razvrednotenje. 
Kar trije analizirani objekti so v enotah, za katere ni veljavnih 
gozdnogospodarskih načrtov. Pri tolikšnem številu zaposlenih strokovnjakov z 
visoko izobrazbo je nerazumljivo, da nimamo izdelanih in veljavnih 
gozdnogospodarskih načrtov. Nekoč dobro uveljavljena tovrstna delovna 
disciplina in doslednost sta popustili ali pa se celo izgubili. 
Trdno smo prepričani, da nobeno drevo ne sme biti posekano, če ni bilo 
predhodno odkazano. Gozdarji moramo lastnike gozdov prepričati, da je za 
gozd in lastnika najboljše (ekonomsko in ekološko gledano), če izbiro drevja za 
posek vodi gozdar. Prepričali pa jih ne bomo z besedami, ampak s 
kakovostnim delom - v našem primeru - s premišljenim odkazilom. Lastnik 
gozda mora spoznati, da mu je pri tem delu gozdar nujno potreben. Če pa bo 
lastnik gozda spoznal, da enako kakovostno odkazuje tudi sam, mu bo gozdar 
nepotreben, s tem pa je v nevarnosti ne samo delovno mesto revirnega 
gozdarja, ampak celotna gozdarska stroka. 
158 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
5 SUMMARY 
Selection of trees tor felling, that is tree marking, has a decisive influence on the 
structure and development of a stand in most of its existence. This measure reflects 
decisions taken at the leve! of forest management planning and, even to a larger extent, 
at the level of silvicultural planning. Consequently, tree marking reflects the quality of 
forest management and silvicultural plans. 
A forester in charge of tree marking must be qualified tor carrying out guidelines and 
measures presented in these plans in the forest. This requires a real knowledge of 
ecology, phytocoenology, silviculture, and economics, as well as the competence of a 
proper response to the needs of a forest. In order to ascertain which mistakes are most 
often made in tree marking, tree marking was repeated in four stands, two of which are 
private and two state-owned. A young pole stand, in which the first thinning had been 
carried out, was also selected for appraisal. 
The following findings can be drawn from the results of the analysis of these five stands: 
1. The stands were selected at random in four forest management units, of which two 
units do not have a current forest management plan and hence no prescribed annual 
allowable cut. Therefore, an appraisal of the realisation of the annual allowable cut 
was not feasible in these two cases. 
2. For two of the stands a silvicultural plan was not drawn up, plans of another two sites 
were inadequate so that they were not of any assistance to tree marking, while in the 
plan of the pole stand only tending measures and area were stated. 
3. The correspondence between results of tree marking carried out by district foresters 
and those attained by a group appointed for repeating tree marking was 81-86% as 
regards the number of trees and 72-91 o/o as regards wood mass. Tree marking in 
two stands was assessed as very good, and in two stands as satisfactory to good. In 
the pole stand, in which the first thinning had been carried out, tree marking was not 
conducted. 
4. The quality of tree mark.ing was relatively high, while the quality of preparatory work., 
that is of silvicultural plan, was poor, which is to a certain extent a contradiction. The 
discrepancy may be attributed to the fact that a good silvicultural plan was originally 
conceived by foresters but their ideas did not eventually become included in the 
plan. Silvicultural plans in their current form are of no assistance to foresters tor tree 
marking. Quite simply, they only mean that regulations have been met. Maybe the 
schema of the plan is not clear enough and does not make sense to those 
responsible tor drawing up the plan. Therefore it would be reasonable to reintroduce 
the schema and the approach to the preparation of silvicultural plans as originally 
founded by the authors of silvicultural planning, which are given support by 
educational forestry institutions. 
5. Tree marking may be carried out only by forestry experts with college or university 
education after they completed their practical training. During their training period 
they should be introduced into this work under the supervision of established experts 
in the field of silvicultural planning and tree marking. 
Tree marking is a silvicultural measure with which a forester can prove his 
competence and his key role in forest management to a forest owner. lf this measure is 
property carried out, it affects to a very large extent the attainment of forest 
management objectives. lf it is, however, left to be done by others, foresters will be just 
Kotar/Andoljšek/Kolar: Kakovost izbire gozdnega drevja za posek 159 
silent observers of forest phenomena without a chance of an active guidance on forest 
development. 
6 VIRI· 
ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde. Munchen, BLV Verlagsgesellschaft, 492 str. 
LEIBUNDGUT, H., 1966. Die Waldpflege. Bern, Haupt Verlag, 192 sfr.