Največji alorenaki dnevnik v Združenih državah '
Velja za vae leto • - -
Za pol leta.....
Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
List .slovenskih .delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878		Entered as Second Class Blatter, September 21, 1M3, at the Post Office at, New York, N. I, wider Act of Conj	press of March 3, 1879	TELEFON: CHelsea 8—8878
NO. 89. — STEV. 89.		NEW YORK, THURSDAY, APRIL 16, 1931__ČETRTEK, 16. APRILA 1931		VUMIME XXXIX. — LKTNU JLfcLSJX
KRALJ ALFONSO SE JE PODAL V IZGNANSTVO
ŽIVELA ŠPANSKA!" - JE ZAKUCAL, KO SE JE NAHAJAL NA KROVU KRIŽARKE "PRINCIPE ALFONSO"
K.rižarka se Je ustavila v Gibraltarju, da se je zamo-gel pridružiti kralju njegov tretji sin Juan. — Strmoglavi jeni kralj je bil oblečen v civilno obleko. — Kraljica in drugi člani kraljeve hiše se bodo podali preko Pariza v London. — Združene države bodo najbrž priznale novo špansko vlado. Včeraj so praznovali po vsej Španski narodni praznik.
CARTAGENA, Španska, I 5. aprila. — Alfonso XIII., ki je bil še do včeraj španski kralj, je odpotoval v izgnanstvo. Ko je stopil na krov španske bojne ladje "Principe Alfonso", je zamahnil z roko ter zaklical; — "Živela Španska!"
Poveljnik je imel naročilo, naj ga odpelje v Gibraltar, kjer se bo sestal s svojim tretjim sinom Juanom.
Vse je kazalo, da se je težko ločil od dežele, kateri je "vladal" od svojega rojstva, to je štiriinštiri-deset let.
Oblečen je bil v civilno obleko. V pristanišče Cartageno se je pripeljal z avtomobilom ter je ves čas—sedem ur—sedel poleg šoferja. V drugih avtomobilih se je nahajalo par njegovih sorodnikov ter admiral Jose Rivera, zadnji monarhistični minister. Vozili so se skoro vso noč.
Iz Madrida je odšel šele tedaj, ko mu je repub likanska vlada zagotovila, da se članom njegove družine ne bo nič hudega zgodilo.
Kraljica Viktorija je prespala noč v kraljevi palači ter se bo podala preko Pariza v London.
Ko je dospel Alfonso v Cartageno, je bila tam tudi že proglašena republika. Na ulicah so bile zbrane velike rpnožice ljudi, ki so prepevali ter sežigali kraljeve slike.
Na pomolu je nekdo zaklical: — Živel kralj! — nakar se je na tisoče glasov strnilo v krik: — Živela republika!
Nekaj časa bo živel Alfonso v Londonu, potem se bo pa podal v Združene države. Za Ameriko in njen napredek se že dolgo časa zanima. Denarnih sredstev ima dovolj ter bo zamogel živeti v izgnanstvu v razkošju kot največji bogaitaš.
BARCELONA. Španska, 1 5. aprila. — V Kataloniji se je pojavil skrajno resen položaj, ko je organiziral novo republikansko vlado separatistični voditelj Francisco Macia.
Revolucijonarni ekstremiti so vprizorili velike demonstracije ter začeli ščuvati delavce v predme-stih.
Združeni delavski sindikat je napovedal generalni štrajk, ki se je takoj začel.
Tri osebe so bile usmrčene, nad dvajset jih je bilo pa ranjenih. Ekstremisti so osnovali posebne revolucijonarne odbore ter aretirali več uglednih o-seb, posebno trgovcev.	T
MADRID, Španska, 1 5. aprila. — Danes je bil proglašen po vsej Španski narodni praznik, ki se bo praznoval vsako leto v znamenje, da se je Španska iznebila svojih zatiralcev.
Provizorični predsednik Zamora in ministri so govorili po radio ter opozarjali prebivalce, naj ostanejo popolnoma mirni.
NICARAŠKI VSTAŠI ZOPET NAPADAJO
Vstaški voditelj je hotel vprizoriti napad na Puerto Cabezas. — Štirje Amerikanci ubiti. — Tri pogrešajo.
WASHINGTON, D. C.. 15. aprila. Državni department je avtoriziral peveljnika ameriškega kanonskega čolni "Ashyille", da izkrca po svoji pre v darn osti čete v Puerta Cabe-zas, potem ko so dospela poročila, da so bili v teku 48 ur ufoiti štirje Amerikanci, uri pa pogrešajo.
Vstaši so že v neposredni bližini mesta.
Neki poročevalec je dobil od zastopnika Standard Fruit and Transportation Co. v Nicaragvi poročilo, da je bilo ubitih že enajst Ameri-kancev.
Poveljnik kanonskega čolna je izkrcal takoj nato 25 mož mornariške straže.
Poveljnik Wadell je sporočil mornariškemu uradu, da je vpristani-33u 300 Amerikancev, kičakajo prve priTke za odhod.
Poveljnik William Dufour, zastopnik Standard Fruit and Steam-sh'p Co., ki ima v bližini Porto Cabezas velike plantaže banan, je že dvakrat napraslil državni department, naj posreduje.
Ameriški -prebivalci pristaniškega mesta so prevzeti od paničnega strahu vsled nastopa Sandinovih vojakov.
W0LL POZIVA NA BOJ PROTI PR0H1BICUI
KUERTEN JE ZGODAJ ZAČEL
Priznal je, da je pahnil dva tovariša pri igri v reko Ren. — Mučenje
živali in čitanje zločinskih povesti je posebno veselilo morilca.
DUESSELDORF, Nemčija, 15. apr. Peter Kuerten, znani duesseldorf-ki morilec v masah, se nahaja pod obtožbo devetlkratnegra umora pred Eodiščcm. Ob.cžen je, da je izvršil skoro sto morilnih dejanj v zadnjih štiridesetih letih.
—	Krt devetletni deček, — je izjavil, — sem potisnil dva svoja tovariša pri igri v Ren ter ju držal s palico pod vodo toliko časa, da sta utonila.
—	Zelo dolgo sem se bal temnih prostorov, a ta strah se je slednjič polegel.
Obtoženec je primal, da je mučil živali in da je bilo čitanje zlo-
Podpredsednik Ameriške Delavske Federacije je izjavil na ženski konvenciji, da ni prohibici-ja nič drugega kot velika hinavščina.
WASHINGTON, E>. C., 15. aprila. Na konvenciji ženske organizacije zx prohibinjsko reformo je nasto-p'l voeraj kot govornik tudi podpredsednik Ameriške Delavske Federacije, Matthew Woll, ter označil ameriško prohibicijo kot največjo hinavščino, kar jih pozna zgodovina.
—	To, kar imamo danes — je rekel, — je nulifikacija. — Živimo v času munšajnanja, tajnih distele-rij, tihotapstva, butlegarstva, ra-ketirstva, nemorale ter vsakovrstnih zločinov. Jaz se zavzemam za po-vratek treznega razuma ter poeta v, katere bo mogoče izvesti.
Pred njim je govorila predsednica organizacije, Mrs. Charles E. Sabin.
—	Vse se boji salona — je rekla — toda, če pomislim na današnje beznice in na današnjo splošno korupcijo, pridem do prepričanja, da je bil salon ponižno jagnje z ozi-rom na razmere, ki prevladuj ego dandanašnji dan.
Nasprotnice prohibicije se še niso odločile, če naj obiščejo predsednika Hooverja ter mu pojasnijo svoje stališče.
Prejšnji teden je bila pri njem delegacija žensk, ki zagovarjajo osemnajsti amendment in suhaške postave. Predsednik Hover je delegatke nadvse prijazno sprejel.
EVROPI SE BLIŽAJO HUDI ČASI
TRIDESET PIKETOV ARETIRANIH V PHILADELPHIA
PHILADELPHIA, Pa., 15. aprila. V bližini tovarn, v katerih izdelujejo nogavice, je bilo aretiranih trideset pikeftov, dvaindvajset moških in osem žensk. Kot znano, stavkajo izdelovalci nogavic že nrad dva me-SCCjL. Kmalu po aretaciji piketov so izjavili gospodarji, da so pripravljeni sprejeti delavce naza/j, seveda pod neunijskimi pogoji.
Publicist sluti novo evropsko krizo. Govoril je v New Jersey ter rekel, da se bližata dve najbolj nevarni leti.
—	Viharni oblaki nad Evropo, — se je glasil naslov predavanja, ki ga je imel Bruce Bliven, urednik lista New Republic pred tretjo konferenco proti-vojne zveze.
Kot skrajno nevarna znamenja opasuje Bliven razburjenje, ki se je polastilo francoskega javnega mnenja radi predlagane zveze Nemčije in Avstrije ter neprestano tekmovanje med Italijo in Francijo. Nevaren je nadalje tudi položaj v Rusija.
—	Če bi se izjalovila razorožitve-r.v. konferenca, — je rdkel govornik, — petem preti izstop Nemčije in Italije iz Lige narodov. Njima se bo najbrtž 'pridržila tudi Rusija in iz tega sklepamo, da se obeta svetu velikanska zmešnjava.
—	Najvažnejša nalaga je, vzbuditi zopet vero v Ligo narodov.
Dr. John HibISen, predsednik Princeton vseučilišča, ki je sledil newyorskemu publicistu kot govornik, je rekel, da svet dosti pričakuje od Ženeve ter zahteval vstop Zdr. držarv v Ligo narodov.
Med drugimi govorniki je bila tudi gospa Carrie Chapman, ustanoviteljica narodne lige volilk.
—	Ženske bodo za vse čase napravile konec vojni blaznosti, — je rekla govornica Mrs. Catt, — brez o-zra na to, kaj mislijo moški o 'tej stvari.
AMERIŠKO P0SLANISTV0
V NEVARNOSTI
Ogenj je napravil veliko škodo v uradu ameriškega trgovinskega a-tašeja. — Poslanik j e cnlgodil potovanje.
BERLIN, Nemčija, 15. aprila. — Požar je težko poškodoval znano palačo Bluecher na Pariškem trgu, katero je kupila ameriška vlada, da namesti v nji svoje tukajšnje poslaništvo.
Pajaca je tronadstropna, in ogenj je izbruhnil v desnem krilu. Požarna bramba si je na vse načine prizadevala omejiti ogenj, kar se ji je slednjič tudi posrečilo. Navzlic temu je pa pisarna ameriškega trgovskega atašeja popolnoma razdejana. Cela množina važnih aktov je uničena.
Ameriška vlada je plalšala za palačo pol milijona mark. Vsa škoda je krita z zavarovalnino.
Palača se nahaja n-a ulici Unter den Linden, nedaleč od od francoskega poslaništva in od predsedniške palače.
MAHATMA SE PRIPRAVLJA NA NOV BOJ
Baje je opustil upanje na uspeh konference. — Radikalci ga dol že, d a je izdal njih stvar.
MOČNEJŠE PIVO...
HELSINGFORS, Finska, 15. apr. Finski parlament je danes s precejšnjo večino odobril vladno predlogo, naj se dovoli variti pivo, ki bo vsebovalo nekoliko manj kot tri odstotke alkohola.
Proti predlDgi so bili zagovorniki prohibicije, ki so zatrjevali, da ima odredba namen, prohibicijo s/iaso-ma popolnoma odpraviti.
MINISTER RESCH ODSTOPIL
DUNAJ, Avstrija, 15. aprila. — Danes je odstopil minister za soca-jalno dobrobit, Joseph Resch, ki pripada krščansko-socijalni stranki. Baje je odstopil zato, ker je njegova stranka za eno s socijalisti glasovala prorta znižanju bolniške zavarovalnine. Znižanje je predlagal Reach.
PRIET0JE POMAGAL BEGUNCEM
Preskrbel je pariškemu tovarišu denar za potovanje domov. — Novo-imenovani finančni minister je napovedal naraščanje pezete.
MADRID, Španska, 15. aprila. — Prvi resni problem nove vlade je rešil Idslecio Prieto, finančni minister nove šipanske republike. Rešil je problem Špancev, ki so živeli izza prejšnjega leta v Parizu. Preskrbel jim je denar, da se lahko vrnejo domov.
To ni bilo lahko, a vendar se je posrečilo Prieti zbraa denar.
Nepopisno razburjenje je vladalo včeraj, ko so pričela prihajati prva pcuročila o .držanmem preobratu v ponižni hotel, v katerem je stanoval Prieto.
Kakorhitro je prišlo sporočilo, da je bila ustanovljena republika, je Prieto takoj odpotoval.
Prekmorski letalec, Ramon Franco, ki se je istotako mudil v Parizu, je odbite! k svojemu avtomobilu ter skušal raznesti veselo sporočilo vsepovsod.
Prieto je pred svojim odpotova-njem prorofcoval, da se bo vrednost pozete hitro dvignila.
— Pezeta je omahovala, — je (rekel, — ker je cmahovala tudi špkn-ska vlada. Zdaj pa je zopet ozdravljena, ker je bila ustanovljena republika.
AHMEDABAD, Indija, 15. aprila.
črnskih povesti njegova najljubša v vladnih ^^ * ®iri novica, da zabava mi^vh iet.	P02^3-1 Mashatma Gandhi svoje
Del svojih zločinskih nagnenj je1 Prostovoljce k novi kampanji pa-baje podedoval. Mladostne skušnje sivne&a odpora, so pripomogle knjegovemu zločin- Voditelji nacionalistov so baje skemu razvoju.	Iv velikih skrbeh raditega. Premir-
Radi .podrobnosti njegovih pri- |*e med Gandhijem in indijskim
podkraljem je bilo podpisano v
podrobnosti njegovih pri znanj, je bila danes dvorana zaprta.
Navzoči so bili le časnikarji, zdravniki in kriminOlogi.
predložila vsak svoj sklep ustavodajni skupščini v odobrenje. V najkrajšem času bo uvedena stroga preiskava, koje namen je dognati, kdo je zakrivil nasilja, ki so se zavrsila v času diktature. Vse krivci bodo najstrožje kaznovani.
Vlada bo rešpektirala pravice posameznika in bo še rezširila svoboščine, ki jih jamči ustava izza leta 1876.
WASHINGTON, D. C., 15. aprila. — Dasi so let« med špansko vlado in Združe-
Delhi.
Sklep Gandhdja, da obnovi 'svojo kampmjo nepokorščine, bi bil na-____sproten temu premirju.
nimi državami prijateljski odnošaji, bo ameriška Na koncu pogovorov v Delhi je
vlada najbrž v najkrajšem času priznala republi- ^ahatm-a Gandhi obljubil, da se i i .	a i	r	bo udeležil druge konference, v
kanskl režim na Španskem.	Londonu, kjer bo dosegel trajen mir
Južno-ameriške republike, kojih prebivalstvo je ^ ve^jo neodvisnost za indijo.
Nekateri politični opazovalci pa so mnenja, da je to le poskus, da se prisili vlaldo, da izpolni do zadnje črke dogovor v Delhi ju glede opro-šienja jetnikov ter vrnenja pose-steve kmetom, ki so bila zaplenje-rri.
Drugi pa mJrflijo, da pričakuje Gamdhi večjih prednosti vsled obnovljeni a boja. Radikalni krogi bo mnenja, da hoče Gandhi črpati večje dobičke iz konference ▼ Lan-
Spancem po krvi in jeziku najbližje, bodo priznale špansko republiko najbrž še tekom tega tedna. BH.	Tukajšnji španski poslanik je dobil nocoj po-
Spanska vlada hoče biti demokratična ter b o' ročilo, da je kralj odpotoval.
Poslanik je rekel, da je storil to v namenu, da prepreči državljansko vojno.
Podobno poročilo je poslal tudi ameriški poslanik na španskem, Irwin B. Laughlin.
LIZBONA, Portugalsko, 15. aprila. — Ko se je izvedelo, da je španski kralj odstopil, je nastalo donu. med prebivalstvom silno navdušenje. Vlada je prepovedala vse demonstracije, češ, da bi zamogli nekateri izrabljati položaj na Španskem v agitacijske svrhe proti sedanji portugalski vladi.
ADVERTISE in4 GLAS NARODA'
PETINTRIDESET KITAJCEV UTONILO
ŠANGHAJ, Kitajska, 15. aprila. Potniški parnik "Dachong" je ob izlivu reke Y-angtise kolidiral z nekim drugim Zamikom. Pri tej priliki je utonilo- petintrideset Kitajcev.
POLJEDELSKA RAZSTAVA
MILAN, Italija, 14. aprila. — Tukaj je bila otvorjena velika indu-strijalna in poljedelska raizstava. Sedemindvajset narodov je poslalo svoje izdelke ceiroma pridelke. Prvi dan je obiskal razstavo prestolonaslednik Humfoert s svojo ženo, bivšo belgijsko princeso.
GANDHI SE JE VRNIL V SOLO
BOMBAY, Indija, 13. aprila. — Lani je rekel indijski nacionalistični voditelj Mahatma Gandhi, da ne bo prestopil praga svojega vseučilišča toliko časa, dokler ne dobi Indija svobode in neodvisnosti. Obljubo je tudi (točno držal, dokler ni izvedel, da je zbodel njegov najboljši prijatelj ki je profesor na vteeučilišču.
Danes ga je šel obiskat ter se je tudi z dijaki pogovarjal.

i f
^eglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4<y0 že s prvim dnem vsakega meseca.
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Kulovljend prejmejo tormj denar doma, brca samoto ftasa, bn^ nartaljnlh potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev in ftlgom zadnjih pošt, kater« dostavljamo paiUJa-
teljem v dokaz pravilnega izplačila.
Enako povratnice so zelo potrebne sa posameznike ▼ slofiajd ni« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ runih flu« čajih tudi na sodnljl ▼ stari domovini.
Sakser State Bank
82 Oortlandt Street • • Hew Torki $1. %
_ Telephone BArclay 7—0380 all 0381 ' "
'f/
"Qll» R A I O D A"
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 16, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY to U. B. A.
L
"Glas Naroda"

Owned and Published by ■mmc PUBLISHING COMPANY
(A corporation)
. Prml limit
L. Benedlk, Treaa.
Place of traatnoBs ol tbe corporation and addresses of above officers: tit W l*th Street. Moronrfa of Manhattan. New Tnfc City. N. T.
GLAS NARODA" <V«ice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Iz Slovenije.
a* celo leto velja Ust m Ameriko«Za New York za celo leto
In Kanado ---------------------.$6.00 [j Za pol leta ......................
£a pol leta--------------43.00 Za Inozemstvo za celo leto
Sa četrt leta ------------------------.tlifl'1 Za. pol leta __________________
___Subscription Yearly $8.00
$7.00
...$3.50 —$7.00 —$3.50
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" frhaja vaakl dan izvzema nedelj In praanlkoy.
Dopisi bwa podpisa In osebnosti se ne prloMuJejo. Denar naj se bla-covoll poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proaimo. da se nam tudi prej to Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"OLAi NARODA", 21« W. 18th Street, New Ink, N. X. Telephone: Chelsea 3S78
STRMOGLAVLJENJE ŠPANSKEGA KRALJA
V nedeljo so se vršile na Španskem občinske, volitve.
Španci so volili župane in občinske svetovalce. Posledica teh volitev je bilo strmoglavi jen je kra'lja.
Se nikdar v zgo<loviiii niso občinske volitve strmoglavile kralja.
Res je, da so se agitatorji pri volitah posluževali Al-fonsovega imena kot simbola monarhije proti republiki.
Poraz monarhiatdčnih kandidatov je bil znamenje, da je tjuldi kralju odklenkalo.
Toda pomisliti je treba, da ni odstopil samo kralj, ampak da je odstopilo tudi ministrstvo, da armada ni mogla vzdržati avtoritete krone ter da se je zrušil ves režim pred skux>ino republikancev, ki niso prodirali z bajoneti, par pa z glasovnicami v rokah.
Mi v Ameriki smo zrli na<to dramo iz daljave.
Tako nenadno in tako hitro se je završila, da zaenkrat še ne vemo, kaj in kako.
Vedelo se je le toliko da bodo Španci, katerim se je po osmih letih prvič nudila prilika, da so se p odah na volišče, izrazili s svojimi glasovnicami nezadovoljstvo s sedanjim režimom«.
Ogorčenje proti kralju je za<*<4<> rasti, ko je bilo u-veljavljeno diktatorstvn. Tekom osem let trajajočega diklfatorstva je pa dosjwlo ogorčenje do viška.
Tekom diktatorstva sta za«"eli jn'sati španska industrija in trgovina.
Narcnl je valil krivdo za vse na kralja. In tako se je polagoma bližal čas obračuna
Najbrž je strah privedel Alfonsa do tega, da je tako nenadoma odstopil.
Pred odhodom je baje rekel, da mu ne dovoljuje vest izdati povelja, kojega posledica bi bilo prelivanje krvi.
Že samo tio v zadostni meri dokazuješ, kako mrtva je starodavna Španska.
Starodavni španski maršali in armadni poveljniki bi skušali s svojo krvjo obdržati kralja na prestolu, dočim se zdaj ni nihče zavzel zanj.
Španska je že pred šestdesetimi leti napravila poskus za republiko. .
Tedaj se poskus ni ohnesel.
Morda se bo zdaj, ker je španski narod v vseh ozirih bolj zrel, zaveden in sposoben.
IZSTOPITE!
Esorka ia eni milijon dolarski občutek
Met je! Bodite * vrst i. ( iivajtr življenje. Rabile Severa*« Esorka reda«! Ta oživljajoča to-nifca, uravna prebavo, pomaga želodcu, konča zaprtje. Zanesljiv« i« 5« let. V lekarnah. 1»
C* VI- R/\\
fcSORkA
KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša j $1.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava "G. N."
- =■
Nesreča ne počiva!
Tadi smrt n«. Podvrženi ate eni ali drugi v«ak dan.
KAJ STE PA 8TOR1LI ZA 8V0J0 OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t
AB tU Ji Mvorovani ta slučaj baletni, nezgode ali smrtif Ako na, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoale-ffimmkm Katoliška Jednote. Naša jednota plačuje največ bol-aflk* podpora med vaeai jogoelovanakimi podpornimi arga-niaaeijami v Ameriki. Imovina aaaia nad $1,100.000.00, fclaaatva nad 90,000. Nova društva se lahko vstaaovijo v Zdnriaruik driavah aH Kanadi s 8. člani. Pristopnina prosta, »rito	dovtmtki tednih "Novo Doto", glasilo JBKJ.
P»u po ini—ili M glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely,
Nevarno in zločinsko početje divjih lovcev.
Iz lužaiih krajev prihajajo poročila o lovskih tatvinah, poleg trga pa tudi pritožbe gtede izgredov lovcev. Po raznih gozdovih se najdejo zanke in čujejo se streli v sedanjem času, ko mera pravi lov počivati. Divji lovci pa postajajo nevarni »tudi ljudem.
V	Kdjevju je neki lovski čuvaj do-muL-j, postal žrtev svojega poklica. Ko 'je lezel sktei grmičevje. «a je kar naienkrat dvignilo v zrak in ko r»e je zavedel nevarnosti, je že visel med vejami par metrov nad zemljo zapet z močno žično zanko. Neki nepridiprav je nastavil zanko za srno ter jo pritrdil na upognjena drevo, ki naj tbi .plen zadrgnilo in dvignilo od tal. Namesto srne je torej zanka objela lovskega čuvaja in sicer okoli vratu ter pod pozdu-
leve roke, s katero si je delal P?<t skozi grmovje. Če bi ga bila zanka zadrgnila samo za vrat. bi bilo po njem. Z največjo težavo se je rešil iz nevarnega položaja.
Druga prav divjelovska predrznost se je prš meri) a na Sorskem po-Dva ljubljanska lovca sta nesla v svoje iDvišše zajce za osveže-nje krvi. Dogovorila sta se bila- z z~.k"ir:*iikcmi sosednjega lovišča glede sestanka. Še preden sta prišla na določeno mesto, sta zaslišala dva rcrzka strela. Bila sta mnenja, da prijatelj strelja divje gciobe. Ha-tela eta torej -rijatelja iznenaditi t?r sta lezla po gezdiču. Km^-iu sta i'j?Iedala lovca in mi?Ieč, da je njun prijatelj, sta se mu približala. Ko pa -so bili le še 'kakih 80 metrov na -razfcn, je lovec naenkrat pocenil za dravo in izza delila se je zrabliskala puškina cev. Ljubljanska lovca sta sta se najprej čudila, kaj pečenja prijatelj, v trenutku pa je že počil stre1 iz risanice. Zdaj sta se Ljubljančana ?p<rav hitro zavedla, koga imata pred seboj. Skotila sta vsak v najbližje zavetje in tudi zsčela streljati. Zadela sicer nista, pač pa sta divjega lovca pognala v beg.
Napadena Ljubljančana sodita, da je bil star okrog 20 let. Oblečen je biil v rdečkasto rjavo kratko suknjo, na glavi pa je nosil svetlosiv klobuk. Divji lovec je zgrešil žrtvi žrtvi najbrž v razburjenju. Ko sta ga lovca zasledovala proti Jeper-šbemu gnezdu, je zbežal preko -ceste v levišče cbčirie MaVčice. Na brgu ga je videl tudi zakupnik leva, a ker ni vedel, zakaj gre, ga ni ustavljal. Orcl-*al ga je pa pr?»v tako, kakor prva diva lovca.
Nevarni divji loven js naijbrž za-rledcval rme, ki se kaj rade zadržujejo v okolici Jerpešega gozda. Oborožen je bil s ka<r3.bwiko.
V	Dcibrči pri Begunjah na Gorenjskem je ustrelil neznvn divji leve3 najlepšega kezsrega, kar jih je bilo na Gorenjskem. Tega kozoroga je importiral šele la.n?ko leto baron Eorn iz Švice ter je plačal zanj in za transport 45,000 Din. Kljub i »mu, da je bilo po vsej o-kolici znano, kako znamenita je ta žival In da je odstrel koz:rogov strogo zabranjeir ter mora celo posestnik sam prositi za dovoljenje nistrela. se je vendarle našel brezvestni k ter uničil tako dragoceno divjad. Pravijo, da se je že prijavi-
r.\ priča za pojasnitev tega zločina.
Pri takih primerih se pa.O neha v.?aka romantika, in želje po pu-jrtolcvšeiiah. s katerimi hočejo nekateri oipravi-čevati delo divjih lovcev. Je pač velka razlika med divjim lotvcera, k ustreli gumsa, da dobi dlako za gamzov šop, in med roparji iz navedenih primere v!
V	I! ki so -prijeli te dni divjega lavcc, ki je na divjiški način uničeval tamošnjo k:Ionijo gamzev. Ta kolonija se prav pcčaisi razvija, zlcrinec pa je postrelil vse, kar mu je prišlo pred cev.
Velik mlin pri GomUskcm zgorel.
Pred kratkim je bilo v Šmatevžu pri Gomilskem na javni dražbi prodano posestvo z mlinom in žago, last Orožna, po domače Žoharja. Novi lastnik je kmalu nato prodal na.prcj D;ibniku z DobroveiTj, ki se še pa ni preselil na kupljeno posestvo. Stanovala sta še v mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, nekdanji las'-nik rcž;m z rodbino in pa Muhovic Iz Grajske va-i, ki je imel mlin v najemu Ve-l: ke neči. Noč in dan j s mlel sam Muhovic, da ust reže ljudem za velikonočne praznike. Utrujen od ce-lotedenskega dela se je podal v soboto č:nnov. da se cctoočije, a prav ta sebeta je bila usodna zanj in še bolj za lastnika mirna.
V	nedeljo zjutraj kmalu po 2. u-ri je zbudilo žensko,, ki je spala na podstrešju, močno (prasketanje. V tistrm hip pa se je že zrušila nekaj v Tiilimu in ženska je otpazila ogenj. Takoj je fza'čela klicali v mlinu stanujoče. Najprej so spavvili otro-čičke kar v si-jjjč!c?ai k Mižnjemu so sedu Ostrožniku. Ko so bili otroci na vsirnem, so pričeli reševati pohištvo in druge predmete, a v mlinske prostore same ni mogel nihče, ker so bili zaklenjeni.
Na kraj požara je prvo (prihitelo gasilne društvo z Gomilskega,a njemu je sledilo društvo iz Grajske vasi. Gasilci sc stepili v aifcrijo, da o-mejijo ipcžar in rešijo pred ognjem nasproti mlinu se nahajajoče veliko gespedarsko poslopje. Sreča v nesreči je bila, da vreme ni bilo ve-tr:vno, sicer bi bilo težko obvarc vati gospodarsko poslopje. Kar je bilo v mlinu, je pogorelo do zidov, še tehtnice ni bilo mrrrcSe rešit:. V nedeljo, ko so gs-silci med ruševinami gasili tleče lesene ontanke poslopja, so naleteli na velike ožgane k>:rpe moke. Med rarcvalinimi so se nahajali tudi celi škafi ječmena in pšenice .
Celctna škoda po požaru se ccni na 250 tisoč Din. Zavrarcv^n je bil pose?' n?k Dcbnik za 100.000 Din, a najemnik Muhcvi? za 30,000 D'n.
KDOR SE NIMA
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1»3L
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
44GLAS	NARODA"
216 W.	18th Street
New	York City
	
ČASOPISJE IN JAVNO MNENJE NA ŠPANSKEM
Na Španskem je javno življenje res "javno" kaker menda nikjer drugod na svetu, časopisje pa je tista plošča, ki točno slika rarvoj tega življenja. Vsaka oseba, ki igra v javnem življenju le količkaj kakšno pomembno vlogo, od predsednika vlade pa do voditelja najmanjše strančice, vse stoji po ča-Ecpisju v neprestani zvezi, po tudi ped neprestanim nadzorstvom občinstva. Kjerkoli zborujejo visoki gospodje, povsod jih najdejo "chi-cos de le prensa (čsanikarski poročevalci*, ki znajo ministrom brati že na obrazih, kako ste je stvari in kakšno je politično vreme. Kar pa poročevalci deženejo in opazijo, to je že nekaj ur kasneje objavljeno v časopisju v obliki progevora, ki pa je navadno precej zabeljen. — Španski časnikarji pa so naravnost nedosegljivi v umetnosti, kako je treba vrbujati zan manje občinstva, da ne izgubi stalnega stika s časnikarji.
Dnevnik jc torej za Spanca neobhodno potreben. Pred nekaj leti je bilo res še precej ljudi, ki niso zna'i brati, in takrat je bilo nekaj malega časopisov čisto dovolj. Danes pa prodaja po ulicah španskih mest časopise cela armada prodajalcev od ranega jutra do po-
Dopisi.
^	S pota.
Minnesota je že v prvi pomladi. t*ti2« letajo ot> jezerih, in vrabci že sipeljujcijo svoj3 mladiče. Selivke iz južnih krajev popravljajo svoja gnezda.
Igre in veselice po dvoranah se bližajo kcncu. Kmalu se bo zabelo slovensko petje ob številnih lepih Jezerih.
Na Evelc h, Minn., so vprizorili rejaki v veliki mestnsi dverani narodno igro "Divji lovec".
Na McKinley, Minn., je izbemo uspela .poučna Igra "'Tri sestre". Igralci so pcivzali veliko spretnost.
Dne 3. maja, bo 25-letnica društva št. 93 K. S. K. J. na Clrsholm, M; nn. Rojaki se prav pridno pripravljajo, na to svečano- priliko. Pred petindvajsetimi leti so častili misijonarja Friderika Barago ter ga izbrali za svojega društvenega pa-trena.
Sla vnos t dne 3. maja ob&ta biti nekaj pomembnega. Vabilu se bo odzvalo tudi več glavnih uradnikov K. S. K. J.
Dne 17. maja bedo priredili na Clrshojm Minn., znano Finžgarjevo ji^TO -Verig?". Priredi jo društvo štev. 110 S. N. P. J. Pozdrav!
Matija Pogorele.
Barberton, O.
Šišenska Ženska Zveza., št. 6 * .Barbsrtcn, O., prav uljudno vabi : na igro vse S'c vence iz Barbsrtonn in okolice ter iz bližnjih mest. ka-
Ikor iz Afcrona, Kenmcre in Ri:tma-
i
j na. IgT3 je zelo lepa, žal ne b3 nobenemu, da je prišel. Pričetek igre bo 18. aprila ob 7. uri zvečer v dvorani društva "Domovina', na 14. St. N. W. Pridite pravočasno, da se lahko za':ne z igro, ker potem bo še ples, tako da se bo vsem ustreglo. Za pCstrežfbo 'je 'tudi vse defbro pre-rkrbljeno. V igri je tudi -precej mladine, in vsak posebej se trudi za boljši Uipe'h prireditve.
Toraj še enkrat prav lepo vabim vse občinstvo.
Za podružnico št. 6. S. Ž. Z.: Mary Mekina,,
bla^ajničarka.
zne noči. Nekdaj so ljudje kupovali le bolj svoje strankarske časopise, danes pa velja samo eno vprašanje: ali je list za monarhijo ali za republiko?
iiililllllljiirf^Kiiiiniiii
VABILO na —
SEMENA
V zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena.
Pišite po brezplačni semenski cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y.
Special Interest Accounts
Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vloge obrestujemo po 4°/o
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in sc pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
'	I	i
Sakser State Bank
oeposiTonv or the stati or new yojuc
ts ontnmw sikbbt	nkw ioik, n. i'
oooo
KATERO PRIREDI
SLOVENSKO PEVSKO in DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVINA" v Greater New York
v SOBOTO, dne 18. APRILA 1931
Začetek ob 8. uri zvečer
v American Slovenian Auditorium
253 irving avenue	brooklyn, n. y.
NA PROGRAMU BO VEČ NOVIH PESMI KEGLJANJE ZA DOBITKE	IZVRSTNA GODBA
Vse naše dosedanje prireditve so vsestransko zadovoljile udeležence. Udeležite in prepričajte se.
vstopnina 50c — Vljudno vabi odbor dr. "Domovina"
Medeni tedni so že dava} minili, toda vedno sta se še radu. imela. Bilo je pa čudno: on je začel hujšati, ona sc pa ni začela rediti.
Kake tri mesece po poroki jo je pa vprašal:
—	Kako je to, draga moja: prve tedne si mi kuhudu same juhe^: prežgan;, juho. petršiljevo juho, fransdko y.uho, krempirpevo juho. riževo juho, ribjo juho, čežpljevo juhe im.akodilje. Petem si mi >par tednov kuiha'la same prikuhe: zelje, šp;načo, kuhano solato, repo, kumpre, kaifijolo, šparglje, gobe, fižcl, lc'1'0, bob intakodalje. Nato so prišSii tedni, ko je bilu sama solata na vysti: zelena solata, krompirjeva 3ola«ta, pesa, korenje, fižcl v stroiju, karfijolna solata, kumare v sola:!, zelnata solata, mesan-a colafc Ltd.; nato so prišle na vrsto jajčje jedi: trde kuham jajca, mehko kuhana jajca, navadna jajčja jed, nadevana jai'ra, ocvrta jajca, za'krnjena jajc-i in kdove. kakšna jafi-::* še. Zdaj jem že 'cCl teden cmo-k3: *rpehove cmoke, krom>pirjev2 cmcke, itirclske cmoke, :cvrts cmoke, ajdove cmcke, krompirjeve cmoke. Lepe te presim in vprašam, kdaj bo prišlo kako mesto na vrsto?
Ona je skočila v kuhijo in S3 kmalu vrnil-a rekoč:
—	Zdaj bodo najprej mlečne jedi na vrsti, petem pa ribe in paštete in za paštetami pride govedina.
—	Kako pa to? — jo je začuden vprašal.
—	Zdaj sem v kuharskih bukvah na stctrMnšestdeseti strani, mesne jedi se pa za'Ino šele na stapetin-devetdsseti. Veš, je treba iti lepo po vrsti. Tebi se medtem utrdi želodec, jaz se bom pa kuhati naučila.
Nekega slavnega iznujditelja njegova žena že cel mesec pogreša, pa fc'a ne more in ne mere najtii.
Ne vem, kakšne slavne iznajdbe imi dotični irnajditelj na vesti. Toda svoj zadnji patent, da se zna tako skriti, da ga žena cel mesec ne najde, mora dati naprodaj.
Najbrž mu bo več prinesel kot vsi drugi.
*
Marjanca se je smrtno zil'jubila.
Tcda v ljubezni ni biha penižna in pohlevna, ampak je imela svojega fanta na vajetih, da je bilo joj.
Če ni prišel točno eb določeni u-ri na sestanek, mu je že pokazala roge.
Šla je enostavno z drugim ter se veselila in plesala ž njim do jutra.
—	To pa ni prav — so ji očitale prijateljice. — Zakaj varaš svojega fanta?
—	Saj ga ne varam — je rekla. — Svojemu fantu sem zvesta, am-pvk tiste, s katerimi grem, tiste sleparim.
*
Presneto, koliko petev in opravkov inuai človek, kadar se ženi.
Zdaj je treba kupiti to. zdaj eno, Zdaj je treba dti po laj-sens, zdajj v farovž, zdaj to skomandirati, zdaj ono.
Zgodili so se že slučaji, ko se je obupan ženin tik pred poroko skesal, ker mu je bilo sitnosti čez mero.
Poznam pa- tudi takega, ki je pred poroko poželjivo vzdihnii:
—	Ah, dandanašnji smo ženini res veliki reveži. Prvemu ženinu, Adamu, je bilo laihko. V senco je legel in saeipal, ko se je pa prebudil, je bil že oženijen.
Oficijekli naSLcrv španskega kralja se je glasii:
Njegovo katoliško Veličanstvo, kralj Alfonz xm„ kralj Španije, KaStile, Leona, Aragoava, obeh Si-čili j, Jeruzalema, Navare, Oranade, Valencije, Galidije, Majoree. Minor-ce, Sevllje, Cerdenne, Cordove, Jea-na, Algarvo, Algeteora, Gibraltarja; kralj Kanarskega otočja, vzhodne in zapadne Indije in oceanskega kontinenta; nadvojvoda avstrijski, vojvoda; burgundski, brabairteki in milanski; vojvoda habsburški, tirolski, flan.denski in barcelonski; lord biskajski in molinski]
Umevno je, 'da je veiako breme svojega naslova le s težavo prenašal.
Strmoglavila ga ;je ipa Bila, ki je vseobsegajoča, pa jo je mogoče izraziti samo z -dvema besedama. Puri ae 41 "volja muml t".


M
-


■■■■i
■
-rt
_____
"O L A I'M A RODA1
NEW YORK, THURSDAY, APRIL; 16, 1931
Vht LARGEST SLOVENE D AIL'1: in t
R. GOMEZ DE LA SERNA:
BUDILKA
Budilka. ki ga je vsako jutro!je sčasoma in pod vplivom navade zbudila, je vplivala nanj tako. da s uh cpešal. mcž po več dni ni sli-e bil ves prestrašen, plah, zme-1 šal in prihajal je preporno v urad. s n in razburjen. V njenem glasu Če fc je pozno zbudil, je bila prva >e bil t iko oster, neusmiljen In pre-; njegova misel razbiti budilko; poteč namen, da je iztegova'. proti j tem je spoznal, da zasluži zaniče-nji roke. da bi jo stri. da bi ut hni- j vanje on sam. ker slabo sliši. — )a. Včasih ga je pa omamil spanec j Zm?rjal je torej samega sebe, re-tako, da ni mogel pomiriti tega Koč: Zaspana svinjska ušesa! Pre-nenasitnega, nalezljivega in boje- j pezno je začel prihajati tako povitega rjovenja. Bili so tudi prime- 1 geste, da je bilo v nevarnosti nje-ri. da je budilka nenadoma zapc- j sovo dobro ime vzornega uradnika
la in da ga je zelo m.kalo razbiti, kamenjati jo; pa ni storil tega, ka] budilka je pela navzlic vsem udarcem. Cesto je pad a na t!a ir njen zvonček je dvakrat ali trikrat žalostno zacingljal; toda čim jo je pobral, je pela dalje, morda še i večjo iilo in vztrajnostjo. I ahko je poškedovana, izgubi lahko svoje nožice ali steklo, pa je tako zlobna in trdovratna, da kljub temu trmasto nadaljuje svojo pesem.
Mcž jo jo sovražil, toda potrebo-va' jo je. V?ak večer jo jc postavil k svoji pc5te'.ji n česta je čutil ta ubogi samotar v nji tovariša, sko-reda prijatelja. Vsake noži je dcl-go čutil, da ne bo mogel z^tpati zadnje je vendar le zaspal. Če ga je tresla mrzlica, s? je ta cb&uteic za-zaradl tiktakanja budilke, toda na-VlAel, v glavi je čutil trdo in ro bato budilke in kriča' je. naj mu jo vzemo ii glave, kamor se mu je vredla neznosna, pad.vjana. neprijetna, trmasta in škodoželjna.
Leta so kapala v večnost, a usoda ubogega moža se ni nič izpre-menila. Vsak dan je budilka zapela cb šestih. Vsak dan razen nedelje, ko je bila budilka skrita na dnu kovčega; ker jo je pa bilo često slišati tudi iz njega, jo je bilo treba odnesli v shrambo za premog. Vsak dan je zbujala meža; toda. ker mu
PAIN-EXPE1LER
Le za zunanjo uporabo pri
Bolnih miiicih Prvotnih prehlsdih Bolečinah v pršili Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in.
Prevlečenjih Ncvralgiji
DoHte pristne^ | A N C H O K
tr? >vka znamka na všakrra zavoja vas zavaruje.
Knjižica, ki nu«H pnVn nawlila trr oi.i-.ujr številne ubiral*- PAIN-EX HKLLEk jj, j« prilu^uu v**ki
V vseh lekarnah
35c in 70c. Ali direktno is:
Thm Lmborufortma o/"
" RICHTER (f CO J
»tl»«Y ANO SOUTH rifTH ITS. ilUOOKLVN, N.y
KILLS PAIN -
in zato si je kupil budilko z dvema zvoncema.
Zopet si je lahko mirno oddahnil, kajti jamstvo budilke je jamčilo tudi zanj. Zopet se je prebujal do minute točno, zopet je prihajal prvi v urad: in njemu je izročal predstojnik ključ od posebne omare, ki je moral biti v rokah naj-zvestejega uradnika, kajti to omaro ro odpirali prvo. Minilo je nekaj iet. ki £o ga vsa videla izpolnjevati isto nalogo, vrta i a ti ob trpki šesti uri. k je bila skoraj vedno pepelasta In le redko modra in nežna, vendar se je pa mož čutil zelo srečnega, kakor bi jedel najslaji kruh. In vendar, zopet se je zgodilo, da se ni prebudil in da je glas cbeh zvoncev <amo drsel po njegovem spanju. To je bila pač usoda. Tega ni mogel niti verjeti in pregledal je budilko. Ko se je prebudil sam od sebe, je bila ura deset. Ko bi bio ssdem ali osem! Toda deset! Ker ni slišal budilke, si je v sanjah poplačal vse krivice, ki so se mu godile, in njegovo telo se je nemoteno udajalo prepovedanemu ugodju.
To ni moglo biti! On je imel ključ, ki so ga vsi rabili in zavoljo tega svojega velikega poslanstva ni mogel nehati vstajati ob šestih. Treba je bi'o poiskati novo budilko. močnejšo. Iskal jo je z izvestno paniko, v strahu, da bo zaprt v svoji sobi s še strašnejšim ropotom kakor je bil s prejšnjo. Tcda junaštvo njegovega življenja je to zahtevalo, kajti porabiti ne smemo, da je bil čuvar ključa od posebne omare. Iskal jc in iskal, pa ni mogel najti budilke, ki bi odgovarjala njegovi naraščajoči otopelosti kot posledici njegove neprekosljive pridnosti. Dal si .jo je torej narediti, nič drugega mu ni preostaja-|lo.
Narejena je bila kmalu. Bila je i velika, baročna, pravi nestvor. t komplicirana kakor izjema med ! stroji, namenjena nekakšni zli ne-obhodnosti. Imela je bronast zvonec v obliki veznega zvonca, ki je zvonil nekako tako, kakor veliki i cerkveni zvonovi pred velikimi prazniki ali ob smrti imenitnih mož. Preizkusil jo je in človek bi mislil, da oznanja zven požar. Vsa soseščina je pridrvela na stopnišče, kakor da poje zvonec, sku-
pen vsemu nadstropju. Mož se je zasmejal in si pomel roke. Do smrti si je bil priboril zmago nad iz-nenadenji spanca. Tako budilka bi zbudila tudi mrliča. Bil je zelo razburjen in nestrpno je pričakoval ure spanja, da se prepriča o ranes-ljivosti svoje budilke. Ura se jej približala; postavil je budilko na šesto yro. Pomiril se je. Dolgo je mislil, da zaradi nestrpnega pričakovanja tiste noči ne bo mogel zaspati in da bo Ob ves užitek, ki mu ga je obetala nova budilka. — Končno je pa le zaspal in sanjalo se mu je, da je spravil veliki zvonec zgodaj na noge zaspance in lenuhe vsega mesta .Mrliče, vse mrliče je prebujal glas tega zvonca. Tako neizrečeno optimistične in srečne so bile te sanje, da se je pod njihovim vplivom prebudil. Prvi hip je mislil, da je rvonec že zvonil. pa ga ni slišal. Toda kmalu se je prepričal o nasprotnem videč, da jc ura šele tri, da je torej še daleč do ure presenečenja. In znova je zaspal.	j
Ob enajstih je nekdo potrkal na mesto dinarja, vrata. Tovariš iz urada ie bil pri- Din. Raznesla
Iz Jugoslavije.
Aretiran tihotapec zlata.
Iz Nor/eja Sada poročajo, da se
je tpjsrdjilo tarhošni policiji izsledki nevarno "tolpo tihotapcev, ki ro Viihota.pl j ali v jug. državo zlato. FzCicija jc že dalje časa imela na. sumu dvoji-co. ki se je izdajala za tujce in ki je zahajala- k raznim zlatarjem v Novem Sadu. Pred dnevi, ko rta Caa s-umljivca pr šla cd nekega zlatarja, j« je neki navo-jsadski ;policijski agent U'5t 3 vil in jCJhtrval, da se legitimira. Ker svo-jjih listin nista imela vredu, ju je i odpeljal na stražnico.
P:4icija je preiskala tudi njuna stanovanj * im našla večjo količino zla:a, vrednega več sto tisoč dinarjev. Neznanca, ki sta -po narodnosti Romuna in katerih imena policij? še noče izdati, sta prizna"', da re že da'ije č?.sa be«vlla s .ihatap-Mvom -zlata v jug. dišavo iz Romunije, Bolgarske, Italije. Grške in dragih držav. Ker zlati predmeti, ki so jih n? Hi pri Dre-k^v in:so bili puncirani, je polirja mnenja, da :o bili ukradeni. Pcl:oi;a je u:;olovila tudi. da sta 5? oba tuijca bavi-la -t'jdi s t'hct-.:stvom kokaina!
Nenavaden gest v Beogradu.
Bsc jr; i ima zopet svojo senzacijo. Feed tfnevi je prispel tja neki mlad Rus. ki je v rurki cerkvi, ko se mu pcnudili svečo, dal za njo t!so»:*akov za 30.000 se je govorica, da
šel po ključ cd posebne omare, ki J- Rus členjen z boga o Američsn-jo je bilo treba odpreti. Toda naikc. ki je že iprccej v letih in kate-trkanje se ni nihče oglasil. Potr-
kal je še enkrat in zopet je bilo vse tiho; poklicani ljudje so vdrli v stanovanje in ko so odprli okna, Z3 opazili, da leži mož na postelji, strahoten, kakor bi bil zadavljen, kakor da je umrl nasilne ssnrti zabuhlega obraza, oči brez izraza in v skrčeni legi človeka, ki se je pravkar zdramil sredi večnega spanja. Ubila ga jc bi" a budilka, ki je bila prodrla v njegove nežne sanje in ga prebudila na enem svetu tako, da mu je počilo srce. Nihče sicer tega ni uganil, pa ge bilo vendar res. Iz ušes mu je curjala kri.
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West ISth Street New York, N, Y.
u
99
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: chelsea 3878 _
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Ana Karen i na Cioistoj)
zanimivi roman <2 zvezka) .%$5JS% Amerika, pevsod dc^re. docaa
DAjIlOl	afl
Agitator (Kersnik) broi. ...... JM
Andrej Hofer.........................JSŠ
Beneška vedeiwalka ........... .35
Belgrajski biser ................ iS
Beli neresen ..••.........*.....
Bele noti, anali joaak .......... .80
Balkanako-Tur&ka vojska .......80
Balkanska vojska, s slikami.....25
Boj in zmaga, pot t.............. .30
Blagajna Velikega vojvode...... .80
Bclfegor .............................................80
j	roms®
1 Buraka vojska.................. AO
I Beatin dnevnik ................ .80
! BoiitnI darovi.................. .36
1 Božja pot na Bledo .............tO
Božja pot na Šmarni gori ........ .20
Cankar:
Greftnlk Lenard, bro«...	.78
Mimo HvUtnJft ............M
Mrtvo mest« ........	.70
BomantiCne duSe ..... .80
Cvetke ................................................JB5
Cesar Joief TL ................................M
Cvetina Borograjska........................M
Čarovnica .........................................J5
Čebelica ................................................M
Črtice is itvtJoaJa aa kaseOk ....	-Sa Drobiš, In rasne povesti •
spisal MilBniftl ..................Jtš
Darovana, zgodovinska poreot ..	39
Dekle RHwa ....................	.00
Dalmatinske poreatl ...................Jff
Dolga roka ................................JO
Do Ohrida !■ BtMJi ..........	.90
Doli s orožjem ..........................JO
Don Ki šot Is Ls Maahe.....................00
Dve sliki. — Njiva. Stalite —
(MeSko) .....................JO
Devica Orlraaska ...............JO
bol ......................................JO
JU .00 JO
.uo
Dedek je prsvfl;
MJM ..........
Elizabeta ..........
Fabijota aU oecfecv v Fran Baron
Filozofska Fra Diavolo . Gozdovnik (2 Gospodarica sveta Oodfevskl GostOm ▼ Grtia MjtOlocfJa
Gusarji ...........
Gusar ▼ oblakih .........
HadM Maral <ToM«4) Hči papeža« ves.
broi.

.71
tera se je v mladega Rusa zalju :lla v neki pariški restavraciji, kjer je bil plačilni natakar. Nastanil se je v h:£elu "Execelsicr" in becgr3jski Rus: ga ve3 dan ctjlegajo :n prerijo za pamoč. Rus se piše Anasti-rijc Vcjisa^ki. S;ar je 32 let in ima scpri^o, ki je nekolike strarejša. Seznanil se je z njo v Ameriki in v resnici je bogata, i >
Vcjisjacki je znan dobrotnik ruskih emigrantav. V Parizu je usta-ncvH intern':!t za ruske sirote, katerega je imenoval po pokojnem carjeviču Aleksiju. Njegov o5e je bil ruski častnik. On sam je bil dijak vojaške akademije. V Becgradu TTta ga prejela tudi patriarh Var-nujva in ruski me:ropolit Antonije. Prebiva sicer sta!<n;oi v bližini New York na svojem posestvu. PTed kratkim je cdšel na poiovanje v Ev-repo, da si dileda zaved, ki ga je ustanovil v Parizu, in da spremlja fcvojo ženo po Jugoslaviji, k3tero si je ta želela videti. V Ameriko je Vcjiajacki prišel leta 1921 kot ruski emigrant. Že naslednje leto se je o-žerail z bogato Američanko, ki je imela 40 milijonov dolarjev premoženja. Ko se je oženil, je "bil to senzacionalen -dogodek, o katerem so pisali vsi svetovni časopisi.
Tajinstven umor.
Sodišče v Koprivnici je sprejelo od občinskega poglavarja v Soko-lc-vru obvestilo, da so naši v Po-veliču truplo neznanega moškega, ki je bil umorjen naijbrže s sekiro. Orožniki v Sckolcvcu so uvedli obširno preiskavo, toda doslej ni bilo mdjoče ugotoviti ne identitete u-morjenega ne morilt-a.
Visoki gosti pri predstavi Materinskega u druženja.
Te dni je priredilo Ma terinsko udruženje v Beogradu v narodnem gledališču otroško predstavo, kateri so prisostvovali tudi prestolonaslednik Peter, kneginja Olga, kraljeviča Tomislav in Andrej in priaac Aleksander. Materinsko udruženje v Becgradu ima poseben dramski odsek, ki prireja uspele otroške predstave in katerega vodi Zorka Vl/aijič. Gledališče je bdlo polno izbranih gostov, ki so sledili pri igri z največjo napetostjo.
UČINEK NIKOTINA NA ORGANIZEM
Član belgijske Akademije profesor Tournade je zelo natančno proučeval učinek nikotina na človeški org?<nizem. Nedavno je napravil dva poskusa, da bi se preveril, kakšen je uničevalni učinek nikotina.
S pomoč j o .posebnega aparata je naprrvil : rideset psov za kadilce cigaret. Izbral >e »tri vrste cigaret, frr m-JCišike režijeJPsi so najprej pokadili .pclovico cigarete. Pozneje je L/fiM1 c czo na eno in pcldruiio cigareto. Pri idveh psih se je poka-ealo, da ne preneseta niti polovice cigareta. Poginila »ta in ko so ju raztelesili, ugotovili v njih znake zastrupi j en ja. 28 os>taiih psov ee je treslo ipo vsem životu. Zenice so se jim razširile in lotila se jih je ve liku nervcznc3t. Zdravniška preiskava je dognala, da so živali težko bolne. Jetra so se pri -psih stisnila. možgani in krvne posodice pa £0 se zvijale v krčih. Dihanje je bilo moteno in žila je utripala nenavadno hitro. Analiza krvi je dognala, da se je dvignila množina sladkorja v krvi cd 25 na 50 odstotkov.
Čez nekaj časa je profesor ponovil poskus. Primcral je pse. da so porušili celo cigareto. Tudi cb tej prilika s-t-a dva psa postala žrtev u-črnka nikotina in sta pokarala težke znate e zastrupljenja. Pri tretjem poskusu, ki je obsegal do*o poldruge cigarete, je bil pogled na pse naravnost kravern. Profesor je prišel do zaključka, da bi živali, če bi se ti poskusi ponavljali, poginile vse po vrsti. Profesor Tournade pa je imel -dovolj usmiljenja, da ni nadaljeval ooskusov. O?/al je pri tem, kar jc dcrrnal in je svoje uspehe objavil. dai dokaže ljudem, kaj je prav za prav nikotin, ki se mu nekateri za nobeno ceno ne morejo odreči.
CVETLICE, KI SOVRAŽIJO GODBO
ZAKAJ NAM NOGE ZASPIJO?
Po vsej naši koži so raztresene majhne žicčne stanice, ki so ?a vsak vnanji dražljaj, tcsploto, pritisk. mrzloto, udarec zelo občutljive. Dokler jim nič ne nagaja, niti ne opazimo, da so tu, kakor hitro pa nekaj ni v redu. pošljejo po živčnih vodih alarmirajočo vest v veliko centralno možganov. Tu se je nekaj zgodilo! — in nam ne dado miru, dokler nismo vzroka motnje odpravili.
Ves naš živčni sistem je podoben široko razpredenemu telefonskemu omrežju. V takšnem omrežju se včas. zgodi, da zabrni zvonec v centrali, ne da bi kdo koga poklical. "Motnja je nastala po kakšnem slučajnem neredu v dovodni žici, n. pr. da je ta pretrgala, da je vanjo treščilo, da je nastal kratki stik itd. Gospodična v centrali pa meni, da je nekdo poklical na drugem koncu voda in šele kO hoče dati zvezo, opazi, kako je s stvarjo.
Nekaj podobnega je z živčnim omrežjem. Če smo sedeli dalj časa s prekrižanimi nogami ali kako drugače, da se je na kakšen del noge vršil daljši pritisk, se prenehali živčni vodi v tem delu noge delovati, ker so od pritiska omrtvi-čeni, in ne prepuščajo skozi sebe nobene določene vesti v možgansko centrolo. Možgani so pa kakor gospodična v telefonski centrali, ki išče vzrok za vsak klic naj prvo v drugem koncu voda. Zato začutimo, ko vstanemo, neprijetno, komično gomazenje v — stopalu in ne v tistem delu noge, ki je bil zaradi napačnega sedenja ali ležanja omrtvičen. Kako se lahko možgani motijo glede mesta, kjer je na telesu nekaj v neredu, je razvidno že iz znanega -primera, da čuti človek bolečine v nogi — ki je sploh nima.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
_ Ima vlog nad 430,000.000 Din.
JE NAJVEČJA BEGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI
ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO
SVOJIM
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Rentni davek Od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. :
ROJAKI, ki hočete nalagati svoj denar t stari domovini, obrnite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj in koliko. Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vam more
Neki londonski botanik trdi, da bivajo gotove vrste cvetlic, ki »o glasbi, posebno še moderno skom-ponrrani glasbi smrtno sovražne. Po njegovih ugotovitvah so neke vrste cvetlic v glasbenih dvoranah, kjer je nekaj ur sviral orkester, po- | kazale nagib z-a odvračanje od glas- i bil. Posebno občutljive so baje cvetlice iz družine kariohilacej in nagelj č ki. Rastlinovec /e ugotovil, da so se cvetlice te vrste, pri daljšem sviranju obrnile od godbe. Baje vplivajo na občutljivost cvetlic vibracije tona. Če je na pr. sviral | saksofon sinkoptrano glasbo, sa vse cvetlice ipoibesile glavo. Opazovanja so dognala, da ne marajo cvetlice niti Bachove in Beethovnove muzl-ke. Med sovražnice gl-asbe spadajo •rudi lilije.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7, ure zvečer,
Poslužujmc se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke.
LEV V FRANCOSKI VASI
Prebivalci neke francoske vasi so pogrešaJi več krav in kenj. Ponoči so 'culi grešno rjovenje, zjutraj pa so našli na tleh sledove stratvovi-trh £.-jp. 3ili so iprepricini. da jih nadleguje lev, ki je moral pobegniti iz kakega potujočega cirkusa. Zvečer se ni upal nihče iz hise. Naposled je naročil župan več lovcev, ki so imeli opraviti z levi v afriških kolonijah.
Lovci so se skrili v zasedi in čim so začuli rjovenje, so planili na zver. Na svoje nepopisno začudenje so zagledali samo nekega zamorca, ki je .pridno pritiskal na tla debelo gorjačo čudne oblike. Iznajdljivi je iz navadnim nežem spremenil svojo gorjačo v levjo £v,?o in na ta način pu-stil sledove, ki so tako .prestrašili vaščane. Za rjovenje je itak potreboval samo lastni glas. Zdaj je romala zstmer^eva levja nega kot zanimivost v policijski muzej, njega pa so vtaknili seveda v ječo.
fm
POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
NAZNANILO in ZAHVALA
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je dne 4. aprila po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti umrl v cvetju mladosti —
John F. Derčar
Rojen je bH dne 20. septembra 1908, pokopan je bil pa dne 7. aprila na pokopališču sv. Trojice poleg svojega očeta in brata.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja se vsem naj-prisrčnejše zahvaljujemo.
Hvala onim, ki so ga obiskovali tekom bolezni, čuli ob mrtvaškem odru in ga v tako obilem številu spremili na zadnjo pot.
Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Zavest, da je imel pokojnik toliko dobrih in odkritosrčnih prijateljev, nam je dosti olajšala neizmerno srčno bol.
MARIJA DERČAR, mati;
ŠTEFAN, FRANK, FRANCKA. ANA, IVA, MIMI, brata in sestre Ridgewood, N. Y., 14. aprila 1931
DRUŠTVA
, KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čitm samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
ti'1
•O L A S R A B O D Aa "
1»
MILAN PUOBLJ:
MARTINEK
NEW YORK, THURSDAY, APRIL-16, 1931
\
The LARGEST SLOVENS DAILY in V. JL
(Nadaljevanje.)
—	Oho! Tebe ima ta psica, zdaj pa vem. Takoj se bova pomenila!
—	Presneto Je bil predrzen. Slišal sem, da išče nekaj po kotih, in takoj nato je vrtel v vratih ključ. Odskočtl sem za nekaj korakov in čakal. Pokazal se je nu pragu s sekirico v roki, (prskal je kakor razdražen pa§ na verigi, režal se je vmes m kričal: — Le bliže! Le bliže!
—	Pa stopi ti bliže, če si kaj junaka!
—	Obe roki sem držal v žepih in držal piš.oli.
—	To pa tc! Živega vraga se ne bojim!
—	Priskočil Je, a jaz odskdiid.
—	Nič, oče, vam ne bom storil, samo mir j h boste dali!
—	Kaj se izcgovarjaš, zelenec? Ali mi misliš ti spJoh kaj storiti, ali ee ti sploh upaš, kaj?
—	To je druga reč! Mir ji boste dali. ali ne?
—	Se taliie je skočil ta takrat sem dvignil prvo pištolo.
—	Ne naprej, zakaj kar počil vam bom med čreva!
—	H je pa imaš korajžo, zelenec? Pokaži poprej, če si pištolo re^ nabil!
—	»fran norčije! Na miru jo boste pustili, če ne, pa storim, kar rem rekel.
—	Kako si pa rekel, hehe?
—	Počil bom!
—	Med čreva, hehe!
—	Na, kar v glavo!
—	Pa poči, če si zakaj!
—	Kmet, premisli prej, kaj čebetaš!
—	Ti premisli, kaj dehiš. Saj si ne upaš, Pavliha, ko se ječe bojiš!
—	Nič se ne bojim!
—	Tak cteij no, če si kaj ptiča.
—	Na —
—	Zahreičal je in se zvalil po tleh. Hlapec jc priletel s kolom, pa sem imel še tri strele in pobotala sva se. Ko sem se obrnil proti mestu, Je pritekla za menoj na cesto ona.
—	Za božje ime, k-aj bo zdaj z vami?
—	V mesto se grem naznanit!
—	Zdaj ni za naju dva nič. Pametno živi, pa te bo že sreča doletela.
—	Zamolklo se je slišalo taisto malo besed, kar sva jih izgovorita, roko sem ji stisni, pa sva šla vsak sebi. Ona nazaj v zakleto hišo, jaz pa v ječo.
—	Tak ste bili zaprti? — je vprašata Ančka.
—	O, bil! Pet let sem bil zaistonj na hrani in stanovanju. Jedlo se Jc slabo, pilo vodo, dcdgega časa je bilo pa toliko, da ga je imel vsak. kolikor ga je hotel.
—	Na, glej jo, spet je kupila tov. niške čevlje! Kdo ti bo pa to. šival, ko je sam papir! Saj ne drži ta hudlbre! No, čakaj takole bomo« naredili!
—	Kaj je bilo pa potem z Marjet:??
—	Kaj je bilo? Kaj pa napravi ženska, če le more? Misliš, da gre v kloSter? Kaj pa še! Poroči se, iče jo kdo mara!
T?rej se je tudi ona poročila?
—	I, seveda se je! Glej jo zmešanko!
—	Videla se pa nista več, kaj?
—	Sva se, sva se! Kako ne? Pet let so me imoli med seboj, potlej fio mi napravili dolgo in ganljivo pridigo, 17 kron in 54 vinarjev so mi da*, kclkcr sem zaslužil v petih letih s krpanjem. 1
—	Saj ste bili dacar!
—	Veš, ko pa ni v ječi sodov, da bi meril, koliko vina je v njih. K čevljarjem so me ctaU in tam se naučil krpati. No, izpustili so me in tako, pa dolgem čseu spet prest in vesel svobode, sem jo rezal in mahal v domačo stran. Med mrzlimi in sivimi zidovi sem bil že na vse pozabil, zunaj 'sem pa spet tako mHslil in čutil, kakor vsi drugi ljudje. Vpra-ial sem se: Bog vedi. kje je Marjeta in kako ji je? Pa sem stopil v krčmo pod tis imd hribi in sem vse izvedel. Omožila se je bila, glej jo žen-tko! Nekega oštirja je vzela. Capam tako naprej po cesti. zmLUjam in pridem do tistega kraja, kjer so mi rekli, da živi. Sedem za mizo in ba-ram po gospodinji. Kar zaslišim njen ghas in zagledam jo, košato in zdravo, ko si briše roke v predpasnik in stopa iz kuhinje. Gledava se, gledava se, — ona je bledu kakor zid. Jaz sem, pravim jaz! — Ona molči naprej, k*jr siva je v obraz in zelema, pa oči poveša v tla.
—	Prestal sem! Dadeč je bilo do konca, kakor od nais v deveto deželo, pa se je le izteki: !
—	Mislila sem, da te ne bom nikoli videla!
—	Pa me le še, tak veseli se!
—	Kako se bom, ko mi je, kakor bi mi kdo srce zarerol. Sama vidim, <±a sem grlo ravnala.
—	Kaj bo grdo, če je tebi v srečo! Da se dObro imaš, ta je prva!
—	Tak stopi no gor v sobo!
—	Šla sva po stopnicah v nadstre^pje in mimo na ju se !je plazilo dvoje otrok, fantek in punčka. Nisem vprašal, kar uganil sem, da sta njena, ko sta ji bila v cbraz popolnoma podobna. Lepo imate, sem ji rekel v gosposki sebi. No, to mi je ipa všeč! Kakor bi prišel v grad! Veliko zrcalo na steni, da se skoro cel v njem vidiš, ira oknih zavese in ob i ten ah svetlo in čisto pohištvo.
—	Kako pa drugače, ali se ddbro razumeta z možem?
—	Že gre!
—	Kaj se pa tako čudno muzaš?
—	Nič. Pravim, da že gre!
—	Otrok imaš dvoje, kaj ne?
—	O pet jih je Bog dal!
—	Prav Je, naj bodo, ko jih lahko redite, listi bi morah premisliti, ki Jih imajo deset, pa jim nimajo dati kaj jesti.
—	Povej, ka ti je bilo? — Hdže vedOti pa pripovedujem. Dolgo Čebelam in bolj na kratkočasno plat obračam, čeprav me zebe v srcu Govorim, no, kar naenkrat ptrne ena k oknu, pobledi. skoči k meni in se vsa prepade!
—	On se je vrnil, mož. Nisem mislila nato, Bog se me usmili!
—	Zakaj?
—	Tebe bo dobil tukaj ln gorje mi!
—	Kaj je ta tudi tak?
—	Križ božji, kakšen pa! Ubil me bo! — je vfla roke, po stopnicah so pa bobneli njegovi škornfji. Planil 'sem pred njo, zgrabil jo za prsi in kri£al :
—	Ali denar, ali pa, življenje! - — O, — oh!
—	Ali denar, ali pa življenje!
—	Mož Je odprl vrata, pdiledal, planil name in me strašansko dr-fca. Potlej je pa popuctil, ko je videl, da sem krotuk kakor ovca ln da
erem, kam:x hoče. Tepli so me, pa kako so me Ounkali. Dekla _ ali
kakšen vcag Je bila tista ženska — me je bodla s Sivanfc}, m če sem U bolj Artmilral ln kremžil. bolj jo Je .veselilo. Potubtal tsetn Jo, zatajeval sem «e, in tasko.ae Je naveličala, ko Je zaae spoznala, da nič ne iz-
PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na sVetovnoznanem, modernem brzoparniku
CUNARD LINIJE
BERENGARFA	dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in drage znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo
JOSIP ZALAR (ali K. S. K. J.)
ali na sledeče agente:
počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. Rev. F. S. Susteršica itd. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd. pišite na:
1004 No. Chicago Street, Joliet, HI.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
MIHALJEVIC BROS.
6201 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio
MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 630 Ninth Avenue, New York, N. Y. JOHN L. MIHELICH CO.
(August Kollander) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
CUNARD LINE 25 Broadway, New York
da. Čez noč so me privezali k jaslim tik kenja. Do jutra mi je pogrizel vse lase, drugače mi pa ni storil hudega. Zjutraj me je odpeljal žan-car.
—	Kaj je bilo pa zdaj?
—	Le j, neumno Ančko, zaprt sem bil. Pa še kako! Kcmaj sem prišel še živ med ljudi.
Krpal je še nekaj časa in vmes smrčal, potem pa vrtal in postavil čevlje na tla pred dekleta.
—	Šest grošev mi bcš dala za delo, 2*1 pripovedovanje pa nekaj p— sebe!
—	Saj je res več vredno kakor delo!
—	Naj bo pa zastonj zato, ker si me pohvalila.
Dala mu je groše in ona je štel: — Eden je žmirom poreden, da sta rifia sama. tri so svete reči. —
—	Lahko noč!
—	Lahko noč!
(K O N E C.)
POZOR, ROJAKI
NOVI ŽELENIŠK! VOZOVI V NEMČIJI
G avna uprava nemških državnih železnic je prirtdila pretekli teden na progi Berlin—Magdeburg za po-skušnjo vožnje z novimi železniškimi vozovi. Poskusi so se res dobro obnesli, ker so z novimi vozovi vozili po 140 kilometrov na uro.
Novi vozovi so namenjeni za o-sebne vlake. Za osebne vlake so i-meli doslej v Nemčiji <amo vozove na dve oziroma na tri osi. Novi vozovi pa so narejeni vsi na 4 osi, kar omogoča veliko hitrejšo vožnjo. Stare vozove bodo porabili le še na čisto postranskih progah, na vseh večjih :n zlasti na glavnih progah pa bodo vozili samo novi vozovi na 4 osi.
Vozovi so izdelani popolnoma iz jekla, sprednje stene so pa še posebno močne, da se pri trčenju ne more talko lahko zariti voz v voz in da se pokvari kvečjemu le sprednji oddelek. Znotraj pa so vsi oddelki obiti z lesenimi deskami in sicer oddelki nižjega razreda s hra-stovino, oddelki višjega razreda pa z orehovino. Novi vozovi imajo namreč samo po dva oddelka namesto dosedanjih štirih v Nemčiji o-bičajnih razredov.
Nemška železniška uprava ima že 1000 novih voz na razpolago, 800 pa jih je še naročila, tako da u-tegnejo biti že vse večje železniške proge v Nemčiji letos do jeseni žp modernizirane in preurejene.
Prihodnji izlet
priredimo
- J %
i
po FRANCOSKI PROGI
s parnikom	FRANCE
Dne 25. APRILA (1.00 P. M.)
Za mesec marc in april IZREDNO NIZKE CENE;za parnik ^ILE DE FRANCE" stane vozni list do HAVRE in nazaj samo $146 — in do LJUBLJANE in nazaj samo $177— ter je veljaven za 2 leti.
Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET
Dne 15. MAJA (4.30 P. M.)
na katerega rojkke že sedaj opozarjamo.
Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, lu bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje.
IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR
PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI
s ladjo VULCANIA -
DNE 19. MAJA (4.00 P. M.)
Nadaljni izleti po tej progi in z isto ladjo se bodo vršili: 30. julija, 8. septembra in 13. oktobra.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRTTOT?
r^sisrks ™nard ontwss starl£?ee
sfcan i^^nr t	lloyd' hamburg ame-
rican line, holland american line, u. s. lines in druge.
TZr l pnje-ni in veseli družbi, naj se pridruži enemu m ne bo mu ^ Za naSe letošnje izlete je že sedaj pre cejtaje zanimanje zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče
hL^L f^* irostor- Mi smo v tem P«1" nad 40 let in VSled toil ko letne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi
tO, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen Potnike ki
potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji' in
jih dovede k nam v pisarno.
za POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN VI-ZEJEV W "»MITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO ___
S
Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar
MARYLAND
Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA
Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj
OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA
Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton • Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro^ vanšek
Crafton. Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fet. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank w^iy^h Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run. Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arta,
J. Pogača r
Presto, F. B. Demshar
Reading, J. Pezdirc
Steel ton, a. Hren
Unity Sta. in okolico, J. Skerlj,
11. Schilrer
(Cretan je Parnikov
— Shipping New« —
17.	aprila: Majestic, Cherbourg
St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila:
Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
Dresden, Cherbourg, Bremen T^a Bourdotinaia, Havre
24.	aprila:
Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer Rotterdam Augustus, Napoll. Genova
25.	aprila:
lie de France Havre (IZLET) llinnetonka. Cherbourg
29.	aprila: Mauretutfia, Cherbourg
President Itoosevelt Cherbourg Ham burg	i
Deutschland. Cherbourg, Hamburg
30.	aprila: Paris. Havre
Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne aui Mer, Bremen
1.	maja:
Saturnia, Trst
Europa, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg-Milwa-ukee. Cherbourg. Hamburg N>w Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen
2.	maja:
Minnekahda. Boulogne Sur Mer Itocharnljeau, Havre
5.	maja:
A qui tan ia, Cherbourg
6.	maja:
Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg
New York. Cherbourg, Hamburp
7.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen E>e Grasse, Havre
8.	maja:
France, Havre Majestic. Cherbourg
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Westernland. Cherbourg, Antwerpen
9.	maja:
Columhus, Cherbourg, Bremen
Minnewaska, Cherbourg
12.	maja:
Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland. Cherbourg .Hamburg
13.	maja:
America, Cherbourg, Hamburg Berlin. ISoulogne Sur Mer, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
15. maja:
•	lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I^>uis. Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen Roma, N'apoli, Genova
18.	maja:
Europa, Cherbourg, Bremen
19.	maja:
Vulcan ia. Trst
20.	majaf:
•	Mauretanta,Cherbourg
I*ressident Harding, Cherbourg. Hamburg
Hajnburg. Cherbourg. Hamburg
21.	maja:
Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre
22.	maja:
Paris, Havre Homeric, Cherbourg
Statendam, Boulogri* Sur Mer, Rotterdam
Pennland, Cherbou g, Antwerpen
23.	maja: Minnetonka, Cherbourg
26.	mala:
Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg. Hajnliurg
27.	maja:
Lev'athan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hamburg
Deutschland, Cherbourg. Hamburg
28. maja:
General v»n Steuben. Mer. Bremen
Boulogne S-ir
29.	maja: France. Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Rremen
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer.
Rotterdam BelgenWnd. Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoil Cerova
30.	maja:
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer
PARNI KI Z ZNAKOM #, oz nači skupni izlet v Jugoslavijo.
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
NOVA JADRANSKA VELIKANA
SATURNIA in VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi parnik i na svetu. Čaka vas u-zorna služba. Uljudni in iH>zoJni služabniki. ki govore slovensko, so vam na razpolago. tako kuhinjo je pa mogoče dobiti le v najboljših hotelih, in le pomislite n t kratko iti ceneno železniško potovanje v Slovenijo. .Mali stroški za prt.'jago in brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotova'i SATURNIA 1. maja, 5. junija, 9. julija VULCANIA 19. maja, 21. junija, 30. julija
Katerikoli agent vam \x> reserviral kabiro
C O S U L I C II L I N K
17 Battery Place	New York
luiiiiiimiiiimnffliiiimnmiiHiiimmmiBmiiiiiiiiiiinii
Najhitrejša
P4RNIKA NA SVETU
BREMEN EUROPA
MANJ KOT PET DNI NA OCEANU
preko Cherbourga—6 dni preko Bremena
POSEBNI VLAKI IZ BREMERHAVEN MANJ KOT 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
Ali'potujte z Ekspresnim ^ | 11 II Q || a
Parnikom ^ULU IVI ||U5
Tudi redna tedenska odplutja z dobroznanimi Lloydovimi kabinskimi parniki
Berlin, Stuttgart. Gen. von Steuben. Dresden Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokal, agenta ah
57 BROADWAY, NEW YORK
West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
UTAH
Heliper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos.
Koren
Sheboygan, John Zorman _
WEST ALUS Frank Skok
WYOMING
Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich
Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
1 New York City je $7. celo leto.
Naročnina za Evropo je $7. za celo leto.
Vsak zastopnik :zda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnik* rojakom toplo priporočamo. 4
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproSeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
UpraviT^C. N."