iefo XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za'/«leta 90 din, za 1U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 1 15.
Uredništvo: Ljubljani Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregor« člčeva ul. 27. Tel. 47-811. Rokopisov ne vračamo. —«
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlciT Ljubl^Md^t.^nlosi
Izhaia ponedeljek, lAIldJd 8red0 ta petek
Ljubljana, petek 13. oktobra 1939
Cena Sl 1*50
Opozoriio v resnih časih
Posli gredo slabo in marsikateri trgovec se mora v svojih izdatkih omejiti. Vsi izdatki, ki niso neob-hodno potrebni, se črtajo, da ni stiska za denar tako velika. Pri tem črtanju nepotrebnih izdatkov jia se dostikrat zgodi, da se črtajo tudi izdatki, ki so samo navidezno nepotrebni, ki pa so v resnici najpotrebnejši in za katere bi moral imeti vsak trgovec vedno denar pripravljen. Ti izdatki so stroški za stanovske organizacije in naročnina na stanovsko glasilo. Trgovec, ki smatra te izdatke za manj potrebne, ne dokazuje le velikanske stanovske nezavednosti, temveč je tudi stal) gospodar in slab trgovec. To je treba kar odkrito povedati.
Kajti ni trgovca v Sloveniji, ki ne bi vedel, kaj so mu vse storile dobrega njegove stanovske organizacije. Ne bomo o tem na široko govorili, temveč opozorili le na eno dejstvo. Davčno vprašanje so za trgovca omilile edinole njegove stanovske organizacije. Koliko koristnega dela so v tem oziru napravila združenja, Zveza trg. združenj in Zbornica za TOL Črna nehvaležnost bi bila ne priznavat; tega velikanskega dela. Po vsej Sloveniji je bila prirejena cela vrsta poučnih predavanj o davčnem sistemu ter podana vsem izčrpna navodila za davčno napoved in za pritožbe proti previsoki odmeri. Združenja so običajno celo sama sestavljala brezplačno vse pritožbe. A ne samo to! Koliko dela in koliko naporov je bilo treba, da so davčni odbori začeli funkcionirati tako, kakor danes funkcionirajo. In ravno tako morajo danes trgovci govoriti o delu reklamacijskih odborov le s priznanjem.
A ne samo to! Samo stanovske in strokovne organizacije so dosegle, da se v težkih časih krize ni davčni vijak še bolj privil. Naj spominjamo samo na čase ob koncu 1. 1934., ko so vsi trgovci zaprli svoje lokale in morali javno nastopiti proti pretiranemu davčnemu bremenu. Nihče drug, samo gospodarske organizacije so takrat slehernemu trgovcu obvarovale znatne zneske. Ne pretiravamo, če rečemo, da bi mogli mnogi samo s temi prihranki plačati skozi deset let vse obvezne prispevke za svoje organizacije.
Z največjo odločnostjo in tudi spretnostjo pa je dosledno in vneto podpiral vse delo trgovskih in vseh gospodarskih organizacij — »Trgovski list«. Kolikokrat je bil zaradi tega pobeljen, kolikokrat je imel zaradi tega težke stroške, toda brez ozira na vse lo je vedno zvesto izpolnjeval svojo dolžnost in dosegel za vse gospodarske ljudi marsikateri uspeh.
Kdor bi zato smatral, da je naročnina za stanovski list odveč, da more to svoje edino stanovsko glasilo pogrešati, ta postopa v resnici skrajno nepreudarno, ta si pač ne more reči, da je dober trgovec. Kajli z opustitvijo naročnine na svoje stanovsko glasilo ne bo izgubil le dobro informativno glasilo, temveč se bo odrekel tildi svojemu najboljšemu zaščitniku v javnosti in svojemu najboljšemu prijatelju! Kdo pa naj brani trjjovca in njegove interese, ko njegovo stanovsko glasilo? Kdo pa naj to glasilo vzdržuje, če ne trgovci sami? Tn kdo naj bo boljši prijatelj
trgovca, kakor je njegovo stanovsko glasilo? Kdaj pa trgovec in gospodarski človek potrebuje lastno glasilo bolj ko v slabih časih?
Morda se sliši malo trdo, toda resnica ne more reči nič drugega ko tole: Ne le grda nehvaležnost
je, če bi smatrali trgovci izdatek za svoje lastne organizacije in za svoje lastno glasilo kot nepotreben, temveč Jri bil to tudi dokaz premajhne strokovne naobrazbe in dokaz velike stanovske nezavednosti, ki bi bil v ostrem nasprotju
z vso svetlo tradicijo slovenskega trgovstva.
Tej tradiciji mora in hoče ostati slovensko trgovstvo zvesto in zato tudi upamo, da bodo naše besede sprejete z odobravanjem od vseh.
Bodoč/	gospodars
sme in more biti le decentralističen
»Jugoslov. Kurir« je objavil notico, v kateri pravi, da je že tri leta opozarjal, da ni pričakovati nobenega trajnejšega uspeha, dokler ne dobi naša država določnega gospodarskega načrta, ki bo veljal za vso državo. Sedaj se, kakor je izvedel list iz zanesljivega vira, pripravlja v vladnih krogih izdelava takšnega načrta, ki naj bi vsaj za 5 let določil smernice, v katerih naj se giblje naše narodno gospodarstvo. »Ju-goslov. Kurir dostavlja k tej svoji vesti, da še ne more natančno povedati, če je takšen načrt šele predlog ali pa se tudi že misli gospodarski načrt v resnici izdelati. Vsekakor pa bi ga po njegovem mnenju vsa gospodarska javnost iskreno pozdravila.
Tudi naš list je že dostikrat opozoril na potrebo gospodarskega načrta, ki bi dal vsemu našemu gospodarstvu eno smer, da bi se s tem vse sile v vsej državi čim bolj izkoristile. Toda pri tem je tudi naglasil, da mora ta gospodarski načrt sloneti na pravi in zdravi podlagi, da bo v resnici pospeševal vse sile V državi, ne pa da bi favoriziral le nekatere. Kajti to ne bi bil vsedržavni načrt, temveč načrt ene pokrajine proti interesom drugih pokrajin. Jasno je, da se na takšen način ne bi moglo doseči splošno napredovanje vseh pokrajin.
Dejansko smo tudi tak enostranski gospodarski načrt imeli v državi skozi leta, čeprav ta načrt ni bil nikdar formuliran in še manj objavljen. To je bil tisti znani centralistični načrt, ki se je z vso doslednostjo izvajal in ki je prav za prav tudi povzročil vsa Kasnejša in zelo nevarna trenja v državi. Ta načrt se je začel z znano krilatico, da v obmejnih krajih ne sme hiti industrij, da se morajo obstoječe preseliti v sredino države, ustanavljanje novih tovarn pa se v obmejnih krajih ne sme več dovoliti. Zaradi močnega odpora obmejnih krajev, a tudi zaradi popolnega nesmisla te teze, se sicer ni mogla izvesti tako, ko-kor so želeli njeni avtorji, toda izvajala se je vendarle in ne brez uspeha, kakor dokazujejo statistike.
Ta centralistični gospodarski načrt je veljal tudi našemu denarništvu. Tudi tu se sicer ni mogel v vsem obsegu izvesti, toda našemu denarništvu je vendarle škodoval ogromno in povzročil, da je naša dežela sedaj v času težkih dogodkov brez one finančne rezerve, ki bi jo sicer imela. Pa tudi na drugih poljih se je gospodarski centralizem krepko uveljavil, pa čeprav ni bil nikjer za-]>isan in čeprav se je dostikrat tudi oficialno tajil. Tudi pri javnih zgradbah, pri železnicah in cestah se je dosledno uveljavljal.
Na podlagi vseh teh težkih izkušenj je jasno, da je za nas sprejemljiv samo gospodarski načrt, ki je v popolnem nasprotju s sedaj vladajočim centralističnim. Zato se
mora tudi novi načrt sestaviti čisto drugače, kakor pa je bil sestavljen stari načrt.
Razviti se mora ne iz postulatov samo ene pokrajine, temveč iz postulatov vseli pokrajin. Novi gospodarski načrt mora združiti potrebe in zahteve vseh pokrajin v eno celoto, da bo tudi v tem državnem gospodarskem načrtu poudarjena naša državna enotnost. Ta poudarek je danes potreben baš zaradi slabih izkušenj v preteklosti.
Novi gospodarski načrt se mora torej izdelati od spodaj navzgor, to je od pokrajin navzgor do centrale. Zato pa je pogoj, da vse pokrajine najprej same sestavijo za sebe svoj načrt, ker drugače sploh ni mogoče vsedržavnega gospodarskega načrta sestaviti. Z drugimi besedami pa se pravi to, da bi morala vsaka banovina imeti svoj gospodarski svet, ki bi izdelal banovinski gospodarski načrt. Ta seveda ne bi obsegal le programa, kaj naj bi se izvršilo, temveč bi že deloma določil tudi potrebna finančna sredstva, v kolikor teh nalog ne bi prevzela centrala.
Po novi ureditvi v Jugoslaviji tudi nobena druga izdelava go-
spodarskega načrta sploh ne bo mogoča. Banovine dobe tako veliko samostojnost, da so one v pivi vrsti poklicane formulirati gospodarske potrebe in zahteve svoje pokrajine. Gospodarski sveti banovin so danes že samo po sebi razumljiva nujnost. Cim prej bodo ti gospodarski sveti banovin sestavljeni, tem prej bo tudi dana možnost za sestavo državnega gospodarskega programa. Neime-novanje banovinskih gospodarskih svetov pomeni zato odlašanje sestave državnega gospodarskega programa, ki ga za nekatere stvari, zlasti za zunanjo trgovino potrebujemo silno nujno.
Upoštevati je treba tudi to, da mnoge banovine nimajo niti zbrano gradivo, še manj pa pregledano gradivo, ki je potrebno za sestavo dobrega gospodarskega načrta. Tak načrt se ne more kar ukazati, temveč za tak načrt je t'eba mnogo intenzivnega dela. Zato naj se to delo tudi čimprej prične in potem bomo ustvarili prve pogoje za sestavo gospodarskega načrta, ki bo potenciral vse naše gospodarske sile, ker bo vse usmeril v eno smer, ne da bi ovrl njih udejstvovanja v lokalnem območju.
Gospodarska konferenca v
Načrt vrbaske banovine
Preteklo nedeljo so obiskali predsednik vlade in predstavniki JRZ Južno Srbijo, kjer so v svojih govorih napovedali tudi izvedbo mnogih gospodarskih zahtev le pokrajine. Minister za kmetijstvo dr, Branko čubrilovič pa je isti dan prisostvoval zborovanju gospodarskih korporacij vrbaske banovine v Banji Luki. Zborovanje je bilo temeljito pripravljeno iti je zato pokazalo tudi splošno sliko gospodarskega stanja. Zastopniki gospodarskih organizacij so nastopili z določnim programom in z važnimi zahtevami.
Poleg predsednika Trgovinske zbornice Petra Kondiča, ki je vodil konferenco in podal glavni referat, so se udeležili zborovanja tudi podpredsednik zbornice in tajnik ter mnogi Člani, zastopniki bank in obrtniškega društva, komisar kmetijske zbornice in drugi. Predsednik je v daljšem poročilu razložil že usvojeni delovni načrt vseh gospodarskih organizacij vrbaske banovine, v katerem so našteta najnujnejša dela in potrebni ukrepi. Med glavnimi zahtevami je zahteva, da se zaradi preskrbe gospodarstva s cenenimi krediti čimprej ustanovi banovinska hranilnica te banovine, poleg tega pa tudi podružnici Agrarne banke in Poštne hranilnice.
Načrt zahteva dalje podelitev kredita Hipotekarne banke za se-zidavo trgovinske akademije in srednje tehnične šole, kar je bilo
načelno že odobreno. Za trgovce je važna zahteva, da se blago v Bos. Brodu preklada po režijskih cenah. Sadni in žitni silosi naj se postavijo v Doboju in Banji Luki. Takse in trošarina naj se zena-čijo v vaških občinah z mestnimi. Vrbaska banovina kot močna izvoznica naj dobi zastopnika pri zavodu za zunanjo trgovino.
V zvezi z razvojem turizma naj se uvedejo motorne železniške proge na važnih predelih in za zvezo z avtobusnimi progami. Uvedejo oziroma popravijo naj se te* lefonske proge, speljejo zvezne ceste. Obnovi naj se državni hotel v Jajcu itd., uvedejo naj se uradi Putnika«, kot nujna pa se; predlaga železniška proga do Do-boja, ki je že v delu.
Načrt zahteva ustanovitev tudi treh okrožnih sodišč (Doboj, Jajce in B. Luka). Povečajo naj se sredstva za javna dela, prav tako pa naj se povečata proračuna oddelkov za kmetijstvo ter za promet in industrijo v banovini. S posebno utemeljitvijo se zahteva re-vizija socialne zakonodaje, olajšanje davčnih stopenj ter znižanje železniških blagovnih tarif. Gospodarske organizacije naglašajo, da so krediti Narodne banke in Drž. hip. banke za malega podjetnika nedosegljivi in naj se zato uproste oziroma povečajo.
V zvezi z neusmiljenim izsekavanjem bosenskih gozdov stavi načrt kategorične zahteve, da se gozdna politika temeljito spremeni. Spremeni naj se zakon o gozdih. Prav tako zahteva odločno obdačitev industrijskih prodajal-uic in popolno odpravo krošnjar-stva, a centrale industrij, ki izkoriščajo to ozemlje, naj se spet naselijo v tej banovini. Odločilni krogi naj pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj pozovejo gospodarske predstavnike k sodelovanju.
Po diskusiji je govoril tudi minister dr. Čubrilovič, ki je obljubil vso svojo pomoč, da se dvigne življenjska raven teh krajev.
*
Temu poročilu o banjaluški konferenci bi pripomnili, da se mora čestitati agilnosti gospodarskih zastopnikov vrbaske banovine, ker je znano, da so tudi že vsa zadnja leta dosegali lepe uspehe in ker bi si v mnogih drugih banovinah mogli z vso pravico želeti enakega načrta. Znano je, da se je Banja Luka izredno razmahnila in kot sedež banovine dobila v 7 letih že celo vrsto palač, uradniških stanovanjskih hiš, šol, cerkva in bolnišnic v skupni vrednosti 600 milijonov dinarjev, dalje železnic i. dr. Iz tega je razvidno, da bi tudi Slovenija mogla z večjo odločnostjo doseči boljše uspehe in se rešiti krize.
Intervencija
zaradi kolkovania kreditnih knjižic in računov
Zveza trgovskih združenj v Ljubljani je zadnje dni avgusta intervenirala zaradi kolkovanja kreditnih knjižic in računov. Zveza je v svoji predstavki na finančno ministrstvo predlagala, da se tarifna postavka 34/3 taks. zakona spremeni in naj se v bodoče glasi:
»Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki posameznim osebam blago, ki so jim ga odpre-mili ali oddali, enkratno takso din 5-—.«
Cl. 56. taksnega in pristojbin-skega pravilnika pa naj se dopolni z odstavkom 8, ki naj se glasi: le knjižice (kreditne) ne smejo imeti več ko 10 listov, posamezen list ne sme biti večji od 300 cin3.
Vse te predloge je Zveza tudi tehtno utemeljila in smo utemeljitev tudi že objavili.
Glede kolkovanja računov
pa je Zveza trgovskih združenj predlagala, da se spremeni tarifna postavka 34. odst. 1. taksne tarife v tem smislu, da se ne plačuje taksa od vsake pole računa, marveč le od celotnega računa in skupne vsote. Tudi to zahtevo je Zveza krepko in v podrobnostih utemeljila.
Na te svoje predstavke je prejela sedaj Zveza trgovskih združenj po dravski finančni direkciji v Ljubljani naslednji odgovor:
»Na Vaš dopis z dne ‘21. avgusta 1939. št. 1165., je finančno ministrstvo, davčni oddelek, priobčilo dne ‘22. septembra t. 1. pod št. 56.323/111. semkaj sledeče:
»Direkcija (v Ljubljani) naj opozori Zvezo trgovskih združenj v zvezi s pismom z dne 21. avgu-
ata 1939. St. 1165/39, da je vzet predmet v evidenco zaradi izdaje ev. spremembe oz. dopolnitve zakona o taksah.«
Odgovor finančnega ministrstva ■icer ne nudi mnogo, vseeno pa utpamo, da bo finančno ministrstvo lej pravični zahtevi trgovstva tudi ^ustreglo.
Vprašanje nove poštne palače v Ljubljani
V ljubljanskem popoldnevniku je bil objavljen članek, kako naj se preuredi sedanje poštno poslopje v Ljubljani, da bo ustrezalo svojemu namenu. Tega predloga nikakor ni mogoče odobravati, ker zahteva vsa poslovna Ljubljana, da se za kolodvorom oz. pri kolodvoru sezida nova poštna palača, ki bo ustrezala vsem zahtevam modernega poštnega prometa. Samo na ta način je mogoče poštni problem v Ljubljani res dobro rešiti. Vsaka druga rešitev bi pomenila samo nezdravo polovičarstvo, ki bi tudi veljalo mnoge denarje, ki pa sedanjih težkoč ne bi odpravilo.
Ljubljana daje pošti tako lepe dohodke, da z vso pravico zahteva, da tudi pošta upošteva njene potrebe. Zato naj dobi Ljubljana poštno poslopje, kakor ga potrebuje, polovičarske »flikarije« pa naj se opustel
Med mariborskimi in okoliškimi trgovci se vedno bolj pogosto čujejo pritožbe, da so tovarne zadnje čase poslabšale plačilne pogoje grosistom in detaj-listom, da zahtevajo plačilo vnaprej (pred fakture) ali pa odprem-Ijajo blago po povzetju, da odpovedujejo dobavo že pred meseci naročenega blaga itd. Iz tega vzroka, pa tudi zaradi drugih težav se je začelo v Mariboru in sosednjih občinah, ki gravitirajo k mestu, zadnje dni čutiti vedno hujše pomanjkanje gotovega blaga-
Tako je jelo primanjkovali kovin, s čimer so udarjeni zlasti me-talurgioni obrati, pa tudi gradbena stroka.
Otežkočen pa je tudi uvoz, kar
Nepotrebne težkoče pri uvozu kave
Več zagrebških, sarajevskih in beograjskih uvoznikov kave je izročilo Narodni banki spomenico, ki med drugim navaja:
Veletrgovci v Jugoslaviji imajo še v svojih in javnih skladiščih okoli 5000 vreč kave, kar zadostuje pri letni potrošnji Jugoslavije od 110—120 tisoč vreč za približno 3 tedne.
Na Sušaku in v drugih naših lukah pa je še okoli 10.000 vreč, ki jih pa trgovci ne morejo dvigniti, ker ne dobe od Narodne ban ke deviz, da bi to kavo plačali. Nevarnost je zato, da bo Brazilija dirigirala kavo drugam, novo kavo pa bomo morali plačati za 20 do 30% draže.
Letno se potroši pri nas kave za 192.000 angleških funtov ali za 50 milijonov din, država pa dobi od te kave v obliki carin, trošarin in drugih davščin okoli 250 milijonov din, da je tem bol nerazumljivo, zakaj se ne dovolijo uvoznikom kave potrebne devize.
Cena hmelja se je naglo dvignila
Zadnje čase je v Žalcu veliko povpraševanje po hmelju. Cena hmelja se je zato močno dvignila in kupci ponujajo za hmelj že nad 60 din. Verjetno pa je, da se bo cena še bolj dvignila, ker je ve čina neprodanega hmelja v ro kah trdnih posestnikov, ki bodo počakali še nadaljnji dvig cen. Da se bodo cene še dvignile, je tudi zelo verjetno.
Stanje naših kliringov
Zadnji izkaz o stanju naših kliringov z dne 8. 10. navaja v primeri s prejšnjim izkazom nasled nje izpremembe (vse številke v
Naraščajoče pomanjkanje
blaga
Vedno večje težave za	v
ima za posledico, da so postale zaloge kolonialnega blaga zelo
pičle. Sedaj je začelo primanjkovati tudi parafina, ker ga ni več iz Poljske. S tem so udarjeni sve-čarji, ki imajo največ dela baš za Vse svete, ki so pred durmi. Mnogo je ljudi, ki kupujejo sveče vse vprek, ker se boje, da jih za grobove ne bodo več dobili. V ne-mali meri pa vpliva na porast vseh teh težav tudi plačilni zastoj v denarnih zavodih in denarni zastoj sploh.
Pri tej priliki moramo posebej naglasiti solidnost mariborskega trgovstva. Na temelju informacij pri pristojnih oblastvih ni bil doslej prijavljen niti en primer nedovoljenega zvišanja ali navija-
nja cen starih zalog. V dnevnem časopisju se sicer ponavljajo take vesti, ki pa nikakor niso resnične in temelje zgolj na napačnih informacijah. Kolikor pa bo treba v bodoče kupiti dražje blago, se bedo seveda tudi cene v nadrobni prodaji morale razmeroma zvišati, kakor to izjavljajo detajlisti. Saj je njim predvsem ležeče na tem, da se trgovski promet, ki je sedaj nazadoval že za kakih 25% do 30%, čimprej zopet dvigne. To pa bo v nekaterih trgovinskih panogah nemara težko doseči, ker je nevarnost, da bo nekaterih vrst blaga sploh popolnoma zmanjkalo, ako se kmalu ne sklene mir v Evropi, tako na pr. kolonialnega blaga, mila, belega olja itd.
Pomorska blokada
Dosedai ie bilo zaplenjenega že pol mili ion a
ton blaga
milijonih dotične valute):		
Aktivni kliringi:		
	8.10.	30. 9.
Bolgarska din	1,05	1,07
Madžarska din	38,73	39;09
Nemčija RM	13,12	15,12
Češko Moravska Kč 39,40		33,03
Turčija din	17,28	17,60
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,42	1,42
Bolgarska din	1,62 135,57	1,58
Italija din		137,77
Poljska din	26,89	26,89
Romunija din	26,26	23,58
Švica šv. fr.	0,97	1.06
Mednarodno gospodarstvo trpi v modernih vojnah čedalje bolj, in sicer v tem večji meri, ko-kolikor napredujeta pomorska vojna in pomorska blokada. Sedanja vojna utegne biti po tej strani še posebno značilna, ker ti Anglija obeta popoln uspeh blokade, Nemčija pa s svoje strani grozi z najhujšimi represalijami. Zadnja poročila angleškega informacijskega ministrstva trdijo, da ie bilo zaplenjenih sovražniku že
350.000	ton blaga, kar je rekord tudi v primeri s svetovno vojno.
Vojaški pogoji blokade so znani. V prid Anglije je pa tudi razmerje splošnih virov in moči. Nemčija je imela v svetovni vojni dosti večje ozemlje in se je mogla opirati še na mnoge evropske ter azijske dežele. Njeno in zavezniško takratno ozemlje je bilo štirikrat večje ko današnje. To velja v gospodarskem pogledu, še bolj pa seveda v vojaškem, ker je sedanja premoč zahodnih brodovij dosti večja ko v zadnji veliki vojni, blokada pa se je pričela zdaj že prvi mesec in se izvaja s skrajno strogostjo.
Sistem blokade
Angleški seznam blaga, ki se šteje kot tihotapsko ali kontra-bandno blago, obsega dve vrsti blaga: v absolutno kontrabando spadajo nemški tovori — orožje, goriva, prometna sredstva in gradivo ter denar; v drugovrstno kontrabando pa spadajo vse pošiljat-ve, ki so le posredno ali verjetno namenjene sovražniku in bi jih ta mogel ukoristiti za vojne cilje.
Ta gospodarska vojna obsega tako uvoz ko izvoz Nemčije. Uvoz se ceni po 1. 1937. samo iz evropskih dežel na 3 milijarde mark in izvoz na 4 milijarde. Nemški pomorski uvoz pa je znašal isto leto 2 in pol ter izvoz skoraj dve milijardi mark. Blokada odvzema torej Nemčiji do 40% nenadomest ljivega blaga in enak delež trga za izdelke, poleg tega pa še ves promet z zasovraženima deželama. Vse to bi si morala Nemčija nadomestiti v nevtralnih državah, kolikor je seveda mogoče.
Med najvažnejše predmete, ki jih blokada obvladuje, se morajo šteti predvsem kavčuk, baker in ruda, železna ruda, nafta, kositer, nikelj, krom, antimon i. dr. Razumljivo je, da se tudi cene za to blago gibljejo vzporedno z uspehi blokade, mnogim državam pa že zdaj primanjkuje važnih surovin Bo dosedanjih podatkih so angleške vojne ladje zajele v prvi polovici septembra za 48.500 ton naf
te, le malo manj železne rude in 8000 ton hematitne, 30 tisoč ton manganove rude, 15 tisoč ton aluminijeve rude, nad 7 tisoč ton lesovine, 16 tisoč ton fosfatov itd.
Postopek z ladjami
Vse primere ujetih ladij razsoja posebno sodišče, ki postopa po mednarodnih pravilih. Če gre za kontrabando, odredi zaplembo blaga; oziroma ga proda ali vrne lastniku — če ni bilo pogoja za zaplembo. O vsakem primeru je obveščen konzul prizadete države. Že zdaj pa se delijo ladje na več vrst. Nevtralni ladji, ki nima »sovražnega značaja«, se ne sme prisoditi kazen, če kapitan ni vedel, da vozi tihotapsko blago. Smatra se pa, da je to vedel, če je količina takega blaga prevelika v raz-
merju s skupno vrednostjo blaga ali prostornino.
Ker je organizacija angleškega blokadnega sestava izredno popolna in ima prste tudi na kopnem, v bankah, na železnicah itd., je le malo pošiljk, ki bi mogle ubežati njenim očem. Razumljivo je, da število zajetih ladij še vsak teden raste. Nemčija odgovarja vedno šibkeje. Že zdaj se vidi, da so nemške trgovinske ladje potisnjene z vseh oceanov in da ostane kot dobaviteljica surovin za Nemčijo skoraj samo še Sovjetska Rusija, iz katere je prevoz zelo neugoden. Blokada postaja torej najnevarnejše orožje na daljšo dobo. Želja po miru se oglaša zaradi tega tudi v malih nevtralnih državah, ki na tako splošno gospodarsko vojno niso bile pripravljene.
Razdeljevanje živil v Švici
Švicarski vojni prehranjevalni urad je napovedal uvedbo živilskih kart, ki bodo veljale samo za nekatere predmete. V novembru bodo določene za vsako oseb'' sledeče količine (v gramih):
sladkorja	1.500
-iža	250
testenin	750
stročnic	250
ovsa in ječmena	750
moke in zdroba	2.500
masti in olja	750
Množina je določena tako visoko zato, da si ljudstvo lahko spravi vsaj nekaj za zalogo.
Folčite vesti
V vseh evropskih listih se z izrednim priznanjem piše o uspešni posredovalni akciji Jugoslavije med Madžarsko in Romunijo. Posebno obširno poročajo o uspehu Jugoslavije italijanski in balkanski ter podonavski listi. Splošno izražajo listi južno-vzhodne Evrope upanje, da bo dosežen sporazum tudi mrd Bolgarsko in Romunijo.
Daladier je imel po radiu govor, v katerem je med drugim izvajal: En mesec smo že v vojni. V tem mesecu smo pobili propagando za odvojitev Anglije od Francije, pobili pa smo tudi propagando komunističnih francoskih šefov in francoski narod je znova dokazal, da hoče biti složen. Nato je naglasil, da sta vstopila Anglija in Francija v vojno, ne da bi kaj zavojevale, temveč da branita svojo zemljo, civilizacijo in ker nočeta dopustiti, da bi nasilje zavladalo nad Evropo. Nato je odgovarjal na Hitlerjev govor in naglasil, da se ponavlja vedno ista pesem. Po Avstriji je prišla češkoslovaška, po njej Poljska, vedno pa se je reklo, da se noče nič več. Mi hočemo,
da se mir zavaruje proti vsakemu napadu. Hitler je v imenu samoodločbe narodov zasedel ne samo Dunaj, temveč tudi Prago in Varšavo. Ali ti narodi, ki so postali njegove žrtve, nimajo pravice do samoodločbe? Francija je storila vse, kar je mogla, da bi se ohranil mir. Ni zatirala nobenega naroda in ga tudi danes ne zatira. Zato je njena stvar pravična in zato se bo borila do konca.
Daladierov govor je napravil po vsem svetu močan vtis. Celo v berlinskih političnih krogih so zagotavljali, da vsebuje njegov govor polno stvari, ki so v popolnem soglasju s stališčem Nemčije Značilno pa je, da noben nemški list ni objavil onega dela Daladiero-vega govora, ki pravi, da je izključeno, da bi Francija in Anglija pristali na podlagi Hitlerjevih predlogov na kakršna koli mirovna pogajanja.
Z ozirom na odločni govor Dala-diera ni misliti, da bi predsednik Roosevelt posredoval za mir. Iz Amerike se zagotavlja, da bi bilo posredovanje Roosevelta možno le, če bi Francija in Anglija izjavile, da sta za takšno posredovanje. Tudi na italijansko posredovanje trenutno ni misliti.
Skoraj istočasno je govoril tudi Hitler, in sicer ob otvoritvi kampanje za zimsko pomoč. Dejal je, da je bila Nemčija prisiljena zagrabiti za orožje in da ni danes več sile na svetu, ki bi mogla Nemčijo prisiliti h kan^ulaciji. Nemčija nima razloga, da se bojevala z zapadom. če pa njeni predlogi ne bodo sprejeti, se bo borila do konca in ne z orožjem, ne z blokado ne na kak drug način ne bo mogoče spraviti Nemčije na kolena, ker je danes močnejša, kakor pa je bila pred 20 leti. če treba, se bo Nemčija borila tudi do zadnjih konsekvenc, da doseže takšen mir, ki bo zagotovil nemškemu narodu v njegovem življenjskem prostoru svobodno življenje in da mu bo zagotovljen tudi delež na dobrinah sveta. To more nemški narod zahtevati ne samo po številu svojega prebivalstva, temveč tudi po svoji vrednosti.
Min. predsednik Chamberlain je v četrtek odgovoril na Hitlerjevo mirovno ponudbo. Uvodoma je dejal, da se je angleška vlada o Hitlerjevi ponudbi posvetovala z vladami dominionov in s francosko vlado in da odgovarja na podlagi teh posvetovanj. Najprej pa mora razložiti ozadje, iz katerega se je rodila Hitlerjeva ponudba. Nato je opisal Chamberlain historiat dogodkov pred vojno in naglasil, da ni šla Anglija v vojno zaradi nobenih materialnih •razlogov, temveč da napravi konec nasilju nad malimi narodi in da zavlada med narodi zopet zaupanje na podlagi spoštovanja sprejetih obveznosti. To pa je bila dolžna tudi v interesu lastne varnosti, ker bi bilo neznosno, da bi vsake pol leta doživljali nove vojne nevarnosti. Chamberlain je dejal, da se zaveda, da bo vojna ustvarila čisto nove razmere in da se bo po vojni marsikaj spremenilo, zaveda se tudi tega, da bo vojna zadala težke udarce premagancu in zmagovalcu, vendar ni druge poti, kakor da vodi Anglija sedanjo vojno naprej do konca, ker sedanji nemški vladi ne more zaupati, če hoče Nemčija v resnici mir, potem mora z dejanji dokazati svojo dobro voljo ter dati jamstvo za varnost v Evropi. če tega jamstva ne da, je mir nemogoč. — Chamberlainov govor je bil sprejet z velikimi ovacijami vsega parlamenta.
Na zapadni fronti se je bil prvi večji spopad. Nemška pehota je podprta s tanki navalila na francoske postojanke, a je bila odbita. V boju se je izkazala premoč francoskih tankov.
Pogajanja med Finsko in Sovjetsko unijo so se začela. Pogajanj se udeležuje tudi Stalin. Sovjeti zahtevajo otoke pred Kronstadtom, kar bi bilo na vse zadnje razumljivo. Nadalje sklenitev medsebojnega pakta o pomoči ter gospodarskega pakta. Za odstopitev Hog-landa bi privolila Rusija v korekturo meje v Kareiji na korist Finske.
Za usodo Finske se zelo zanima Amerika. Finska je edina država, ki je plačala Ameriki vse svoje medvojne dolgove. Poleg tega so finski športniki razširili sloves Finske po vsem svetu.
Sovjeti so zbrali na Finski meji že 30 divizij, pošiljajo pa še vedno nove čete, da bi bil s tem pritisk na Finsko tem večji. Finska pa se vseeno ne misli podati ter je že odredila evakuacijo vseh mest na vzhodni meji ter Helsinkov. Hkrati je odredila finska vlada splošno mobilizacijo.
Švedska vlada je poklicala pod orožje 20.000 rezervistov, da šteje sedaj njena vojska že 100.000 mož Uusko-turški pakt je bil včeraj podpisan, hkrati pa tudi podpisani pogodbi Turčije z Anglijo in Francijo. Pričakujejo, da bo min. predsednik Chamberlain v svojem četrtkovem govoru v parlamentu podrobneje opisal pomen teh pogodb.
Sovjetsko-litovska pogajanja, ki so trajala od 3. do 10. oktobra, so bila zaključena s kapitulacijo Litve, kakor tudi drugače ni bilo pričakovati. Litva je sovjetske pogoje sprejela. Glavna določila sporazuma so: Litva dobi Vilno in okolico. Rusija in Litva si nudita medsebojno vojaško pomoč, če bi katero od njiju napadla katera evropska država. Rusija bo dala Litvi pomoč v orožju in vojnem materialu. Rusija dobi pravice, da na svoje stroške vzdržuje v Litvi določeno število vojaštva. Podrobnejša določila o tem se šele določijo kasneje. Obe pogodbenici se zavežeta, da ne bosta sklenili nikake zveze ali koalicije, ki bi bila naperjena proti drugi stranki. Pogodba še posebej ugotavlja, da izvajanje te pogodbe ne pomeni kršitve suverenih pravic Litve in tudi ne vmešavanje Rusije v notranje zadeve Litve. Pogodba je sklenjena na 15 let. če se eno leto pred potekom, ne odpove, se avtomatično podaljša za 10 let. Tudi če se pogodba odpove, ostane Litvi Vilna. S tem so prišle vse tri baltiške države pod sovjetski protektorat.
Prva posledica sovjetskega vpliva na Estonskem se je že pokazala. Stara desničarska vlada je odstopila, za predsednika nove vlade pa je imenovan Ulrots, dosedanji predsednik parlamenta. Nova vlada bo takoj izvedla agrarno reformo in druge socialne reforme, da ne bo razlika med Sovjetsko
unijo in Estonsko tako velika. Isto časno pa že razvijajo komunisti živahno akcijo, da	1	„na
^tonskem delavska diktatura. Začeli so se tudi ze krvavi bop med levičarji in desničarji.
Prihodnjo nedeljo bodo volitve v novi sovjetski Ukrajini. Aktivno in pasivno volivno pravico imajo vsi, ki so stari nad 18 let.
Slovaška delegacija je odpotovala v Budimpešto zaradi ureditve vseh visečih vprašanj med obema državama.
Davčni svetovalec
Povračilo skupnega davka pri izvozu
Družba z o. z. D. v L. —
Vprašanje: Naša trgovina izvaža les, ki ga kupuje od žag, ker nima lastne žage. Nekaj lesa kupuje tudi sama in ga da proti plačilu žagati na tujih žagah. Ker je izvoz prost skupnega davka, prosimo za navodilo, kako naj postopam, da to oprostitev dosežem.
Odgovor: V vašem primeru je treba razlikovati med lesom, ki ga kupite žaganega in lesom, ki Vam ga proti plačilu sežagajo žage. Ako daste kot trgovec hlode proti plačilu sežagat, ste glede tega lesa samo zavezani skupnemu davku in se smatrate v tem primeru za proizvodnika. Kadar tak les po proizvodnji (ko napravite deske) sami, to je neposredno izvozite, niste dolžni plačati za ta les skupnega davka. Morate imeti pa za to, da gre res za neposredni izvoz, dokaze, torej tovorne liste z ustreznimi izvoznimi deklaracijami.
Drugače pa je, ako kupite deske in te prodaste v inozemstvo. V tem primru imate pravico na trgovsko povračilo v smislu § 12. zakona o skupnem davku. Seveda morate imeti v rokah dokazila, da je bil skupni davek za ta les, katerega vi izvozite, prevaljen na Vas v smislu § 3. navedenega zakona. — Na povračilo imate namreč pravico samo za skupni davek, ki ga je proizvajalec dokazano in izrečno v fakturi na vas prevalil. Povračilo more izvoznik zahtevati na podlagi utemeljene ir. predpisno dane izjave o izvršenem izvozu dotičnega blaga in to v roku 6 mesecev po izvršenem izvozu. Pogoj za povračilo pa je, da vodi izvoznik v redu knjigo opravljenega prometa oziroma redne poslovne knjige. Zahtevi za povračilo je treba priložiti fakturo, katero je izdal proizvodnik, duplikat tovornega lista, s katerim je bilo blago odposlano v inozemstvo, izjavo izvoznika, da je bilo blago dejansko izvoženo v nespremenjenem stanju, dalje izvle ček iz poslovnih knjig, iz katerega je razvidno, da je proizvodniku bil faktični iznos v celoti plačan. Proizvodnik na podlagi teh dokumentov odobri ali izplača preva ljeni davek in na prošnji naznači: ustrezne pozicije v svojih poslovnih knjigah, iz katerih se vidi, da je davek na kupca stvarno prevaljen, številko davčne prijave, s katero je bil predmetni promet davčni upravi prijavljen in dokaz, da je ta davek bil davčni upravi res izročen. Proizvodnik, ki je vrnil plačani davek, ima pravico, da ga odbije od skupnega davka za oni mesec, v katerem ga je vrnil. Davčni upravi predloži v ta namen s prijavo tudi vse dokumente, katere mu je izroči! izvoznik. Uprava pregleda obračun in ga odobri, oz. če niso dani zakoniti pogoji za povračilo, pozove proizvodnika, da se manj kajoči davek odpremi.
Iz naših organizacij
Uradni dan Zbornice za trgo vino, obrt in ii»f"»trijo ▼ Ljubljani bo za Ptnj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 19. oktobra 1S39. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom,
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Agrarna kreditna zadruga v Rušah z o. j.
Konkurzi in prisilne poravnave
Končano je poravnalno postopanje v zadevi trgovca Štefana CVterea v Mirni peči.
Naraščanje obioka bankovcev ustavljeno
Spremembe v izkazu Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke z dne 8. t. m. kaže dve važni spremembi. Predvsem treba omeniti, da se je ustavilo naraščanje obtoka bankovcev, ki traja že več ko mesec dni. Druga važna sprememba pa je, da je kovinska podloga navedena po njeni dejanski vrednosti. Zato se je tudi kritje povečalo na nekaj čez 30%.
Obtok bankovcev se je večal od 22. avgusta dalje. V petih tednih se je povečal za 1.760 milijonov din ter se povečal od 7.346 na več ko 9,1 milijarde. Povečanje obtoka kovancev je spremljalo tudi povečanje posojil, ki so se dvignila za 706 milijonov din. Hkrati se je pojavila v izkazu banke nova postavka posojila finančnemu ministrstvu po uredbah z dne 24. avgusta ter 16. septembra 1939. V zadnjem izkazu je izkazana ta postavka s 170 milijoni din. Pri obvezah na pokaz ni bila vidna kakšna posebna tendenca ter so se te včasih dvigale, včasih pa padale.
Večja sprememba pa se je pokazala tudi pri obvezah z rokom. Te so znašale po izkazu z dne 8. septembra 30 milijonov, v naslednjem izkazu pa so narasle že na 300, v predzadnjem pa celo na 440, dočim so v zadnjem izkazu padle za 340 milijonov din, da znašajo sedaj sam oše 100 milijonov dinarjev.
Tudi v postavki >razna aktiva«
so se pokazale velike spremembe ter so ta že od 22. avgusta do 5. oktobra narasla za 573 milijonov din.
Jasno je, da se je obtok bankovcev povečal v prvi vrsti zaradi večjih posojil gospodarstvu ter zlasti zaradi potreb narodne obrambe. Posojila gospodarstvu so se povečala deloma zato, da so bili denarni zavodi likvidni, deloma pa so se dala industriji posojila za nabavo surovin. Zaradi dviganja vlog po vlagateljih so se zmanjšali tudi žiro računi. Ker so se ti sedaj povečali, se more sklepati, da je nastalo med vlagatelji pomirjenje. To je tudi pripomoglo k znižanju obtoka bankovcev.
V smislu nove uredbe o zaračunavanju vrednosti zlate podloge je navedena v zadnjem izkazu tudi njena dejanska vrednost. Ta dejanska vrednost pa ni navedena v koloni aktiv, temveč v opombi izven kolone, dočim se v koloni navaja še nadalje stara stabilizacijska vrednost. Ta je znašala 37.736 din, z 28 5% primom pa 48.500 din za kg zlata, dočim znaša dejanska vrednost kg zlata nad
60.000	din. S tem je narasla vrednost zlate podloge (brez prima) za približno 1200 milijonov din, kritje pa na 30'05%. Narodna banka bi sedaj mogla izdati štirikrat toliko bankovcev. Narodna banka
pa te možnosti ne bo izkoristila, ker ni za to potrebe. Ce bi pa nastala potreba, bi mogla to storiti.
Izkaz sam
navaja te spremembe (vse v milijonih din):
Kovinska podloga znaša 1.986,8. Devize izven podloge so padle za 10,7 na 571,0.
Vsota kovanega denarja je narasla za 3,3 na 299,2.
Posojila so se skupno povečala za 18,1 na 2.512,0 in sicer so se povečala menična za 17,3 na
2.332.6, lombardna pa za 08 na
179.4.
Blagajniški zapisi fin. ministrstva so se dvignili za 0,2 na 170,2.
Razna aktiva so narasla za 1€,1 na 2.845,0.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 5,5 na 9.102,4, obveze na pokaz pa so narasle za 378,9 na
1.473.6.
Razna pasiva so padla za 4,3 na
312.4.
Skupna podlaga po dejanski vrednosti znaša 3.179,0 (za 625,9 več ko doslej z 28‘5% primom) ter je zato 3kupno kritje naraslo od 25 02% na 3005%, samo zlato pa od 24'88 na 29-89%.
Obrestna mera je ostala neiz-piemenjena.
Denarni trg v Mariboru
Postopno normaliziranje poslovanja denarnih zavodov
Prvotno razburjenje, ki ga je 1 pred par tedni povzročila uredba o reguliranju plačilnega prometa in o dviganju naložb, se je v Mariboru že precej poleglo. Lahko mirno rečemo, da so se v zadnjem času prilike že precej normalizirale. Vsi znaki kažejo, da bo poslovanje denarnih zavodov kmalu zopet normalno.
Pri denarnih zavodih v Mariboru poslovanje še ni povsod enako. Jasno je, da se morajo vse banke in posojilnice strogo držati določb uredbe, vendar je v obravnavanju dovoljenih kreditov postopanje različno. Nekateri zavodi so odredili, da ostanejo dovoljeni krediti še nadalje v veljavi, to pa zato, da komitenti, upoštevajoč določbe omenjene uredbe, lahko popolnoma izkoristijo dovoljena posojila. Drugi zavodi pa so kredite re-stringirali, in to na ta način, da ostanejo dovoljeni krediti v veljavi, v kolikor so bili izkoriščeni do dne, ko je bila uredba objavljena, neizrabljeni zneski pa se črtajo oziroma se izplačilo ostankov odloži za nedoločen čas. Trgovska dobroimetja se lahko poljubno izrabljajo v celi višini, seveda ob formalnostih, ki jih določa uredba.
V kolikor ovirajo določbe uredbe plačilni promet pri denarnih zavodih, se lahko govori o precejšnem zastoju v denarnem prometu v Mariboru. Naglasiti pa je treba, da se je v tem pogledu baš zadnje dni nekaj zboljšalo. To kaže tudi dejstvo, da so dvigi in odpovedi vlog, ki jih je v glavnem povzročila štiridnevna zapora za-
•	barva,	plesi	ra	Id
7p	u	91	urah	kemi*n°
LG	1	4**	Ul 081	ob)eke klobuke
'td. Skrnhi ia svetlotika srajce, ovratnike in manšete Cere. suši. munga in lika	domače	periln
tovarna	JOS. REICH
Puljauski nasip 4-6 Selenhurgova ni. S Telefon št 22 72.
vodov pa tudi uredba kot taka, že močno ponehali. Omeniti pa je tieba, da je zaradi eksponirane lege Maribora in okolice prebivalstvo v veliki meri zbiralo gotovino in jo držalo doma, kar se dogaja še sedaj, vendar ne več v tako veliki meri ko prej, ko je bilo vse pod vtisom raznih alarmantnih govoric. Ljudje so se dali begali in so verjeli še tako nesmiselnim govoricam, kakor je to v tako razburljivih časih tudi razumljivo.
Posledice tega usodepolnega zbiranja gotovine so čutili in še čutijo naši trgovci, v prvi vrsti de-tajlisti, ki morajo kreditirati strankam ali na mesečne knjižice, ali pa se bavijo z obročnimi posli. Ob začetku oktobra je marsikateri si-
Staro železo. SS
kupuje
po naiviSiih dnevnih cenah
Franc Belli
pri Rupna Lutz. Ljubljana VII
cer točen plačnik iz gori navedenih razlogov ostal na dolgu ali pa je plačal le malenkost na račun svojih obveznosti do trgovca. Hrani denar doma, misleč, da ga bo piav kmalu potreboval za važnejše izdatke, ki se jim nikakor ne bi mogel izogniti. Taki plačniki pa nova naročila plačujejo sproti. Tako postopanje je seveda moralo vplivati na pritok plačil tudi pri grosistih in tovarnarjih. Posledica je bila, da je v vsem gospodarstvu nastal občuten zastoj.
Iz tu navedenih dejstev, ki so popolnoma preverjena, se vidi, da je precej nervoznosti in tudi neljubih posledic v denarnem prometu in sploh v našem gospodarstvu povzročila uredba o dviganju vlog, ki je po izjavi nekaterih zastopnikov denarnih zavodov mariborske banke in posojilnice sploh niso potrebovale. Cim so namreč vlagatelji videli, da se vloge brez zadržka izplačujejo (en denarni zavod v Mariboru je celo izplačeval vezane vloge brez vsake odpovedi, znižal je le obresti), so ti nesmiselni dvigi gotovine ponehali, seveda v kolikor niso bili v
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaiko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
zvezi z bojaznijo zaradi našega obmejnega položaja. Tako postopanje je bilo zavodom tokrat omogočeno, ker jih je podpirala Narodna banka, ki jim ni kakor leta 1931. odrekla vsako pomoč, temveč je v času najhujše zbeganosti vlagateljev prispevala denarnim zavodom gotovino v okviru dovoljenih jim kreditov.
Da se denarni trg pomiri, bi bilo predvsem potrebno, da se uredba o dviganju naložb postopoma ukine oziroma prikroji na način, da bo mogoče z njo zagrabiti razne špekulante, ki zlorabljajo sedanje hude čase in s svojo gotovino naravnost krošnjarijo od zavoda do zavoda. Eden glavnih pogojev za gospodarsko pomirjenje pa je seveda zboljšanje in stabiliziranje zunanjepolitičnih prilik v Evropi, kar pa žal ni od Maribora odvisno.	A.	B.
Trgovinski register
Vpisali sta se nastopni firmi:
Avto Šolman, družba z o. z. v Celju. Obratni predmet: nakup in prodaja avtomobilov, motorjev, koles, šivalnih strojev, pisalnih strojev, radio-aparatov, precizijskih in enakih strojev, rezervnih delov za take predmete, avtogum, elektrotehničnih predmetov in starega železa, zastopstva za nakup in prodajo takih predmetov, popravila teh predmetov, ustanavljanje in obratovanje mehaničnih delavnic in avtogaraža ter izdelovanje avtomobilskih in strojnih delov. — Osnovna glavnica 100.000 din. Poslovodja Franc Šolman, trgovec v Celju. Tvrdko zastopa poslovodja samostojno.
Juncž Jakob, trgovina z mešanim blagom na drobno, Kostrivnica, sedež podružnice Podplat. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno in dežel-niim pridelki in sadjem na debelo. Imetnik: Junež Leon, trgovec v Kostrivnici.
Zananja trgovina
Med Nemčijo in Bolgarsko je bil
vendarle dosežen sporazum o dobavi živil Nemčiji. Med temi živili so tudi proizvodi, katerih izvoz je bolgarska vlada prepovedala. Bolgari pa bodo dobavljali proizvode le proti plačilu ▼ gotovini.
Ameriški veleposlanik se je po petmesečni odsotnosti vrnil v Tokio, kjer bo začel takoj pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Japonsko in Združe-I nimi državami Severne Amerike.
JI/aj6očjsa	Č
zaaovotjMi
Juimcočajte tocej:
Hza govejo^’
Vagoni	se	z
Zivahneiši promet iez me/o v Mariboru
2e skoraj dva meseca je z dostavitvijo vagonov, zlasti za potrebe našega izvoza, velik križ. Prve tedne potem, ko je stopila zunanjepolitična kriza v Evropi v akuten stadij, ni Nemčija več pošiljala k nam vagonov, ne osebnih in ne tovornih. Seveda tudi jugoslovanska železniška uprava ni pošiljala več svojih vozil čez mejo, ker se je pač bala, da vozovi sploh ne pridejo več nazaj ali pa zelo pozno. Zato je Nemčija ukinila skoraj vse osebne vlake, tovorne pa je odpremljala le po stvarni potrebi, t. j. da je postala svoje lokomotive v Maribor, da je z njimi potegnila natovorjene vagone preko meje.
Zadnje čase so se tudi v obmejnem železniškem prometu razmere precej zboljšale. Pri brzih vlakih — na dan vozi zaenkrat le še eden v vsaki smeri, ki pa je še precej dobro zaseden — vozijo zopet direktni vozovi kot poprej. Tovornih vlakov je vedno več, in to v obeh smereh. Nemčija zopet pošilja svoje vagone k
nam, Jugoslavija pa svoje v vedno večjem številu proti severu. Organi železniške uprave v Mariboru, in to naše kot nemške, zatrjujejo, da bodo težave, ki so pa že precej odpravljene, kmalu ponehale, čeprav bi se vojna na za-padu nadaljevala. Prepričani so, da bo promet sicer zmanjšan, da pa se bo razvijal docela normalno. Pravijo, da bo vagonov dovolj na razpolago, ker je potreba po njih manjša. Pa tudi če pride večji naval, bo interesentom ustreženo.
Zaenkrat je glede dostave vagonov položaj v Mariboru tak, da je bilo proti koncu septembra občutili precejšno pomanjkanje vozil. Sedaj pa so se razmere precej zboljšale. Po informacijah, ki so jih dobili špediterji in izvozne tvrdke, so se prilike že toliko popravile, da je treba napraviti le prošnjo na železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Prošnji se ugodi že v enem ali dveh dneh najkasneje.	A.	B.
Švicarski živinski trg
Od začetka mobilizacije se čuti v Švici padec ponudb na prašičjem in govejem trgu. Cene so znatno poskočile. Uradno so dovoljene sledeče cene: za prašiče l-60 do 1-70 šv. fr. za kg žive teže, za vojaške klavne krave 2-20 šv. franka. Podražitev znaša približno 15 stotink. Kot vzrok pomanjkanja blaga se navaja večja poraba, ker se v tej dobi navadno že kolje za dom, poleg tega pa so narast.li nakupi za vojsko. Vendar je vidna tudi špekulacija s tem blagom, ker računajo bogatejši lastniki živine s še višjimi cenami in zato še dalje krmijo. Upadel je zaradi tega tudi promet zaroda. Država je vrgla na trg dosti uvozne krme po nižji ceni, svetuje pa odprodajo živine in odklanja vsako odgovornost za eventualne izgube špekulantov, čo bi se cena pozimi zaradi preobilice živine v deželi naglo znižala.
Gostinske obrate
in točilnice alkoholnih pijač poziva davčni urad v Mariboru, da predlože do 30. t. m. glavni finančni kontroli na posebnem obrazcu prijavo za pravilno odmero točilne takse za novo triletno razdobje, ki se začne z novim letom. Navesti je treba vse podatke, ki so potrebni za pravilno odmero takse. Obrazec se dobi pri finančni kontroli po nabavni ceni 1 di-
narja. Kdor prijave ne predloži ali ne v določenem roku, se ne bo mogel pritožiti zoper uradno odmero točilne takse.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. oktobra objavlja: Uredbo o odložitvi plačevanja najemnin, ki jih dolgujejo osebe, poklicane v vojaško službo — Llred-bo o odložitvi izvršb proti civilnim osebam v vojaški službi — Avtentično tolmačenje 2. odst. § 6. zakona o volitvi senatorjev -t Objavo o določitvi volivnih odborov za volitev senatorjev — Volivni imenik upravičencev za volitev Senatorjev v območju dravske banovine.
Doma in po svetu
Podpredsednik vlade dr. Maček
je bil sprejet v avdienci pri knezu-namestniku Pavlu. Kasneje je obiskal tudi patriarha srbske cerkve.
V podpis so predložene naslednje štiri uredbe banovine Hrvatske: o ustanovitvi upravnega sodišča, o ustanovitvi računskega sodišča, o grbih in uredba o uradnikih. Po zadnji uredbi bo imenoval ban uradnike do III skupine.
Nikola Dragovič, član nadzornega odbora Poštne hranilnice je razrešen svoje dolžnosti, na njegovo mesto pa imenovan dr. Ivo Matijevič.
Za predsednika volivnega odbora za dravsko banovino za senatne
Manufakturna veletrgovina in na drobno
F. Hrehoric
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 28
volitve je imenovan Ivan Škarja, član državnega sveta, za člane pa dr. Vladimir Golia, predsednik ape-lacijskega sodišča, dr. Ivan Likar, predsednik upravnega sodišča v Celju, dr. Jurij Adlešič in predsednik okrožnega sodišča Peter Keršič.
Prvi osebni vagoni so bili izdelani te dni v mariborskih železniških delavnicah. Vagoni so lepo izdelani in delajo čast delavnicam. Če je bilo sedaj mogoče izdelati osebne vagone doma. zakaj pa to ni bilo mogoče že prej?
V zagrebškem OUZD je bila odpovedana služba vsem začasnim uslužbencem in dnevničarjem, ker se bo preiskalo delo in nastavitev vsakega nameščenca. Tisti, ki so se preveč eksponirali za prejšnje režime, bodo najbrže odpuščeni. Razrešen je bil svoje dolžnosti tudi ravnatelj zagrebškega OUZD dr. Ante Mudrinič.
Preveč vrst jabolk se goji tudi na Hrvatskem, kakor se je ugotovilo na sedanji kmetijski razstavi v Zagrebu. Razstava ima velik uspeh, čeprav se je mnogi sadovnjaki zaradi Josejeve uši ne morejo udeležiti. Vsega sadnega drevja ima Hrvatska 17 milijonov, brez oljke, oreha, kostanja, smokev in marelic pa približno 10 in pol milijona. Na razstavi je 4500 primerkov raznega sadja iz 75 od 94 srezov, oz. iz. 16 javnih in 80 zasebnih sadovnjakov, še vedno pa se prijavljajo nove pošiljatve vzorcev.
Nemci se iz baltskih pokrajin selijo v velikem številu. Vsi Nemci so bili odpuščeni na Latskem iz državne službe. Estonska vlada je izdala odlok, s katerim prepoveduje Nemcem vsak izvoz zlata, platine, draguljev, gotovine in vrednostnih papirjev. S seboj smejo vzeti le največ 15 latov, t. j. 5 mark. Mnogi Nemci so zaradi tega v največji stiski, ker so ob vse svoje premoženje.
Vodijo pa se baje tajna pogajanja tudi nemških manjšin iz drugih dežel. Tako bi se izselilo iz Romunije 750.000, iz Jugoslavije
600.000	in iz Madžarske 480.000 Nemcev. Vsi bi odšli na Poljsko.
V Berlinu se je nakrat razširila vest, da je angleška vlada odstopila, da je odstopil tudi angleški kralj in da je padla francoska vlada ter da je bilo sklenjeno premirje. Ves Berlin je tej vesti verjel in v gostilnah ter trgovinah so začeli že dajati brezplačno pijače in darove, ko je potem prišlo trdo iztreznjenje. Vest je pokazala, kako zelo si berlinsko prebivalstvo želi miru.
V Francijo je prišlo dosedaj 158 tisoč britanskih vojakov, od katerih pa je le 20% pešcev. Ta vojska ima s seboj 25.000 motornih vozil. Tudi oborožena je nad vse sijajno.
Nemški bombniki so napadli nekatere angleške bojne ladje, ki so takoj začele streljati na bombnike. Po angleških vesteh ni bila nobena ladja zadeta in noben mornar ranjen, štirje nemški bombniki pa so se morali spustiti in pristati v nevtralnih državah, kjer so bile posadke internirane. Po nemških vesteh sta bili dve ladji zadeti, dva nemška bombnika pa zbita. Po vesteh iz nevtralnih držav je vseh 6 nemških bombnikov moralo pristati oz. je padlo v tujih vodah.
Tujski promet v Mariboru
je v preteklem mesecu septembru močno nazadoval. Policijsko prijavljenih je bilo le 1105 tujcev, ki so ostali v mestu vsega skupaj 3625 noči. Jugoslovanov je bilo 823 z 2926 nočninami, Nemcev
pa le 210 s 490 nočninami. Zlasti je nazadoval dotok Nemcev, ki jih jo bilo v prejšnjih letih v tem mesecu vse polno v Mariboru. Saj se je sezona navadno zavlekla do oktobra. Mednarodni zaplelljaji v Evropi so, čim so stopili sredi avgusta v akuten stadij, trumoma pregnali tujce preko meje. Sedaj prihajajo k nam le oni Nemci, ki imajo tu poslovno opraviti in še teh je le malo. Tujska sezona je bila v začetku poletja izvrstna, je pa potem na mah prenehala.
Radii Ljubljana
Nedelja 15. oktobra. 8.00: Duet kitar (gg. M. Antunovič, A. Novak)
— 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 10.00: E. Grieg: Sonata v G-duru op. 13 (za violino in klavir) — 10.30: Koncert radijskega orkestra
— 12.00: Kvartet sester Stritarjevih — 13.00: Napovedi, objave — 13.20: Operni trio (gg. S. Marin, L. Comelli, dr. D. Švara) vmes plošče — 17.00: Kmetijska ura: Obnova vinogradov — 17.30: Radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila >— 19.20: Nac. ura: O senjskih Uskokih — 19.40: Objave — 20.00: Mirko Ljubič: Revni sorodniki, zabavna zgodba v 4 slikah. Izvajajo člani rad. igr. družine — 20.30: Fantje na vasi — 21.15: Klavirski koncert dr. Danila Švare — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek 16. oktobra. 7.00: Plošče — 7.15: Napovedi, poročila — 7.30: Plošče — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Iz slovanskih oper (plošče) 14.00: Poročila, napovedi — 18.00: Zdravstvo (higiena) mladostne' dobe, dr. Anton Brecelj — 18.20: Poskočnice (plošče) — 18.40: Najstarejši slovenski spomeniki na Goriškem: Če-dadski rokopis (dr. Joža Lovrenčič) —	19.00:	Napovedi, poro-
čila — 19.20: Razvoj slovenskega športa v zadnjih 10 letih — 19.40: Objave — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Napevi Haydnovega oratorija »Stvarjenje«. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnarjeva, gg. Gostiša Alojzij in Orel Anton ter Radijski orkester. Dirigent:	D. M.
šijanec — 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Ruski seks tet.
M\A Atitlffiffl 'BAUfe!
m	up	e	me*
Cey*
Priporoča svoje
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/011 Vsi drugi pa se mučijo in delalo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdeCIml srci,
našo naibolišo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Ustanovljeno 18 5 0
Zaloga vseh vrat »tekla, porcelana In keramike. Slavbno in umetno »te-klaritvo. Specialna »aloga in okvirjanje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 83-80
Prosta prodaja glasom min. za soc pol. in nar. zdravje štev.
10.231/1936
Proizvod: UNI0 družba. Maribor
V/TIKETč
Frančiškanska ulica 3
specijalne izdelke
barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
Anilinske barve za
obrinišlte potrebe
barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu.
Razne kemične
izdelke za gospo-dinjsivo in obri
Zahtevajte cenike!
Šivalni
stroji
s tovarniško ^3 garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z. LJUBLJANA
TyrSeva cesta 33
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z o. zav. ■
l J U 0 ti A N A
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, št race, journale, šolske zvezke, mape, o d) e m al n e knjižice, risalne bloke itd.
R. Z. Z. NEOM. Z.
Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 6. v lastni palači
obrestuie hranilne vloge naiugodneie
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive. obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
Kanadske srebrne, plave in kamtatka lisice
v veliki izbiri
Dolenc
St/. Vttca c. 19
Telefon štev. 22-62
Izdajatelj »Konzorcij
ij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. IvSn Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna, »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljam.