Nedeljska jaga na	»Dost' nam je, zaradi
Planinci na noi	Cinkarne umiramo!«
Stran 5	Stran 2
9770353734020
2
DOGODKI
NOV! TEDNIK
»Dost' nam Je. Tukaj ljudje umiramo!«
Krajani Aljaževega hriba, Teharij in Proseniškega odločno proti razširitvi Cinkarne - Alarmantni podatki o onesnaženosti izcednih vod iz deponije
sadre
Izcedne vode iz deponije sadre pronicajo tudi »neuradno.«
Skorajda se ne ve, kaj je javnost in krajane v neposredni bližini Cinkarne Celje bolj razburilo v zadnjih dneh - tožbe zdaj že 227 prebivalcev okolice Cinkarne na evropskem sodišču ali to, da občinske službe ignorirajo pripombe krajanov, ki so jih podali na javni razgrnitvi lokacijskega načrta Cinkarne. Tega bodo namreč prav danes na seji obravnavali mestni svetniki.
Že septembra so krajani, ki so se udeležili javne razgrnitve predloga lokacijskega načrta Cinkarne, odločno nasprotovali modernizaciji, legalizaciji in razširitvi kemične tovarne (zanjo naj bi se Cinkarna odločila zato, ker so medtem že naredili nekaj izboljšav, ki pa legalno niso rešene, poleg tega podjetje ne more več kot 30 let, toliko je star zadnji lokacijski načrt, stagnirati). Krajani so takrat vztrajali, da se lokacijski načrt ne sme sprejeti, dokler se ne izvedejo sanacijski ukrepi. Načrt naj se pripravi le za obstoječe naprave in proizvodnjo, nato pa naj se vplivi na okolje merijo tri leta. Krajanom naj bi predstavili monitoring poskusnega obratovanja, nato pa bi odločali o povečanju proizvodnje.
Več pripomb so imeli tudi na primernost okoljskega poročila, saj je na primer le-to kot vplivno območje zajelo le območje za »cinkarniškim plotom«. Ko so občinske službe pripravljale gradivo za sejo mestnega sveta, so vse
»Cinkarna si že vrsto let prizadeva delovati legalno in za okolje sprejemljivo. Vendar pri tem morda zaradi tega, ker se ne slišimo, se ne znamo dovolj dobro pogovarjati ali pa gre za načelna nasprotovanja - težko o tem sodim, kaj je glavni razlog -ne najdemo skupnega jezika s krajani,« pravi tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. »Zakonodaja od nas zahteva sanacijske ekološke ukrepe, za katere uradno, ker lokacijski načrt ni potrjen, ne moremo dobiti dovoljenja. Tako smo v klobčiču, iz katerega seje težko na pameten način izviti. Tega naši krajani že vrsto let nočejo ali pa ne morejo razumeti.«
pripombe in pobude krajanov zavrgle kot neutemeljene, kar je sodu izbilo dno. »Ne gre za pretirano reakcijo!«
Včeraj sta se zato Civilni iniciativi Aljažev hrib ter Teharje (ustanovljena je bila šele v soboto) novinarjem predstavili alarmantne podatke o onesnaženosti izcednih vod iz deponije sadre, ki direktno onesnažujejo podtalnico in okolje. Po analizi, ki jo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, določene kovine močno presegajo dovoljene mere. Zavod je namreč vzorec odvzel na drugi strani pregrade, kot to običajno delajo strokovne službe iz same Cinkarne, na mestu, kjer si je voda sama našla pot iz deponije, rezultati pa so si povsem nasprotujoči. »Bakra je kar 11-krat več, kot je še dovoljeno, kadmija 14-krat, sulfatov je kar za 24-krat več, kot je dovoljeno. Podobno vrednosti močno prekoračujejo vrednosti cinka, kroma, niklja ter svinca,« je podatke predstavil predsednik Civilne iniciative Aljažev hrib Boris Šuštar. »Pri vsem gre za elemente, ki ubijajo na dolgi rok. Zato ne gre za pretirano reakcijo.«
Marta Slakan s Proseniškega, ki že šest let dokazuje, da z izcedki iz deponije nekaj ni v redu, je prvič izdala tudi rezultate raziskave, ki jih
Podpredsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Albin Apotekar je opozoril še na eno nepravilnost pri obravnavi lokacijskega načrta za Cinkarno. »Občinski lokacijski načrt je zastarela oblika prostorskega načrtovanja, ki ni več v uporabi. Prav tako je zamujen rok, v katerem bi se začeti postopek lahko nadaljeval po starem zakonu. To pomeni, da želijo na čim krajši način priti do zaključka, saj novi postopek zahteva dve presoji vpliva na okolje in dvakratno javno razgrnitev.«
je decembra 2005 opravil kemijski inštitut v Ljubljani. Gre za oceno onesnaženosti zemljine in podzemne vode z lokacije stare Cinkarne Celje. Na njej je sicer zapisano zaupno, njeni rezultati pa kažejo na veliko onesnaženost s težkimi kovinami po celotni globini področja stare Cinkarne, predvsem s cinkom, kadmijem, svincem, bakrom in arzenom ter z mineralnimi olji. V njej je zapisano še, da so podzemne vode zelo onesnažene z anorganskimi in organskimi onesnažili (težke kovine, mineralna olja, klorirane organske snovi) in predstavljajo veliko nevarnost za lokalno vodno okolje, kamor se stekajo (porečje Voglajne). »Nihče ne kontrolira deponij, nihče ne kon-
trolira, kaj se tam odlaga,« ugotavlja Slakanova. »Stanje je pošastno, inšpekcijske službe pa so na celi črti odpovedale.«
Ne zaupajo jim več
Ttidi že pred zgoraj navedenimi analizami krajani niso zaupali splošnim uradnim podatkom o tem, da je vse v mejah normale. »Saj nas skoraj vsak dan-peče žrelo zaradi prahu, sili te na bruhanje, v vsaki hiši imajo kakšnega bolnika z rakom,« je povedal Franc Cajhen, neposredni sosed Cinkarne, ki je z njo tudi v denacionalizacijskem postopku. »Stvar je v objektivnosti,« je sklenila predstavnica Civilne iniciative Teharje Lana Stojan. »Le kako bo nekdo, v tem primeru Cinkarna, objektivno ocenjeval samega sebe? Zato so uradni podatki tako brezhibni.«
Krajani Teharij, Aljaževega hriba in Proseniškega pričakujejo, da bodo danes na seji mestnega sveta njihove pripombe svetniki le upoštevali. »Naše zahteve so tudi srečanje z županom, postavitev merilnih naprav, ki bodo dale relevantne podatke, ter rešitev nekontroliranega izpusta izcednih vod na Proseniškem,« je strnil Šuštar. »Upamo na koo-perativnost lokalne oblasti, da ne bo prišlo do poulične demokracije.«
ROZMARI PETEK
S podpisi proti Posavju
V občini Bistrica ob Sotli so v nedeljo in včeraj zbirali podpise občanov, ki nasprotujejo nameravani vključitvi občine v posavsko pokrajino. Takšno odločitev je sprejel občinski svet, podpisniki pa zdaj zahtevajo odločitev na referendumu, kjer bi imelo besedo več ljudi.
»Naše življenje je povezano s celjsko regijo, od zdravstvene oskrbe do kmetijske zadruge, zato so odločitve občinskega sveta nerazumljive.« Tako med drugim piše v zadnjem dopisu, naslovljenem na občane, ki kroži po elektronski pošti.
Najprej so se pred tednom dni pojavili v-Bistrici ob Sotli plakati anonimnega avtorja, ki nasprotujejo posavski regiji, nato se je oblikovala Civilna iniciativa za Bistrico ob Sotli, ki nasprotuje (sicer skoraj soglasni) odločitvi občinskega sveta. Ta je konec maja na pobudo župana Jožefa Pregrada glasoval za slovo od Celja ter za vključitev v posavsko pokrajino. Pobudniki podpisovanja menijo, da je šest svetnikov, ki odločajo v občinskem svetu, za tako pomembno odločitev premalo, zato zahtevajo ugotavljanje ljudske volje na referendumu.
Občina Bistrica ob Sotli ima malo več kot 1400 prebivalcev. Meji na občine Podčetrtek, Brežice, Kozje in hrvaški Kumrovec. Kraj je od Celja oddaljen približno petdeset kilometrov, od Brežic malo več kot dvajset.
»Zbralo se nas je pet ljudi, ki smo začeli razmišljati, kaj bi storili, da bi bilo drugače. Odločili smo se za zbiranje podpisov, imamo jih že več kot tristo. Danes bomo podpisovanje končali ter podpise predvidoma jutri odnesli na občino,« je včeraj zadnje dogajanje v Bistrici ob Sotli pojasnil Blaženko Černelč, eden od petih članov civilne iniciative. V njej so še občani Vojko Vodeb, Bogdan Narat, Andrej Geršak in Matej Vračun. Podpise zbirajo v trgovinah in gostilnah.
BRANE JERANKO
Predsednik združenja je iz Celja
V soboto je bilo v Kamniku ustanovljeno Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
Zdniženje povezuje preko osemdeset zakonskih in družinskih terapevtov iz dvanajstih družinskih inštitutov iz vse Slovenije, ki delujejo po relacijsko družinskem modelu terapije, ki jo je utemeljil dr. Christian Gostečnik in je edini psihoterapevtski model, ki ima urejeno izobraževanje znotraj univerzitetnega študija v Sloveniji. Eden izmed teh centrov je tudi Družinski inštitut Bližina iz Celja, katerega strokovni vodja Drago Jerebic je postal prvi predsednik združenja.
Pomen dela omenjenih terapevtov dokazuje nagrada, ki jo je pretekli teden podelilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prejeli so jo trije zakonski in družinski terapevti, tudi dr. Christian Gostečnik, ki so omogočili razširitev tega dela po celotni Sloveniji.	DJ
Po Prihovi še Roje
Velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič, ki je pred leti dosegel izločitev Prihove iz Rečice in priključitev naselja k občini Nazarje, je tokrat ministru Ivanu Žagarju posredoval želje prebivalcev zaselka Roje v naselju Letuš.
V Rojah si že dlje časa želijo odcepiti od občine Braslovče in se priključiti občini Šmartno ob Paki. Kot je znano, v Braslovčah odcepitvi nasprotujejo, prebivalci pa menda razmišljajo o državljanski nepokorščini. Poslanec Kontič glede na to, da je v parlamentarno proceduro vložen Predlog zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, sprašuje ministra, če se bo s sprejemom tega zakona lahko uresničila želja prebivalk in prebivalcev zaselka Roje.	US
r-- KNEŽJI DVOR/RIMSKA CESIA CEUE					
llfisai		a	J	li	3IS-IIW
K« l» k.__				»	22.-30.12.2007 u.umestusiumetnosti.org J
Št. 101 - 21. december 2007
NOVI TiDlliX
3
Nekdanji župan pojasnjuje
Če bo ugotovljena odgovornost, bo kot poslanec odstopil
»Novinarsko konferenco sem sklical z namenom, da javnosti predstavim dajanje občinskih poroštev podjetju Hudournik. Več kot mesec dni je, odkar je informacija v javnosti, izjav pa nisem dajal iz dveh razlogov,« je začel svojo petkovo novinarsko konferenco nekdanji župan Štor, Franc Jazbec.
Jazbec je dejal, da je bil doslej redkobeseden zato, ker je iskal možnosti, kako bi lahko v nastalem položaju na zakonit način pomagalo ministrstvo za finance. Prav tako je pričakoval, da se bo odzval lastnik podjetja Hudournik (gre za direktorja Stanka Zakelška). Temu podjetju, ki se je kazalo navzven kot dobro stoječe ter je v občini Štore veliko vlagalo, je Jazbec nasedel ter mu dal poroštvo. Ko je prišlo do prisilne poravnave, kjer je občina Štore uveljavljala svoje zahteve stoodstotno, je kazalo, da bo le-ta uspela.
»Pozneje je bilo ugotovljeno, da so ustanovljena vzporedna podjetja ter da poteka večina poslov preko njih, s čemer je prisilna poravnava ogrožena,« je dodal Jazbec ter dejal, da naj bi celo prišlo do kupovanja novih avtomobilov. »Sodišče bi moralo odreagirati,« meni nekdanji štorski župan.
Jazbec je na novinarski konferenci znova omenil tudi dolg občine podjetju Hudournik v znesku takratnih 90 milijonov tolarjev (med drugim za grad-
Nekdanji župan Štor, Franc Jazbec, se je odločil spregovoriti. V petek je sklical novinarsko konferenco.
njo pokopališkega podpornega zidu v Kompolah). Podjetje Hudournik je dolg brez vednosti občine prodalo avstrijski banki Kärntner Sparkasse, po dvajsetih dneh pa so mu v občinski stavbi v
www.infond.si 080 22 42
-ši.KBMInfond
dobri veri dali izjavo, da mu dejansko dolgujejo ta znesek. Spisek odprtih postavk je bil nato overjen pri notarjevi namestnici Nataši Erjavec v Ljubljani. Avstrijci zdaj, v izvršilnem postopku, terjajo dolg od Občine Štore.
V Hudourniku naj bi podobno ravnali tudi drugod, tako da imajo zahteve do Občine Štore tudi SKB banka, Raif-feisen Krekova banka, podjetje Finea holding in Zvon 1. Podjetje Hudournik plačuje dolg le Krekovi banki, kar pojasnjuje Jazbec s tem, da je tam za poroštvo zastavljena hiša lastnika Hudournika.
Nova občinska uprava v Štorah je o celotnem primeru nato obvestila Kosovo protikorupcijsko komisijo, ministrstvo za finance in računsko sodišče, seznanjeni pa so tudi kriminalisti. Jazbec je dejal, da upa, da bodo v najkrajšem času raziskali njegovo morebitno odgovornost in v primeru, če bo le ta ugotovljena, bo s svoje sedanje funkcije poslanca SDS v državnem zboru odstopil.
Prav tako je omenil velike naložbe, ki jih v Štorah pravkar udejanjajo, vendar so njegova prizadevanja iz treh županskih mandatov pri vsem skupaj razvrednotena. Novinarjem je omenil tudi hude osebne travme, ki jih je doživel zaradi posledic poroštev podjetju Hudournik.
BRANE JERANKO
Tarča države -Pivovarna Laško
V borbi proti tajkunom je Janševa vlada začela z vsemi topovi »napad« na Pivovarno Laško. Po razgretih pismih Janez Janša-Boško Šrot nadaljuje bitko s strani vlade urad za varstvo konkurence. Ta Šrotu in družbam okoli njega očita opustitev priglasitve koncentracije v Mercatorju, saj naj bi z njo povezane družbe že obvladovale več kot 25 odstotkov trgovca.
Urad za varstvo konkurence med družbami, ki naj bi bile povezane z Laškim, navaja celotno Skupino Pivovarna Laško, Mercator (za zdaj) največjega lastnika Laškega Infond Holding, njegovega prevzemnika Center Naložbe in druge. Med njimi je domnevno dober prijatelj celjskega župana Bojana Šrota Janez Škoberne s Cestnim podjetjem Maribor ter njegovim največjim lastnikom Ekosom Celje.
Po sklepih Urada za varstvo konkurence je za Laščane za zdaj najpomembnejša posledica, da delnic Mercatorja ne morejo zastaviti za financiranje konsolidacije kapitala skupine Laško, kar bi sicer tudi po noveli »protitajkunskega« zakona o prevzemih lahko storili. Ali so Laščani to že štorih, ni znano.	ROP
Nižje cene derivatov
Cene naftnih derivatov so od danes nižje skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Motorni bencin NMB 95 je cenejši za 0,015 evra in liter stane 1,033 evra. Motorni bencin NMB 98 je cenejši za 0,010 evra in je za liter treba odšteti 1,054 evra. Cenejša sta tudi dizelsko gorivo (za 0,041 evra, liter je 1,045 evra) in kurilno olje (za 0,030 evra, liter je 0,704 evra).
www.novHednik.com
Dr. Danilo Türk ob prihodu v Celje
NOB nesporna vrednota
Dr. Danilo Türk pozval k iskreni narodni spravi
Dvorišče Starega piskra in kasneje dvorana Narodnega doma sta bila premajhna, da bi sprejela vse udeležence petkove proslave v spomin na akcijo, s katero je šest aktivistov Osvobodilne fronte pred 63 leti osvobodilo več kot sto zapornikov iz zloglasne celjske mučilnice.
Zbranim, med katerimi so bih tudi edini še živeči osvoboditelj Ivo Grobelnik in štirje osvobojeni, je govoril novoizvoljeni slovenski predsednik dr. Danilo Türk. Posebej je izpostavil NOB kot nesporno vrednoto v neusmiljenem boju za obstoj Slovencev, obsojenih na uničenje. »Narod-lecember 2007 -
noosvobodflni boj proti nemškemu in italijanskemu okupatorju je bil najpogum-nejše dejanje slovenskega naroda. Bil je izraz odločnosti ter volje, da preživi in zmaga. Bil je tudi izraz pripravljenosti, da tvega in sprejme žrtve ... Ravno žrtvovanja v času NOB so za vse večne čase zaznamovala naš narod... Zavedamo se, da je prav NOB izoblikoval Slovence v političen narod,« je med drugim dejal Türk.
Partizanski boj zasluži vse občudovanje in spoštovanje, nič pa ne more opravičiti dejanj okupatorjev in njihovih sodelavcev, ki so jim prisegli zvestobo, je dejal Türk.
Čeprav je Slovenija danes za-zrta v prihodnost, je nujen razumen pogovor o zgodovini. Nujno je treba osvetliti vse zgodbe iz preteklosti, tudi tiste slabe, ki so se zgodile po vojni, ko je nedemokratična oblast izrabila vrednote NOB in kršila človekove pravice. Le razjasnitev vseh dogodkov, iskreno priznanje tudi slabosti sta lahko temelj za pravo narodno spravo in enotnost Slovencev, kar edino lahko zagotovi blaginjo in socialno pravičnost v razvijajoči se državi, ki je članica Evropske unije in Združenih narodov, je povedal Türk.
BRANKO STAMEJClČ Foto: ALEKS ŠTERN
m
4
NOVI TEDNIK
Kljub podražitvam uspešno leto
Skupina Tliš s 645 milijoni, Citycenter s 95 milijoni evrov prihodkov
Ob izteku leta, ki je bilo že od uvedbe evra v znamenju podražitev, se trgovci vseeno lahko pohvalijo z dvomestnim številom rasti prihodkov. Celjski trgovec Tuš je od skupno 645 milijonov evrov prihodkov zgolj s trgovino dosegel 610 milijonov ali 16 odstotkov več kot lani, nakupovalno središče Citycenter pa 95 milijonov ah 20 odstotkov več kot lani. Obeti za prihodnje leto so pri obeh malce skromnejši.
Čeprav smo v Celju in širše v iztekajočem letu odprli nekaj manjših živilskih in tekstilnih trgovin, se to pri prometu zgoraj omenjenih podjetij ni poznalo. V največjem nakupovalnem središču Citycentru so zabeležili več kot 5 milijonov nakupovalcev, kar je 10 odstotkov več kot lani, zgolj tri Planete Tuš pa je v letu 2007 obiskalo več kot 11 milijonov ljudi. Očitno so tako Citycenter kot Tuševi objekti na dobrih lokacijah, saj je po besedah generalnega direktorja Skupine Tuš Aleksandra
Svetelška ravno to najbolj pomemben element uspeha. »Ker ravno s Planeti Tuš gradimo svojo prepoznavnost, bo največji projekt prihodnjega leta četrti Planet Tuš, ki ga bomo konec prihodnjega leta odprli v Kranju.« Naložba v 22 tisoč kvadratnih metrov velik objekt, ki je že v fazi izgradnje, bo vredna 31 milijonov evrov, še dražja pa bo gradnja petega, kar enkrat večjega Planeta Ibš v Kopru, saj bo zaradi gradnje pilotov stal kar 55 milijonov evrov.
Pred trgovci je še polovica najbolj norega meseca v letu, ko kupci zapravimo od 35 do 40 odstotkov več kot ostale mesece. Ali bo tako tudi letos? V Citycentru so mesec pred tem zabeležili zelo neobičajen trend. »Gre za posledico medijskega objavljanja o podražitvah, pri čemer smo prvič beležili promet zgolj enak lanskemu, vse ostale mesece pa smo imeli v primerjavi s prejšnjim letom od 15- do 20-odstotno rast,« je povedal direktor Citycentra Boštjan Brantuša. Kljub temu načrtuje, da se bo decembra pri njih
promet v primerjavi z »običajnimi«me-seci povečal za 25 do 30 odstotkov.
Odkar je v veljavo stopil protika-dilski zakon, določeni lokali v Citycentru beležijo tudi do 40 odstotkov manjši promet. Uprava Citycentra zato načrtuje, da bo v prihodnjem letu, če bo le možno, uredila vsaj dve zunanji terasi.
O ocenah za prihodnje leto se Svetelšek še ni želel razgovorih, na grobo pa je ocenil, da bodo prihodki rasli od 12- do 14-odstotno. V načrtu imajo odprtje 20 novih objektov v tujini ter 12 do 14 objektov doma. Prihodki Citycentra naj bi prihodnje leto rasli 15-odstotno (toliko so napovedovali tudi za letošnje leto), saj bo desetina površin še pol leta nezasedenih. Prostore, kjer je bil Baumax, bodo namreč morali dodobra obnoviti ter preurediti v tri trgovine. Polovico bo zasedel Bigbang, medtem ko ostala dva najemnika še niso razkrili.	ROZMARI PETEK
Svetelšek v bran trgovcem
Pred kratkim se je o tem, kdo je kriv za podražitve ter s tem za naraščajočo inflacijo, razgovoril tudi generalni direktor Skupine 1\iš Aleksander Svetelšek. Vse očitke vlade in sindikatov je ostro zavrnil.
»Podražitve so previsoke, ker je to dovolila vlada in ker. daje potuho proizvajalcem,« je povedal brez dlake na jeziku. Kot pravi, je to razvidno tudi ravno v primeru kruha, ker se vlada »meče« na stran proizvajalcev. »Sploh pa se vlada ne more vmešavati v odnos med dobavitelji in tr-
govci, saj tega odnosa niti ne more razumeti ali obvladovati.« O znižanju marž je dejal, da so te že na najnižji možni točki, na kateri še lahko preživijo in zaposlujejo štiri tisoč ljudi.
1\idi kartelno dogovarjanje po njegovem ni možno, »ker ne živimo več v Jugoslaviji, temveč v Evropi. Vsak dogovor, ki bi vodil v povišanje cen, bi rezultiral v odlivu kupcev v tujino. Sploh pa je borba med trgovci za kupce prevelika, da bi bil možen kakršen koli kartelni dogovor.«
Na koncu je zanikal tudi obtožbe sindikatov, ki trdijo, da bodo trije največji slovenski trgovci živilskopredeloval-no industrijo povsem izmolzli. »Želel bi, da mi kdo prinese podatek, katero predelovalno industrijo smo mi uničili. Vsa še posluje in ima dobre rezultate zaradi nas, ki smo njeni resni partnerji in plačniki.« Dodal je še, da so ravno trgovci s tem, ko so uspeli zadržati kupca v Sloveniji, živilskopredelovalni industriji omogočili preživetje, saj slovenskih živilskih proizvodov na zahtevnem zahodnem trgu ni.	RP
Tkanina Celje odkupila kranjskega tekstilca
Tkanina Celje je v petek na dražbi kupila 85-odstot-ni delež kranjskega tekstilnega podjetja IBI. Zanj so odšteli nekaj več kot 3 milijone evrov. 85-odstotni delež ali nekaj manj kot 18 tisoč delnic so skupaj prodali Slovenska odškodninska družba, NFD Holding, KD Kapital in nekaj manjših lastnikov. Ker je bilo zanimanje na nakup veliko, so se odločili za dražbo, na kateri so dosegli ceno 33 evrov za delnico. Novi večinski lastniki podjetja kljub izgubi za zdaj ne nameravajo zapreti.	RP
Sledenje Hrvatom
Celjsko podjetje Ema, ki se ukvarja s sledljivostjo v proizvodnji in logistiki, je pred dobrim tednom s hrvaškim minislrslvom podpisalo pogodbo za nadzor hrvaške ribiške flote. Ema, ki je lani z inovativnim načinom sledljivosti že opremila slovensko floto, se je namreč avgusta prijavila na razpis za nadzor hrvaške ribiške flote in kljub politično občutljivi tematiki uspela.
Poenostavljeno gre za naprave, ki preko GPRS-a ter satelita sporočajo, kje se določena ladja nahaja. Inovativnost, s katero so premagali ostalo evropsko konkurenco, je ravno v kombinaciji cenovno ugodnejših prenosov podatkov s sicer dražjim satelitom, kar za naročnika dolgoročno pomeni cenejše delovanje. Koliko bodo dobili od posla, opremili so že 300 plovil, v prvi polovici prihodnjega leta pa jih nameravajo še 400, direktor podjetja Zlat-ko Mastnak ni izdal. »Vrednost projekta je zanimiva,« se je izognil Mastnak. »O števil-
kah ne bi govoril, ker sami na projekt gledamo dolgoročno. Z njimi bomo namreč zagotovo sodelovali naslednjih sedem let, če pa povem v odstotkih, posel pomeni več 100-odstotni dvig prihodkov, ki trenutno znašajo 2,5 milijona evra letno.«
Kot je dodal Mastnak, nov posel pomeni tudi nova delovna mesta. »Dobesedno jih
odpiramo vsake tri dni, čeprav se sliši presenetljivo. Naša največja težava so ravno strokovni kadri, med njimi fiziki in matematiki.« V zadnjem letu so število zaposlenih povečali za polovico, skupaj s podjetji izven Celja pa trenutno zaposlujejo 54 ljudi.
ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ
NKBM še
vedno v središču
Prostor medijev še vedno polnijo informacije v zvezi s prvo javno prodajo in kotacijo delnic Nove KBM. Po rekordnem prometu na Ljubljanski borzi prejšnji ponedeljek je delnica Nove KBM po prometu ostala v samem vrhu cel teden. Vlagatelji, ki niso pridobili želene količine delnic v okviru prve javne prodaje, z vrnjenim denarjem povečujejo pozicijo, na trgu pa so se začeli vse pogosteje pojavljati tudi novopečeni lastniki, ki unovčujejo dobičke.
Kljub temu je trenutno na trgu še vedno mogoče opazovati presežek povpraševanja, cena pa se posledično vzpenja. Trgovanje se je po močni ponedeljkovi razprodaji pri tečaju 36 evrov dvignilo vse do nivoja 40 evrov, od najnižjih poslov pa je delnica pridobila okrog 10 odstotkov. Pozornost vlagateljev je tako še vedno usmerjena v delnice druge največje banke, trgovanje z ostalimi delnicami pa je potisnjeno na rob borznega parketa in za razliko od Nove KBM postopoma drsijo.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Pi	romet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	145.11	14,45		0,08
CETG	Cetis	97,00	4,06		4.90
CHZG	Comet Zreče	13,95	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	43,94	492.94		-2,12
PILR	Pivovarna Laško	87.07	6.705,78		-9.89
JTKS	Juteks	127.25	537,70		2.62
ET0G	Etol	198.00	10.59		3.94
Slovenski borzni indeks je tako v preteklem tednu izgubil 1,5 odstotka, med pomembnejšimi delnicami pa so nekoliko nižje zaključile delnice Krke, Gorenja in Petrola.
Najbolj opazno pa so se pocenile delnice Pivovarne Laško. Močna prodajna naročila so med tednom potisnila ceno do 85 evrov, v zadnjih dveh dnevih pa se je povpraševanje vendarle nekoliko okrepilo. Kljub temu je cena delnice zaključila pod mejo 90 evrov, na tedenskem nivoju pa je vrednost izgubila kar 10 odstotkov. Vzroki za takšen padec so trenutno zaviti v meglo, lahko pa bi ugibali, da je zlasti četrtkova razprodaja povezana s konsolidacijo lastništva družb, ki so oziroma so bile velike lastnice Pivovarne Laško. Center naložbe, ki je v preteklem tednu prodal kar 18-odstotni delež Pivovarne Laško, je namreč objavil namero za prevzem Infonda Holding, trenutno še vedno aktivnega lastnika četrtine pivovarne. K ugotavljanju vzrokov za padec delnic Pivovarne Laško pa bi lahko v prihodnjih dneh pripomogla delniška knjiga, ki bo razkrila zlasti močnejše prodajalce, ki so pomembno prispevali k znižanju vrednosti delnice.
INDEKSI MED 10.12. in 14.12.2007
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	11.314.54	-1.40
PIX	7.297.37	-1,78
BIO	116.95	0.39
Kljub mešanim občutkom na Ljubljanski borzi so nekatere delnice tokrat pridobile. Vrednost Savinih delnic se je po treh tednih spet vrnila v območje nad 600 evrov, za skoraj 4 odstotke pa se je v tem tednu na prostem trgu podražila tudi delnica Heliosa.
MATJAŽ BERNIK borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
/TA FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p. flTOr* A Na okopih 2 c [S *y<) 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20. GSM: 041/364-640
AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ ČANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje dehäija	ostalo...
www.novitednik.com
NWC
St. 100-18. december 2007
NOVI TEDNIX
5
Nedeljska jaga na nož
Incident na Planinci - Lovec ostal brez puške - Na miroljubni kmetiji lov ni zaželen
Prebivalci miroljubne sonaravne ekološke kmetije na Planinci so proti ubijanju živali in lovu. Zakon jim pri tem ne daje nobene opore.
Prebivalci sonaravne ekološke kmetije na Planinci pod Kalobjem nad lovci v svojem gozdu niso bili nikoli posebej navdušeni. Zelena bratovščina na drugi strani se je držala svoje filozofije varovanja gozdov in narave ter se z »miroljub-niškimi« teorijami s Planince enostavno ni ukvarjala. Če pustimo manjše nejevolje ob strani, so v prezirljivem sožitju drug z drugim kar dobro shajali. A potem je počilo. In se končalo dobesedno na nož.
Klavdi Es, solastnik kmetije in direktor Zavoda Natura Planinca, pripoveduje, kako se je mirna nedelja spremenila v dramo: »Prvi poki so prišli iz gozda nad hišo v neposredni bližini ograde s konji, z lamami in ovco.« Za prebivalce kmetije, sicer zaprisežene vegetarijance in miroljubne kmetovalce, je mir cenjena vrednota. Es je tako stopil do lovcev in prosil, naj ne vznemirjajo ljudi in živali. »Po izsiljenem, a še vedno razumnem pogovoru mi je gospod Jazbec, vodja lova, zagotovil, da bodo odšli čez posestvo brez streljanja in da nas bodo v prihodnje o aktivnostih na tem območju obvestili. A že nekaj trenutkov za tem je na drugi strani hiše spet počilo. V neposredni bližini se ponavadi zadržuje naših osemnajst pavov, ki so se v tistem trenutku brezglavo razbežali. Pet jih še vedno pogrešamo. Stopil sem do lovca - kot smo izvedeli kasneje - Marjana Veršiča. Ni se hotel ne predstaviti ne poslušati mojega dogovora z vodjo lova, le arogantno je zahteval, naj se umaknem na razdaljo desetih metrov. Ker mi je takšna komunikacija tuja, še bolj pa logika, da se po svoji zemlji ne smem prosto gibati, sem stopil pred cev in vztrajal, da do prihoda policije ostanemo na mestu dogodka. Ob omembi policije je nato hotel na vsak način oditi. V tistem trenutku je pri-
stopil Robert Erjavec, član naše družine, in poskušal umiriti situacijo. Od arogance in žalitev je prišlo do groženj in prerivanja. Ker sem se zbal za varnost ljudi, sem lovcu potegnil orožje iz rok. Brez puške se je hitro umiril.«
Z nožem po puško
»Nato so po hribu pritekli drugi lovci. Eden je šel proti meni s puško, uperjeno vame, in z nožem v rokah. Če pustimo vnemar vse verbalne grožnje s streljanjem, klanjem in z rezanjem vratov, ne vem, kaj je nameraval. A ko je nekdo opazil, da vse dogajanje snemamo s kamero, so se v trenutku umirili, napadalec pa je pospravil nož in izpraznil prej nabito puško.« Povedano zgodbo natančno potrdi tudi video posnetek.
Po prihodu policije jim je Es izročil puško. Kot pravi, sta se kljub prisotnosti policije aroganca in žaljenje še vedno nadaljevala. Tudi prošnja, naj Veršič odpokliče svojega psa in mu omeji gibanje, je ostala neuslišana. Table, ki prosijo, naj dajo obiskovalci pse na vrvico, so ignorirali. Prebivalci Planince 1 so poleg prijave policiji dogodek prijavili še inšpektorici in nekaterim okoljevars-tvenim organizacijam.
Dogodek je očitno zelo vznemiril življenje na kmetiji, saj je po nekaj tednih še vedno živ. »Ostal pa je strah. Tako si starejša hči, štiriletna Bernarda, ne upa več sama po posestvu, poltretje leto star sin je spet začel močiti hlačke. Tudi ostali ne spimo več mirno. Z lovci pač nimamo dobrih izkušenj,« svojo zgodbo konča Klavdi Es.
»Puško sta mi izpulila iz rok«
Tudi Lovska družina Han-dil je imela zaradi osemnajst hektarjev velike kmetije na Planinci, ki spada v njen re-
vir, že kar nekaj težav. Tako so ji pred leti razstavili in razžagali prežo. Marjan Veršič o tokratnem dogodku pove praktično enako zgodbo kot Es, vse do trenutka, ko se je ta dotaknil njegove puške. Veršič, nekdanji oficir pod okriljem lovskega zakona, se prišleku seveda ni želel niti predstaviti niti mu karkoli pojasnjevati, češ da Es ni uradna oseba. V tistem trenutku ga je oviral pri opravljanju od države dane pravice, da točno takrat in tam ustreli zajca, kot se je bil namenil. »Vse je bilo po zakonu in pravilih. Bili smo 300 metrov od hiše. Ko sem ga opozoril, naj se mi ne približuje, je stopil direktno predme in lahko rečem, da je bilo to ali neverjetno neumno ali pogumno. Kje drugje bi se lahko tudi drugače končalo.« In od tu gre zgodba malo drugače: »Z drugim človekom sta me zbila na tla in mi izpulila orožje. Es ga je nameril vame in mi grozil, da me bo ubil. Seveda mi ni preostalo drugega, kot da sem poklical na pomoč prijatelje, ki so pritekli po hribu. Pohcijo sem potem poklical tudi sam, ker sem dvomil, da so jo res oni.« A tega video posnetek ne pokaže. »Seveda ne. Gospa je namreč posnela dogodek potem, tega prej pa ne. Ampak glede na njuno reakcijo in na hitrost vsega skupaj sem skoraj prepričan, da sta bila oba v navezi in da bi me bil človek pripravljen tudi likvidirati,« je prepričan Veršič.
»Nobenih izjem ne bomo delali«
A spor je nastal ravno zato, ker so prebivalci Planince proti pobijanju. Tudi lovcev, upamo. A o tem bodo razsojale druge inštitucije. Lovski zakon, ki nam ga je Veršič podrobno predstavil.
pravi, da so lastniki zemljišč dolžni prenašati vse lovske dejavnosti na svoji posesti, vključno z uporabo orožja. Lovska pravica je namreč izvzeta iz lastninske in z njo razpolaga država. Na skupinskih lovih sicer ne smejo streljati bliže kot 50 metrov od hiše oziroma naselja, medtem ko na samostojnih lovih lahko streljajo tudi meter od hiše. Tak je pač zakon, pojasni Veršič. »Seveda imamo lovske družine veliko pravil in varovalk, ki preprečujejo, da bi lahko lovec neomejeno streljal pod vašim oknom, čeprav mu po črki zakona tega nihče ne prepoveduje.« Vse lepo in prav. Lovci so tisto nedeljo imeli vso pravico biti na posestvu omenjene kmetije in tudi streljati. Vendar je treba priznati, da za nepozna-valce skupina približno dvajsetih lovcev v akciji s puškami in psi deluje impozantno in za tiste, ki so z zadnjim vlaknom proti vsakršnemu ubijanju, verjetno tudi strašljivo. Bi torej Lovska družina Handil, katere revir
obsega kar 5.350 hektarov, zavoljo dobrososedskih odnosov in nevznemirjanja ljudi lahko obšla teh spornih 18 hektarov na Planinci? Gre namreč za edini takšen primer. »Ne,« je odločen Veršič, »predpisi so predpisi! Pa se vi dogovorite s policistom, da vam bo naslednjih petsto metrov dovolil peljati po levi strani ceste. Ne gre! Sicer pa z domačini in s staroselci nimamo nobenih težav, ker razumejo to zgodovinsko pravico. Prišleki, kot so ti, pa mislijo, da lahko s svojo inteligenco in idejo, da so nekaj več, pohodijo naše pravice in delajo po svoje.«
Ko ena pravica trči v drugo
Da obseg obveznega odstrela določi zavod za gozdove, vemo vsi. A kdo določi traso skupinskega lova in zakaj so morali tisto nedeljo ravno v Planinco, žal nismo izvedeli. Da prehodijo vsako ped svojega ogromnega revirja, je pač težko verjeti. In kaj je z nenapisanim dogovorom o obveščanju in
izogibanju? »Ne obstaja,« pravi Veršič. »Lovska družina ni dolžna nikogar obveščati o svojih dejavnostih, saj bi s tem zelo olajšala delo krivolovcem. Da nismo tam lovih nekaj let, je zgolj naključje. V prihodnje nas lahko pričakujejo vsako leto,« zaključi Veršič. »Razen Če si po zakonih in predpisih ne uredijo ograje okrog posestva.«
Več kot očitno sta na Planinci trčili dve pravici. In običajno je tako, da se ena konča tam, kjer se začne druga. Zakon je res železen okvir. Tisto, česar v zakonu ni zapisano, ali tam, kjer piha skozi luknje, bi se morala začeti človečnost in posluh do sočloveka. Tudi zaradi takšnih konfhktov je vse bolj aktualna razprava, do kam bo segla lastninska pravica v slovenskih gozdovih. Nas bo kdaj vse skupaj z lovci vred potisnila ven? 1\idi javno dobro in zgodovinske pravice so dragoceno blago, s katerim je treba nežno in hvaležno ravnati.
SAŠKA T. OCVIRK
HT Ig3? '■■"'
Član Lovske družine Handil Marjan Veršič
wmm
mm
V uredništvu Novega tednika smo se odločili za decembrsko obdaritev naročnikov. Za vas imamo pripravljene lončke z znakom Novega tednika in Radia Celje. Verjamemo, da bodo dobrodošli v teh dneh, ko vam bo prijal topel napitek, zraven pa zanimiv časopisni članek in prijetna skladba z radia.
Svoj lonček boste prejeli na oglasnem oddelku Novega tednika, Prešernova 19, Celje.
m
St. 100 -18. december 2007
6
IZ NAŠIH KRAJEV
ffÖW'flMil
radiocelje
«•» «o-'
Občina v konzorciju
Občina Podčetrtek se že vključuje v konzorcij, ki namerava kupiti večinski državni delež v Termah Olimia. Občinski svet, ki je pred nekaj dnevi o tem razpravljal, je to odločitev sprejel soglasno.
Občina bo po tem načrtu pridobila odstotek poslovnega deleža družbe Terme Olimia. Kot je svetnikom povedal župan Peter Mišja, se zgledujejo po sosednji Avstriji, kjer se občine podobno lastniško vključujejo, kadar so življenjsko zainteresirane za razvoj širšega lokalnega okolja. Občinski svetnik Zdravko Počivalšek, ki je tudi direktor Term Olimia, je zbranim omenil, da imajo terme v Podčetrtku velik vpliv na najširšo okolico, zato naj bi bil v Podčetrtku s sodelovanjem občine v konzor-
ciju prvi takšen primer v naši državi. Občina sicer ne bo finančno obremenjena, imela pa naj bi vpogled vprihodnje dogajanje v termah.
Temu načrtu ni oporekal noben občinski svetnik. Svetniki so tako med drugim sprejeti sklep o pooblastilu županu Misjr za podpis takšne pogodbe, dodatno pa so še odločili, naj poskuša občina od Slovenskih železnic uveljaviti 5-odstotni znesek za nekdanja vlaganja iz tega lokalnega okolja. To naj bi storiti po zgledu ene od primorskih občin, ki je poslala podoben zahtevek med lastninjenjem NKBM.
Kot smo že poročali, je objavljen javni razpis za prodajo večinskega državnega deleža v Termah Olimia, ki je v lasti Slovenskih železnic, Kada ter Soda. V jav-
nosti omenjajo več morebitnih interesentov za odkup tega deleža, iz različnih krajev Slovenije, kot prvi pa so to javno napovedali iz Podčetrtka. V konzorciju za odkup bo kot večinski interesent Zvon 1, kot manjšinski vodstvo Term Olimia in simbolično Občina Podčetrtek.
BRANE JERANKO
V zvezi z lastniško strukturo v Termah Olimia je zanimivo, da kljub prodaji deleža Slovenskih železnic ostaja 20 odstotkov podjetja v lasti zaposlenih v Slovenskih železnicah. Ti mali delničarji so večinoma iz drugih delov Slovenije, od zaposlenih v Termah Olimia pa jih je komaj kakšen odstotek.
Še več zadolževanja...
... a v Šentjurju tudi več uresničenih projektov
Nadloga za komunalce...
Nadloga ali veselje?
Foto: TT
šele po letu 2010, ko bo mandat trenutne občinske oblasti potekel. Sprašujem se, ali je to moralno dejanje.« Župan mag. Štefan Tisel, ki je zadovoljen, da je za spremembe in dopolnitve proračuna glasovala večina prisotnih svetnikov, pa očitke zavrača: »To so večni očitki, ki nimajo osnove. Če se ne bi zadolževali, ne bi uresničili toliko projektov. Prednost je, da na tak način financiramo objekte, ki desetletja služijo namenu.« Spomnimo, da so se letos v Šentjurju dolgoročno zadolžili za 1,4 milijona evrov za izgradnjo osnovne šole na Ponikvi.
Kot kaže pa šentjurski svetniki v letu 2008 ne bodo zasedali v novih prostorih, čeprav je bilo prvotno za obnovo dotrajane in tehnološko zastarele dvorane v občinski stavbi predvidenih 200 tisoč evrov. Na to je opozoril Robert Polnar (LDS) in poudaril, naj se svetniki potem nikar ne pritožujejo, če jim bo poleti vroče, pozimi pa jih bo zeblo, kot je bilo slišati na prejšnjih sejah. So se pa svetniki dotaknili še vedno neurejenega prometnega režima pred šentjursko glasbeno šolo, kjer je pred kratkim znova prišlo do prometne nesreče, in od občinskega vodstva v najkrajšem času zahtevali informacije o aktivnostih na tem področju.
ANDREJ KRAJ NC
Zadnja seja šentjurskih svetnikov je bila najkrajša v letošnjem letu. Na njej so sprejeti dopolnitve proračuna za prihodnje leto, ki po novem predvideva 20,5 milijona evrov prihodkov in za 0,5 milijona več odhodkov.
Vanj so iz letošnjega leta prenesti sredstva za čistilno napravo, za izgradnjo katere bodo jutri podpisali pogodbo, med večje projekte pa
sodijo še nadaljevanja obnov cestne infrastrukture. Zapol-milijonski primanjkljaj bodo znova najeli dolgoročni kredit. In prav na zadolževanje je tudi tokrat opozoril mag. Marko Diaci (SMS). »Zdaj smo pridobiti uradni dokument občinske uprave, iz katerega je razvidno, da bo stanje glavnice brez obresti konec prihodnjega leta 2,83 milijona evrov. Odplačevanja kreditov pa se bodo začela
Boutique in saloa čevljev
'TJCOuoml
Nagrajenci nagradne križanke LEPOTNEGA STUDIA SODIN iz Praznične petice 2007
1. nagrada: manikura: Lučka Gorenak, Tomšičeva 9, 3310 Žalec
2.	nagrada: protibolečinska masaža hrbta:
Helena Obran, Prožinska vas 74 a, 3220 Štore
3.	nagrada: 30 minut solarija:
Majda Oblak, Škvarčeva 4, 3000 Celje
Nagrajenci nagradne križanke LA MIRIAM iz Praznične petice 2007
1. nagrada: ženska torbica: Majda Vršnak, Rakovlje 15, 3314 Braslovče
2.	nagrada: ženska denarnica: Darinka Šale,
Korpole 16 c, 3240 Šmarje pri Jelšah
3.	nagrada: ženski modni pas: Marija Šivak, Ul. frankolovskih žrtev 34, 3000 Celje
NOVI TEDNIK
7
Vlada je sprejela dolgo pričakovani sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za izven-nivojsko križanje glavne in magistralne železniške proge z glavno cesto Šentjur-Mestinje na Grobelnem. Območje sega v občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah, na območju Grobelnega pa so tri nivojska križanja ceste z železnico. Zaradi gostega železniškega prometa tam pogosto prihaja do zastojev ob prehodih.
Vlada je v predlogu izbrala rešitev z izgradnjo nadvozov čez železnico, pričakuje pa še predloge lokalnih organov. V Občini Šmarje pri Jelšah pričakujejo, da bodo aktivnosti izpeljane v letu dni. »Ta sklep pomeni, da se konč-
no začne aktivno delati na tem projektu. Izdelane bodo vse podlage za umestitev nadvoza,« pojasnjuje župan Jože Čakš. Narejene so že idejne študije, v Šmarju pa pričakujejo, da se bo morala v posameznih fazah vključevati tudi lokalna skupnost, zlasti pri navezavi obstoječih naselij in individualnih hiš. »Ker gre za državno cesto, menim, da je prav, da naj bo večina projekta strošek države,« še dodaja Čakš.
Kot pravi šentjurski podžupan Jože Korže, mora občina projekte natančno preučiti in delovati v skladu z interesi občine ter krajanov Grobelnega. »Občini Šentjur ta projekt kaj dosti ne bo prinesel, saj bo večji del načrtovanega nadvoza tekel po
delu šmarske občine. Poleg tega ne razrešuje prometne zagate, ki je v Šentjurju prisotna že leta, pri tem govorimo predvsem o tovornem prometu iz smeri odcepa v Dramljah, proti Šentjurju in Dobovcu. V projekt se bomo vključili, verjetno ne s finančnimi sredstvi, saj predvidevamo, da to ne bo potrebno, bomo pa zahtevah, da normalno življenje ljudi ob nadvozu zaradi gradnje ne bo trpelo. Treba bo doreči še podrobnosti glede prehoda, nadhoda ali podhoda za prečkanje nadvoza, ki bo precej dolg. Verjetno pa bomo zahtevali tudi, da se v okviru projekta proti Šentjurju naredi še pločnik,« pravi Korže.
PM, AK
Spremenjena Grajska vas
Za krajane Grajske vasi v občini Braslovče je bila druga adventna nedelja še posebej slovesna, saj so po več mesecih dela v vasi obnovili 300-metrski odsek ceste s pločnikom, kanalizacijo, z javno razsvetljavo in vodovodno napeljavo.
Vsa opravljena dela so stala malo manj kot 228 tisoč evrov, ki sta jih poplačali obči-a in Komunala Žalec iz naslova vzdrževa-
nja in obnove vodovoda za občino Braslovče. K uspešnemu zaključku del so svoje prispevali lastniki zemljišč, ki so dovolili dostop, pri čemer so nekateri del zemljišč tudi podarili. Trak sta prerezala najstarejša kra-janka Ivanka Strožer in župan Marko Balant, dela pa je blagoslovil domači župnik Martin Cirar. Za popestritev slovesnosti je poskrbel oktet Gomilsko.	TT
V	gosteh pri velenjskem županu
Po novoletnih zajtrkih v minulih letih je letos velenjski župan Srečko Meh novinarje povabil na popoldansko prednovoletno druženje v Galerijo Velenje.
Galerijo so uredili v prostorih stare knjižnice, pri čemer se je izkazala kot odličen prireditveni prostor.
V	uvodu je kustosinja Milena Koren Božiček predstavnikom sedme sile predstavila razstavo del Antona Hermana. Župan Srečko Meh je spregovoril o delu v iztekajočem se letu in se predvsem usmeril na naložbe v prihodnjih letih, saj se mestu in drugim krajem v Šaleški dolini obeta pravi naložbeni ciklus. Da so v Šaleški dolini pravočasno sedli na vlak razvoja, je prepričan župan Meh, ki je v goste povabil še Marjana Šarca -odličnega imitatorja še aktualnega predsednika države dr. Janeza Drnovška - ki je v Velenje »pripeljal« tudi druge znane osebnosti iz politike in športa.	Za izhodišče mnogih šal je Šarac oziroma dr. Drnovšek
US	uporabil kar delo župana Meha.
Med rezanjem traku v Grajski vasi
Sanacija, če bo denar
Minister za promet Radovan Žerjav je velenjskemu podžupanu in poslancu Bojanu Kontiču odgovoril na njegovo vprašanje glede odprave poplavne ogroženosti na cestni povezavi med Velenjem in Arjo vasjo.
Kakor v odgovoru pravi minister Žerjav, del ceste potok Pirešica dejansko občasno preplavlja. Običajno je prelitje manjše, tako da promet vseeno poteka preko preplavljenega odseka. Zadnja jesenska povodenj pa je povzročila popolni zastoj. Razlog za poplavljanje odseka je iskati v neurejenosti potoka Pirešica in v prenizkem poteku nivelete ceste, prav tako pa so vprašljive tudi nekatere mostne odprtine obstoječih mostov. Zato bo Direkcija za ceste za kritičen odsek prihodnje leto naročila izdelavo projektne dokumentacije. Sama rekonstrukcija ceste bo potekala ob hkratni ureditvi potoka Pirešica, zaradi česar bo najprej potreben dogovor z mnistrstvom za okolje in prostor, nato pa še zagotovitev potrebnega denarja v republiškem proračunu.
US
Manj požarov, več prometnih nesreč
V petek so se v Velenju zbrali predstavniki štabov civilne zaščite za Zahodno Štajersko ter služb in organizacij, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja. Srečanje so začeli z minuto molka v spomin na žrtvi, ki jih je v Podgorju pri Letušu zahtevala septembrska ujma.
Poleg te ujme, ki je povzročila veliko škodo v 28 od 33 občin na Celjskem, so med večjimi dogodki beležili še avgustovsko neurje v Braslovčah. Tudi število nesreč narašča, saj so v regijskem centru za obveščanje do petka zabeležili 1261 izrednih dogodkov, od tega 483 požarov na objektih, vozilih ali v naravnem okolju, 203 nesreče v cestnem prometu, za katere je bilo potrebno posredovanje gasilcev, ter 95 prijav za onesna-
ženje okolja oziroma drugo ekološko nesrečo. Ostalo so prijave s strani občanov glede poplav, zemeljskih plazov, neurij, toče, udarov strele... »V primerjavi s preteklimi leti opažamo sicer zmanjšanje števila požarov na eni strani, na drugi, kar nas precej skrbi, pa- povečanje števila prometnih nesreč in nesreč z nevarnimi snovmi. Tako je enota za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev intervenirala v 15 primerih,« je navedel vodja izpostave republiške uprave za zaščito in reševanje v Celju Darko But.
V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami poleg izpostave in CZ delujejo gasilske organizacije, Rdeč križ, kinologi, planinci, radioamaterji, potapljači, jamarji, gorski reševalci, taborniki, skavti, tudi
službe nujne medicinske pomoči, policija in Slovenska vojska. Kot je poudaril But, se je ob nesrečah, sploh ob septembrski poplavi, pokazal sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v vsem svojem obsegu, ponovno pa so ugotovili, da brez dobrega medsebojnega poznavanja in na tem temelječega zaupanja ne bi bilo mogoče v tako kratkem času uspešno izvesti ne intervencije in ne ocenjevanja škode.
Petkovo srečanje je bila tudi priložnost za zahvalo, ki jo je vsem, ki so kakorkoli sodelovali v sistemu zaščite in reševanja na širšem celjskem območju, izrekel poveljnik Štaba CZ za Zahodno Štajersko Ivan Eržen, zahvalam pa se je pridružil tudi velenjski župan Srečko Meh.
US, foto: JM
Letošnje aktivnosti sistema zaščite in reševanja v Zahodno Štajerski regiji sta predstavila poveljnik in podpoveljnik štaba za CZ, Ivan Eržen in Darko But.
Priprave za nadvoz na Grobelnem
8
NOVI TEDNIK
Luč miru nam že sveti
Luč miru iz Betlehema, ki so jo v soboto z Dunaja v Slovenijo prinesli mariborski skavti, je v nedeljo prispela tudi v Celje.
Letos so namreč v vseh slovenskih škofijah pripravili slavnostne sprejeme za luč miru, ki s plamenom iz kraja Jezusovega rojstva simbolizira mir, razumevanje, letos pa z akcijo Mirko dar še prav posebej medsebojno pozornost. V Celju so pred stolno
cerkvijo sv. Daniela prihod luči miru pričakali skavti iz vseh župnij škofije, pridružiti so se jim tudi taborniki. Skavti so pripravili zabaven program, poln sporočil o dobroti in razumevanju, nato pa so v cerkvi, ki je bila premajhna, da bi sprejela vse, prisluhnili maši, ki jo je daroval škof dr. Anton Stres.
Projekt Luč miru iz Betlehema se je začel leta 1986 na avstrijski televiziji. V odda-
ji, namenjeni invalidnim otrokom, so organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Pobudniki akcije želijo, da bi na božični večer luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. Luč miru bodo prihodnjo nedeljo prinesli tudi v celjsko Pravljično deželo.	BRST
Že 22. Top Classic
Dijaki I. Gimnazije v Celju tudi letos pripravljajo glasbeno prireditev z naslovom Top Classic, ki povezuje glasbeno, likovno in scensko ustvarjalnost dijakov. Svojo nadarjenost, letošnja prireditev bo že 22., bodo pokazali v petek ob 11. uri v dvorani Golovec v Celju.
Za izvedbo Top Classica v celoti poskrbijo dijaki. Pripravijo scenarij in avdicijo za nastopajoče glasbene skupine, izdelajo sceno in najamejo tehnično osebje ter profesionalno ozvočenje. Seveda jih podpirajo tudi profesorji in vodstvo šole. Na Top Classicu bodo po zgledu lanske novosti predstavili tudi ustvarjalnost članov video krožka, ki bodo posneli kratke spote. Letošnja tema je različnost med ljudmi in drugačnost, ki se je ne smemo bati. Naučiti se je treba biti odprt in razumevajoč do ljudi okoli sebe.	KŠ
Vile
Otroci so očitno težko pričakovali začetek dogajanj v letošnji celjski Pravljični deželi. Prve dni se je mladeži, ki je rajala z vilami in s škratom, namreč kar trlo.
Sobotno odprtje je bilo nekaj prav posebnega. Kot naročeno je snežilo, kar je nestrpnemu pričakovanju začetka dalo še poseben čar. Otroci so peli, plesati, pripovedovali, se vozili po mestu s pravljičnimi kočijami ... in predvsem nestrpno pričakovali prihod Božička, ki se tudi tokrat ni izneveril tradiciji in je prišel v Pravljično deželo. V nedeljo se je podoba ponovila, le da z večinoma velenjskimi otroki, ki so na obisk Pravljične dežele prišli v spremstvu staršev z muzejskim vlakom.
Dežela, ki so jo tudi letos postavili na Glavnem trgu, je za mlade odprta vsak dan med 9. in 11. in med 17. in 19. uro. Samo ta teden imajo v njej napovedanih tisoč mladih obiskovalcev, ki se bodo udeležili dopoldanskih vodenj po pravljičnih prizoriščih in mestu.
V soboto se bo v dogajanje vključil tudi projekt Ume-stusiumetnosti na Rimski cesti v kleti Knežjega dvorca. V prekrasnem ambientu
zabavajo mladež
V celjski Pravljični deželi je vse bolj živahno
Otroci so očitno težko pričakovali letošnjo Prav
bodo obiskovalci doživljali	Sobotno dogajanje v me-
radijsko igro Zmaga Frece-	stu barvajo tudi v Celjskem
ta Jutri, gledali videoobjek-	domu, kjer je vsako soboto
te in inštalacije Nevena Kor-	odprta skromna tržnica z do-
de in spremljali več koncer-	brotami s podeželja in novo-
tov.	letnimi okraski. To soboto je
ično deželo, saj se jih vsak večer v njej kar tare.
tam neodvisna lista Mladi za	šnih Celje. V Celjskem do-
našo prihodnost pripravila ak-	mu so vsako soboto tudi cir-
cijo zbiranja igrač. V enem	kuške in druge delavnice ter
dopoldnevu so zbrali skoraj	animacija.
300 igrač, ki jih bodo poda-	BRANKO STAMEJČIČ
rili Društvu gluhih in naglu-	Foto: GREGOR KATIČ
Opel Vectra
Premium Edition.
Dva avtomobila v enem za samo 19.890 EUR.
Za družino:
ESP in 6 varnostnih blazin	» športni volanski obroč
Twin Audio sistem (ločen ovdio	■ 17-palčna športna platišča iz
sistem spredaj in zadaj)	lahkih kovin
samodejna klimatska naprava	* ksenonski žarometi
parkirni senzorji spredaj in zadaj	■ potovalni računalnik
alarmna naprava	■ tempomat
/se to za 19.890 EUR. A to še zdaleč ni vse. Seznam bogate opreme je tako dolg, la si boste želeli obiskati vašega trgovca z vozili Opel in jo preizkusiti. Verjemite,
Skavti in taborniki so vadili, kako je treba prenašati sveče, da planit
i ne ugasne.	I	v ^^
— Št. 100 -18. december 2007
I KRAJEV
9
O bolezni, starosti in smrti
IIP®
Slovensko društvo Hos-pic, območni odbor Celje, je pred začetkom usposabljanja za prostovoljce pripravilo uvodni seminar Kako bolezen, nesreča, starost in smrt spremenijo življenje. Seminar bo danes, 18. decembra, od 17. do 20. ure v predavalnici Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (Ipavčeva 18).
Vodila ga bo Marija Ceh-ner, vodja izobraževanja prostovoljcev iz območnega odbora Maribor. Na srečanju bodo predstavili tudi delovanje društva in vlogo prostovoljca pri spremljanju hudo
bolnih in umirajočih. S tem želijo spodbuditi udeležence, da se odločijo za prostovoljno delo in sodelovanje na spomladanskem 10-teden-skem usposabljanju.
V celjskem območnem odboru, ki deluje od leta 1999, je zdaj 15 prostovoljcev, kar je za vse potrebe premalo. Prostovoljci so namreč steber hospica, kar ni preprosto. »Biti član tima, del oskrbe umirajočih, je okušanje lastne smrti skozi spremljanje umirajočih. Biti poleg ob umiranju je posebna izkušnja, ki vodi v premislek o lastnem umiranju. Za to
opravilo je treba imeti odprto srce, sposobnost empati-je in sočutja za sprejemanje, razumevanje posameznikove poti umiranja. Prostovoljci so ljudje, ki imajo veliko ljubezni in jo želijo podariti drugim. Bližina je zdravilo za dušo umirajočega. Najbolj kruta je smrt brez občutka ljubljenosti, brez bližine,« opisuje predsednica 00 Celje Hedvika Zimšek, v.m.s., prof. zdravstvene vzgoje.
Sicer pa je prostovoljec lahko vsak, ki želi pomagati bližnjemu in ki opravi osnovno usposabljanje. Izobrazba ni pomembna, zato
Praznovanje in trdo delo
Čeprav se približuje konec prvega redovalnega obdobja, je decembrsko vzdušje na Gimnaziji Celje-Center živahno in praznično. Pripravili so več prireditev, ki bodo polepšale predpraz-nične dni učencem in profesorjem. Zadovoljni pa so tudi z uspehi mnogih dijakov v letošnjem šolskem letu.
V avli in na hodnikih gimnazije se je že začelo glasbeno obarvano dogajanje tradicionalnega Veselega decembra.
Načrtovani so številni koncerti, skeči, športne igre, in sicer vse do 20. decembra, ko bodo okrog 12. ure v športni dvorani gimnazije izzveneli zadnji takti velikega koncerta, imenovanega Festival zvezd Gimnazije Celje-Center, in tako tudi uradno zaključili zadnji pred-počitniški šolski dan.
Ob prazničnem rajanju pa se vrstijo tudi številni uspehi. Debatni klub se lahko pohvali z odlično uvrstitvijo na debatnem turnirju v Ravnah na Koroš-
Od toplih nog do toplih src
Tako se imenuje akcija 18 slovenskih leo klubov, ki bodo v času decembrskih praznikov obdarili 1000 otrok. Celjski klub je 8. decembra organiziral akcijo z naslovom Za mavrični jutri, kjer so na stojnici v Cityparku v Celju zbirali higienske potrebščine za Varno hišo. Materinski dom in brezdomce. Zbrali so dva polna vozička higiens'kih potrebščin in igrač. Do konca leta jih čaka še ena tradicionalna akcija, in sicer v sodelovanju gostiščem Franci, kjer vsako leto darujejo božično večerjo za brezdomce.	KŠ
www.radiocelje.com
Clanice Leo kluba Mavrica iz Celja so zbrale dva polna vozička higienskih potrebščin in igrač.
VODNIK
se lahko prijavijo vsi polnoletni občani. In kaj dela prostovoljec? Vključen je v družino z umirajočim bolnikom najmanj štiri ure in največ deset ur tedensko, njegove naloge pa so: spremstvo bolnika, prisotnost in pomoč na domu, pomoč pri hoji, pomoč pri hranjenju, skrb za praktične zadeve in pomoč pri reševanju problemov.
Za podrobnejše informacije lahko pokličete 03/548-60-11 (Tjaša Vengušt) in 051/418-446 (Marinka Kra-šovic).
MBP
kem. Maturant Peter Naglič je konec meseca novembra osvojil .prvo mesto na izbirnem državnem kemijskem tekmovanju in si tako zagotovil udeležbo na kemijski olimpijadi, ki bo prihodnje poletje v Budimpešti. Učenka 3. letnika Jelena Topič pa je osvojila naslov državne prvakinje v šahu. Z videospo-tom Loči me - zate gre so dijaki osvojili tudi prvo mesto na natečaju Mestne občine Celje Odgovorno z odpadki - kaj lahko storimo sami.	KŠ
Veseli december in božič-no-novoletni sejem odprtje prireditve
17.00 Ziipnišče Braslovče
Kako starši ljubimo svojega otroka
Sola za starše
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga________
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
Na obisku pri Božičku (nordijske dežele)
knjižna čajanka
lb ti je lajf, gledališki projekt s srednješolci in SLG Celje
Mladinski abonma in izven 18.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec
božičnikoncert
Ob 10. obletnici Mladinskega orkestra celjske I. gimnazije
tradidonalendobwdelnibo-žično-novoletni koncert
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku___
Pravljične dogodivščine z Dragico in Mojco 17.00 Graščinsko dvorišče
Laško	.
Veseli december v Laškem 17.00 Zadružni dom Braslovče Praznično gledališče za otroke predstava
17.00 Knjižnica Vojnik
Pravljične dogodivščine s pravljičarko Veroniko
pravljica 17.00 Prostori DPM Braslovče
18.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikova soba
pogovor 18.45 Cerkev sv. Duha Celje,
Vokalna skupina Cvet
tradicionalen božični kon-
19.00 Stolna cerkev sv. Danijela Otvoritvena slovesnost s komornim zborom Emanuel ter odprtje nove občasne razstave Od škofije do škofije
19.00 Krčma TamKoUčiri
I am a star baby Babe odprtje 19.00 Dom kulture Velenje New Swing Quartet božičnikoncert 19.30 Zdravilišče Laško
Marjan Štor: Harmonija, temelj zdravega življenja zdravstveno predavanje
18.00 Celjski don
Recital Harfa v vetru Alojza Gradnika
Mohorski večer z Ljubiteljskim gledališčem Teharje 19.30 Kulturni center Laško Igor in Zlati zvoki koncert ansambla 19.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2008
Ansambel Spev ter Vesele Štajerke
narodnozabavni abonma
www.novHednik.com
Pojasnilo
V torkovi izdaji je bila v članku Požrtvovalni prostovoljci omenjena tudi Marjeta Straže iz Šentjurja, ki je dobila priznanje kot prostovoljka za delo v društvu Sožitje. Meni, da v izjavi, ki smo jo zapisali, ni omenjala nagrade, saj gre za prostovoljno delo, ki ni plačano in da je bistvo njenega delovanja v tem, da rada dela z drugačnimi otroki, ki so veliko bolj hvaležni za vse, kar jim daje.
<	
BREZPLAČIV TELEFON R/	PROMETNI IDI A CELJE
	
www.novitednik.com	
Št. 101 - 21. december 2007
Moj Mobi. Moj Sagem MylSOX.
Moj Mobi. Moja Nokia 2626.
Moj Mobi.
Moj Sony Ericsson W200i.
mobi
Moj Mobi. Moj svet.
10	REPORTAŽA	NOV! TEDNIK
Božičku se še vedno »trgati
Bodite z nami danes, na zadnji dan praznične animacije Novega tednika in Radia Celje! Ob 18. uri se bo v Citycentru Celje zavrtel praznični Vrtiljak polk in valčkov, ki ga bo vodil Tone Vrabl. Veliko boste lahko videli in še več slišali. Z nami bodo člani kvinteta Dori in ansambel Zapeljivke.
NINA PADER Foto: ALEKS ŠTERN, GREGOR KATIČ
Teh prelestnih mladenk v zelenem niso videli samo obiskovalci animacije Novega tednika in Radia Celje, ampak jih bo kmalu videla celotna Slovenija. Točko, ki so jo plesalke Plesnega vala premiemo izvedle v Planetu Tuš, bodo namreč predstavile v oddaji Na zdravje na RTV Slovenija.
Plesalke in plesalci Plesnega vala Celje so dodobra ogreli obiskovalce s številnimi plesnimi zvrstmi - od šov skupin do hip hopa. In prav nič ne lažemo, če rečemo, da smo se ob koncu večera prav vsi pozibavali v bokih.
Obiskovalci Planeta Tuš so lahko občudovali tudi stilsko preobrazbo. Maturantke in vsi ostali so z zanimanjem prisluhnili nasvetom, ki jih je s frizerjem Gašperjem Sedminkom in z vizažistko Urško Sedminek-Tamše delila modna oblikovalka Maja Stamol. Na ta dan seje končal tudi natečaj za naj večerno kreacijo, na katerem je slavila Barbara Plaveč, razglasili pa smo tudi nagrajenko, ki je prejela izdelavo razkošne maturantske obleke
po lastni želji.
Voditeljica četrtkove animacije Mojca Knežje pred mikrofon povabila Cvetko Spiljar, vodjo Plesnega vala Celje, ki je predstavila dejavnosti in plesne zvrsti, ki se jih lahko naučite v omenjeni plesni šoli.
Če smo v četrtek na vso moč plesali, smo v petek na praznični animaciji prostor dali čarobni moči astrologije in numerologije. Na vprašanja obiskovalcev sta odgovarjali naši stalni sodelavki astrologinji Dolores in Gordana, ki za vas vsako jutro pripravita jutranji horoskop, sicer pa ju lahko v etru Radia Celje slišite vsako nedeljo ob 19. uri.
Tudi skrivnostno moč numerologije smo odkrivali in sicer skupaj z nu-merologinjo Magdaleno, ki je zatrdila, da številke niso pomembne samo v matematiki, temveč tudi v naših življenjih. Številke namreč lahko močno vplivajo na naše življenjske poti.
VAŠE SKRITE ŽELJNI URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Takole gredo poteze s čopičem od rok drugi Amini.
Amina Majetič s svojo mami in z Amino Kolarič ter s končnim rezultatom umetniškega eksperimenta. Škoda, ker se na fotografiji ne sliši še njunega dueta!
Glasba +
slikanje = Amina2
Soimenjakinji, ki govorita skupni, univerzalni jezik umetnosti
jo vabijo na festivale v tujino ... »Zato smo še kako vajeni vožnje,« pojasnjuje pev-kina mami. Družina se je na obisk v Celje na našo prošnjo in željo »ta druge« Amine pripeljala kar iz Celovca. Tja so se preselili, da bi nadebudna pevka, dijakinja drugega letnika dvojezične gimnazije dobila dobre pogoje za šolanje. Mami pa se posveča predvsem koordinaciji Amininih (pre) polnih pevsko-šolskih urnikov. »Če bi šola trpela, bi dala petje na stran, izobrazba je na prvem mestu,« je odločna Amina. Ampak zaenkrat so same odlične ocene!
»Včasih smo pa veliko gledali filme!«
»Oziroma so to počeli naši starši,« se spogledata soimenjakinji, ki sta obe ime dobili po filmu z junakinjo Amino v glavni vlogi. Sprehodimo se skozi pravi labirint, ah bolje rečeno, galerijo (berite Aminin dom). »Uauu,«.občuduje Amina pisan repertoar cvetja, tihožitij, krajin, aktov ..., »a to ste vse vi naslikah«. Število stvaritev priča o tem, da članici celjskega likovnega društva ustvarjalna žilica ne da miru. »Zelo rada slikam jadrnice ... meni je pa všeč tale z rdečim cvetjem ... potem
ti jo pa poklonim... jaz imam pa zgoščenko z nekaj svojimi pesmimi za vas ...«
V tej smeri je približno tekel dialog, Amini sta žuboreli kot dva potočka, mi pa smo si glavno dejanje srečanja zamislili kot neke vrste umetniški projekt. »Najraje slikam v kuhinji, tam imam največ svetlobe, sicer pa imam tudi manjši atelje,« se podamo v čarobni svet vonj a po barvah in razredči-lu, v pisan svet palet in stojal, nenavadno prizorišče komaj začetih ter že skoraj končanih likovnih stvaritev. »Tole platno sem pripravila zate, glej, tukaj so čopiči, barve,« Amina s črno kredo riše skice. Še sledite? Umetnicama smo zamenjali vlogi. Saj vemo, da je komplicirano; slikarka Amina se je naučila in zapela pesem pevke Amine, pevka Amina pa se je preizkusila v slikanju ... Obema je šlo v zamenjanih vlogah odlično, vendar sta se strinjali, da bosta raje ostali v »svojih vodah«. In ko smo že ravno pri vodi: »Če te pot še kdaj zanese v Celje, ti pokažem najljubši kotiček ob Šmartinskem jezeru, tam je prav posebna svetloba ...« Pssst, kar pustimo ju. Ah, ti umetniki!
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
»Amina je precej redko ime v Sloveniji. Ko sem brskala po morebitnih soimenjakinjah, se mi je v spomin še posebej vtisnila odlična mlada pevka. Njene pesmi gredo zlahka v uho. Ona poje, jaz slikam,« je o želji po srečanju, ki je preraslo v prisrčno nedeljsko popoldansko druženje povedala celjska slikarka Amina Kolarič.
No, to pa je bil poseben sproži mikrofon in začne z projekt. Kadarkoli človek »Amina, kaj ...« se obrneta
dve dami. Tako je bilo ob srečanju obeh Amin na slikarki nem domu, kamor nas je prijazno povabila. Saj res, da ne bo prevelike zmede, naj vam predstavimo še drugo Amino! Biografija in dosežki 17-letnice, svojevrstnega gorenjskega slavčka.
kljub rosnim letom presegajo zmogljivosti našega prispevka. Amina Majetič poje in nastopa že od malih nog. Igra klavir, uči se solo petja, posnela je več skladbic, pripravlja prvo zgoščenko, zmagala je na letošnjem najstniškem Fensu, vztrajno
Takole sb ustvarjanja loti celjska umetnica...
- Št. 100 -18. december 2007
Le kako je mlada pevka uganila, da so soimenjakinji pri srcu mehke živalce in ji eno prinesla v dar?
Rogli spretna in srečna zmaga
Jutri regijska derbija v Laškem in na Polzeli - Šoštanjčani pri Zlatorogu, Zrečani pri Hopsih
Potem ko sta ekipi Elektre in Hopsov že med tednom opravili slabo delo v 10. krogu lige'UPC Telemach, so to v soboto storila še preostala tri moštva s Celjskega.
V	lokalnem obračunu so Zrečani s kančkom sreče ugnali Alpos, prav tako je ob pomoči sreče Zlatorog slavil na Gorenjskem.
V finišu do zmage
V	Zrečah so bih Šentjurča-ni brez Živka Misirače (ni še dobil papirjev) in Robija Ri-bežla (zvin gležnja) zelo blizu uspeha, a so na koncu vseeno sklonjenih glav in razočarani odšli domov. Zelo odločno so začeli lokalni derbi in hitro povedli (7:0 in 9:2), kar je prisililo domačega stratega Slobodana Beniča na minuto odmora, na parket pa je po dveh mesecih stopil Jure Brolih. A ne za dolgo, saj se je po nekaj minutah ponovno poškodoval in sedel na klop. Rogla se je uspela Šentjurča-nom samo približati na 3 točke zaostanka v 12. minuti, največjo prednost pa je Alpos imel v 19. minuti, ko je vodil z 41:31.
Peterka 10. kroga: Nuha-novič (Zlatorog), Palčnik (Alpos), Čatovič (Hopsi), Horvat, Jokič (Rogla).
1\idi nadaljevanje ni prineslo spremembe. Ob velikem številu osebnih napak je bilo jasno, da bo odločala daljša
klop, Šentjurčani pa so v 27. minuti po seriji trojk vodili že s 55:44. V zadnjem delu je Rogla uspela nižati razliko in je sploh prvič na tekmi izenačila v 38. minuti (70:70). Alpos je še povedel minuto in pol pred koncem z 71:70 in imel žogo, a jo je Ervin Drag-šič izgubil. Po izenačenju na 71:71 sodniki niso želeli do-soditi očitne osebne napake nad Primožem Kobaletom, Davorin Škornik pa je v skoku z odbojem popravil slab met z razdalje soigralcev in pol minute pred koncem je bilo 73:71. Srboljub Nedeljkovič je še izenačil na 73:73, Miloš Šporar zadel oba, Dragšič pa samo en prosti met za 75:74 devetnajst sekund pred koncem. Še enkrat je bil Šporar zanesljiv, trojka Kobaleta je končala na obroču in Igor Jokič je potrdil veliko zmago Rogle, drugo zapored, po kateri se v Žrečah precej lažje diha.
»Zunanji elementi«
Omenimo še, da si je sredi prvega polčasa gleženj poškodoval Tadej Koštomaj, ki ni več nadaljeval srečanja, vprašanje pa je, kako dolgo bo odsoten s parketa. Jokič (19 točk, 11 skokov) in Škornik (11, 7) sta bila prva moža Rogle, Urban Palčnik (21, 6) in Kobale (21) pa Alposa. »Po velikem boju nam je uspel preobrat v samem finišu. Morda ne bi bilo nezasluženo, če bi zmagali gostje, a nam
Igor Jokič je na dveh tekmah za Roglo dosegel 44 točk.
se je vrnilo tisto, kar smo v tej sezoni že dvakrat zapravili v finišu tekem. Vprašanje je, kako je z novo poškodbo starejšega Broliha in kako dolgo bo še Jokič med nami, kajti za Boštjana Sivko je kot kaže sezona izgubljena,« je povedal strateg Rogle Benič. Na drugi strani je bilo razočaranje Matjaža Čuješa razumljivo: »Čestitke mojim fantom za odlično igro skozi vso tekmo, seveda pa čestitke tudi Rogli za zmago. Na koncu je odločala naša tanjša klop, zaradi česar so posamezni moji igralci ostali brez moči v finišu. Žal so znova odločali tudi zunanji elementi, kar ni prvič v
tej sezoni, a smo proti temu nemočni. Poškodba Koštoma-ja me zelo skrbi, kajti ob poškodbi Ribežla smo zdaj zelo tanki na zunanjih položajih, upam pa, da bodo do srede in domače tekme s Krko prišli dokumenti za Misiračo.«
Na koncu le izvlekli zmago
Zlatorog je gostoval v Škof-ji Loki, in čeprav je trener Damjan Novakovič ves čas opozarjal na nevarno ekipo Mercatorja, to očitno ni povsem zaleglo. Njegovi fantje so namreč srečanje vzeli premalo resno, neugodna ekipa Mercatorja pa je znova pokazala zobe. Pred zadnjim de-
lom so namreč Gorenjci vodih z 68:64. V teh zadnjih desetih minutah pa so Laščani zahvaljujoč kar peterici igralcev, ki so dosegli deset in več točk, le prišli do zmage. 33 sekund pred koncem je namreč Andrej Maček (13) s trojko povedel Zlatorog v vodstvo s 83:81, nato pa so »pi-vovarji« uspeh obraniti sklepni napad domačih. Ti so sicer dosegli izenačujoč koš, a že po zvoku sirene, in zmaga je odšla na Štajersko. Salih Nu-hanovič (19,7) je bil prvo ime Zlatoroga v tej tekmi. Jutri pa čaka Laščane lokalni obračun proti Elektri, ki prihaja v Tri lilije po dveh zaporednih porazih z željo, da prekine negativen niz.
Držali so se skoraj do konca
Hopsi so med tednom gostovali na Kodeljevem, kjer so bih trd oreh favorizirane-mu Slovanu. Do 35. minute . so bili v igri za zmago, saj so zaostajali samo s 63:67. A so ostali brez Rajka Rituperja (18), ki je moral na klop zaradi petih osebnih napak, s tem tudi brez skoka in Slovan je v finišu prišel do pričakovane, a težke zmage. Ob Rituperju sta bila razpoložena še Jasmin Čatovič (19) in Peter Jovanovič (18), v ekipi pa ni bilo Vladimirja Riz-mana, ki ga je trener Boštjan Kuhar postavil za eno srečanje »na hladno«.
V Šoštanju je Helios na začetku krenil silovito in prišel
do +19 ter nato ves čas kontroliral tako igro kot rezultat. Domači so se uspeli približati na sedem oziroma osem točka zaostanka, a je odličen beloruski center Aleksej Laske-vič (30) vselej vračal prednost na več kot deset točk na stran branilcev naslova državnega prvaka. Pri Elektri Žan Vrečko (19) ter Boris Jeršin in Marjan Vidovič (po 17) niso bili dovolj za presenečenje, odpovedali pa so predvsem igralci pod samim obročem, torej centri.
Sredin krog derbijev
Kot rečeno se prvenstvo nadaljuje že jutri z dvema lokalnima derbijema. V Laškem bo Elektra skušala prekiniti niz dveh porazov, kar bo proti Zlatorogu zelo težko. Srečanje v Treh lilijah bo ob 19. uri. V drugem lokalnem obračunu bodo Hopsi proti Rogli lovih četrto zmago v tej sezoni, ki bi jih dvignila na tabeli, a enako velja tudi za Zrečane. Srečanje na Polzeli bo prav tako ob 19.00. Uro prej se bo začela tekma med Alposom in Krko v Hruševcu. Krka je nesporni favorit, a to je bil tudi Slovan pred dvema tednoma, a se je vseeno opekel v Šentjurju.
JANEZ TERBOVC Foto: JT
Igralec 10. kroga: Tadej Horvat (Rogla). "»•<•«
Med Milanom Kureličem, predsednikom KZS (levo), in Ladom Gobcem stojijo Anja Kozmus, Nada Savič, Sabina Koljič, Mira Grobelnik in Barbara Fidel, manjka Rada Savič.
Miroteks trinajstič absolutno najboljši
Kegljaška zveza Slovenije je v prostorih Celjskega sejma pripravila tradicionalno, že 16. razglasitev najboljših kegljačev Slovenije.
, Najboljša posameznika sta Barbara Fidel (Miroteks Celje) in Franc Kirbiš. Celjanke imajo tudi najboljšo člansko ekipo in ekipo do 23 let, kjer je posamično tudi zmagala Fidelova. To pa ni bilo dovolj Miroteksu, saj je še trinajstič postal absolutno najboljši slovenski klub, čeprav nima moštva. Fidelova je drugič
EÜC
zapored slavila med članicami, od klubskih kolegic je bila tolikokrat najboljša tudi Biserka Petak, kar desetkrat Marija Kardinar in enkrat Andreja Razlag.
Varovanke Lada Gobca prejšnji teden niso blestele le na slavnostnih podelitvah; mladinke so spet postale državne prvakinje, druga ekipa Miroteksa pa je osvojila tretje me-
»Slabo smo se ogreli...«
Rokometaši Celja Pivovarne Laško brez težav plujejo po domačih vodah, s kar 17 goli razlike so odpravili ljubljanskega Slovana, ko je že viden napredek v igri.
Zaradi poškodovanega gležnja je manjkal Mirsad Terzič, kar pa je izkoristil domači bombarder Miladin Kozlina in dosegel 8 golov. A že v 8. minuti je moral trener Slavko Ivezič zahtevati minuto odmora. Dragan Gajič, ki je tako kot Edi Kokšarov zadel sedemkrat, je začel: »Mrzlo je zunaj in slabo smo se ogreli. Šalo na stran. Ni bila kriva slabša motivacija, igra nam pač ni stekla, obramba ni delovala dobro proti motiviranim gostom. Diko je bil bolan pred dnevi in je potreboval nekaj minut, da je prišel do svoje delovne temperature. V nadaljevanju smo zaigrah bolje in smo lahko s prikazanim zadovoljni. Poškodba? Prevečkrat padem na levo koleno, ki vse bolj boli. Poiskal si bom ščitnik.« Jutri bodo Celjani gostovah v Trbovljah pri Rudarju, v petek pa bodo v Treh lilijah pričakali Škofjeločane.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
St. 100 - 18. december 2007
»RMACIJE
"K1
I i- I I-M i
NA KRATKO PANORAMA
»Beri« peti v slalomu
Alta Badia: Na tretjem moškem slalomu sezone v svetovnem pokalu je zmagal Francoz Jean-Bap-tiste Grange, kar je njegova prva zmaga v SP. Velenjčan Bernard Vaj-dič, član SD Unior Celje, je bil odličen peti. To je doslej najboljši dosežek 27-letnega »Berija«.
Piklu prve točke
Beljak: Na četrti letošnji posamični tekmi za svetovni pokal smučarjev skakalcev je do svojih prvih letošnjih točk z 29. mestom prišel Primož Piki z Ljub-nega ob Savinji.
Marguč 10., Kotnikova 12.
Nendaz: Slovenski deskarji so nastopili na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v Švici. Laščan Rok Marguč je zasedel deseto mesto. Pri ženskah je mlada Velenj čanka Glorija Kotnik pristala na dvanajstem mestu.
tlmekova podprvakinja
Bled: Na državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju je celjska ekipa nastopila zelo okrnjena. Zaradi poškodb so manjkali Daša Grm, Anastasija Uspenska, Matic Hrovat in Anamarija Ko-želnik. V skupini »deklice A« je Pina Umek postala podprvakinja, na tretji stopnički pa ji je družbo delala Tina Kalšek. V skupini »deklice B« je Patricija Juren osvojila peto mesto, pri mladinkah pa Doroteja Šimunič šesto.
Skok do 2011
Velenje: Enaindvajsetletnim 188 cm visoki vratar rokometnega kluba Gorenje Matevž Skok, ki mu po koncu tekoče sezone poteče pogodba, je podaljšal sodelovanje z domačim klubom do leta 2011. Z igralcem, ki je zrasel pri Gorenju, so v vodstvu velenjskega kluba vseskozi zelo zadovoljni.
Gomilsko brez poraza
Polzela: V Savinjski košarkarski hgi so odigrah tekme 5. kroga: Veterani Pivovarna Laško - ŠD Gomilsko 66:76, Brglez.com Polzela - Vrani Vransko 65:88, Pizzeria 902 Gornji Grad - Kamno-seštvo Vogrinec 83:86, Celje Av-tokontrol - Odgovor Bar Tip-top 83:56 in Študentski klub Žalec -Hopsi mladi 106:57. Vodi Športno društvo Gomilsko brez poraza, po enega pa imajo Celje Avto-kontrol, Kamnoseštvo Vogrinec in Vrani Vransko. Tekme 6. kroga bodo 6. januarja. (DŠ)
ŠPORTNI KOLEDAR
SREPCT^JgT^Z
KOŠARKA
1. SL, 11. krog: Alpos Šentjur
-	Krka (18), Hopsi Polzela - Rogla Zreče, Laško: Zlatorog - Elektra (obe 19).
1. SL (ž),9. krog: Kranjska Gora
-	Merkur Celje (18).
1. SL (m), 15. krog,Trbovlje: Rudar - Celje Pivovarna Laško, Ivanč-na Gorica: Sviš - Gorenje (obe 19).
ROKOMET
Izidi 14. kroga 1. SL: Celje Pivovarna Laško - Sbvan 43:26 (22:13); Kozlina 8, Gajič, Kok-šarov 7, Gorenšek 5, Sulic 4, Špiler, Trivundža 3, Gregore, Stojanovič, Kos 2; Vujič 8, Bun-dalo 7, Gorenje - Nova Gorica 45:26 (19:8); J. Dobelšek 11, Golčar 8, Tamše, Blaževič, Rez-niček 5, Oštir4, Gautschi 3, Ka-vaš 2, Sirk, Baškin 1; Celica 8, Pucelj, Šturm 4. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 26, Cimos Koper 22, Gorenje 21, Gold Club 20, Trimo 18, Ormož 15, Knauf Insulation 11, Prevent 9, Rudar Trbovlje, Slovan 8, Sviš 6, Nova Gorica 2.
KOŠARKA
10. krog 1. SL: Rogla Zreče -Alpos Šentjur 81:76; Horvat 20, Jokič 19, Škornik 12, P. Bro-lih, Šporar 11, Petrovič 4, J. Brolih, Remus 2; Palčnik, Ko-bale 21, Nedeljkovič 13, Dragšič 11, Koštomaj 6, Grušovnik, Sebič 2, TCG Mercator - Zlato-rog 81:83; Eržen 24, Finžgar 16; Nuhanovič 19, Jelesijevič 15, Maček, Mali 13, Mašič 11, Harris 7, Strnad 5. Vrstni red: Helios Domžale, Krka 19, Zlatorog 18, Koper 17, Geoplin Slovan 16, Elektra 15, TCG Mercator 14, Hopsi Polzela, Alpos Šentjur, Rogla Zreče 13, Kraški Zidar 12, Zagorje 11.
10. krog 1. B SL: Rogaška -Triglav 66:63; Petranovič 13, Ravnikar 10, Pešič 9, Kosovec, Plavčak 8, Ivanuša 7, Jotič 6, Mar-kovinovič 5; Bilič 18, Kondič 13, Gradišče - Konjice 87:71; Šinkovec 22, Korošec 17; Ribič 28, Novak 12, Vipotnik 9, Goleš 7, Gač-nik 6, Ravnihar 4, T. Keblič 3/ M. Keblič 2, Parklji - Celjski KK 78:68; Pušič 23, Korošec 22; Zdovc 26, Ambrož 19, Grilanc 13, Senica 5, Parfant 2. Vrstni red: Postojnska jama 19, Parklji, Gradišče 18, Nova Gorica, Hrastnik, Radenska Creativ 16, Jan-če, Rogaška, Celjski KK 15, Rudar Trbovlje, Konjice, Triglav 14, Litija 13, Medvode 10.
10. krog 2. SL - vzhod: Pak-man Celje - Terme Olimia 75:82; Felicijan 21, Kočevar 18, Kranjc 10, Kahvedžič 8, Dok-manac 7, Bregar 5, Bjelanovi-č, Mičanovič 2; Bevc 16, Hunski, Gobec 13, Mavrin, Trupej 11, Šelekar 7, Juijec, Ivačič 5, Grosuplje - Nazarje 102:64. Vrstni red: Casino Maribor 20, Grosuplje, Maribor, Union Olimpija ml. 17, Ilirija, Ježica 16, Pakman Celje 15, Terme Olimia, Calcit Mavrica 14, Nazarje 12, Ruše, Lastovka 11.
8. krog 1. SL (ž): A/M - Citycenter 79:47; Tišler 26, Pehadžič 25; Knez, Bastašič, Baloh 11, Pli-beršek 5, Serdar 3, Muhovic, Les-jak, Mauhar 2, Neso Ihke - Konjice 88:72; Humphrey 31, Brown 27; N. Kvas 22, Prša 12, Klanč-nik, U. Kvas 10, Javornik, Šrot 8, Božičevič 2. Vrstni red: Kranjska Gora 16, Merkur Celje 14, Odeja 13, Neso Ihke, AJM 11, Konjice 10, Ježica, Domžale, Citycenter 9, Triglav 8, Črnomelj 7.
8. krog lige NLB (ž): Med-veščak - Merkur Celje 70:69; Šu-manovac 26, Mazič 17, Semren 13; Evtoukhovitch 22, Čonko-va 17, Blake 13, Zdolšek 10, Komplet 4, Barič 3. Vrstni red: Šibenik, Gospić 15, Ragusa 14, Budućnost 13, Medveščak 12, Crvena zvezda, Jedinstvo 11, Merkur Celje 10, Mladi krajišnik 9, Vojvodina 7. (KM)
Z NOVIM TEDNIKOM
živite ceneje!
gOltß Slovenija
Hiip
rnaamoam ^ j
HAUT SMUČARSKA Som CELJSKA		i
		
		J
vulkanizacija - klima naprave -i vo/il - servis motorjev - servis kosilnic,
------------------"010-
V f- ■
Mariborska c. 87.3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 0416751 10% popusta velje za storitve -Casino Faraon Celie. gubljanska cesta 39.3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis -Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev3,3310Žalec -5% popust
al Mariborska c. 1,3000Celje- 10%popustveljazastoritve
..... SL Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje -
__Ozka ulica 2.3000 Celje,
Tel: 03 544 25 35 -10% popust - Goldenpoint Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34. Uboje - 10%popust --Krobat Ivan s.d.. Mizarska delavnica. Medlog 25.3000 Celje. Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERR0CKPÖLTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) -Marguisa. visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica4,3000 Celje -10% popust
-Mleka rnaCeleia, prodajalna Golita, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust valja za izdelke
-Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Liiekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelka -Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri
-Potika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovce - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simerd.o.o- Ipavčeva ulica 22,3000Celje. P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper. Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za
akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - Sadajjjuh, Plinamiška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 0349047 70, GSf 051626 793-10% popust - Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60-10% popust
GSM 031 696164 -10% popust na delo (brez materiala) -Too-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško -10 % po
plačilu za člane Kluba naroči fitnes.storitve Centra zdravja m lepote) te
seštevajo z ostalimi popusti, ki jih nudi Zdravilišče. -Zlatarna Stažir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust -livex. Obrtna cona.3220 Štore - 7% popust, ne velja zs akcijske cene - EUROSPORTTRftDE d.o.o.. Mašera - Soasičeva 8.1000 Ljubljana-10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. -UIVA, Glavni trg 9, Celje, 03492 68 86 10 %Popust (razen na izdelke v akciji) -KSFHHairfttelie. Liiekova 3,3000 Celje-
13
-C6USKAMMQW , 3000Celje,telefon:034901420,efošta:kn
-Pizzeria Verona. Mercator center Celje -10% popust p predložite ob naročilu!
-Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje
nakupu zimskih pnevmatik - Št. 100-18. december 2007 -
zimskih šolskih počitnic (19.2.- 23.2.2007). Projekt MR inženiring, d.o.o.. Bar Club Terana. Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000Celje-10% popusta pri cocktailih .......va 10, Celje -10% popust

14
OTROŠKI ČASOPIS
NOV! TEDNIK
Smrečice celjskih otrok
V Hermanovem brlogu so, tako kot vsako leto, tudi letos povabili celjske vrtce na krašenje smrečic. Otroci že ves december izdelujejo okraske in verige, ki jih nato obesijo na zelene vejice. Smreke nato postavijo na ogled pred Muzej novejše zgodovine Celje. Tako si lahko Celjani in drugi mimoidoči ogledajo ustvarjalnost otrok iz celjskih vrtcev. KŠ
www.radiocelje.com
s0TR05KI ČA50PI5*
Odlični uspehi mladih debaterjev
Z lučkami na Uršulo
želja
meznim učencem iz socialno šibkih družin, da se lahko udeležijo šol v naravi, kulturnih prireditev,« je o prireditvi povedal ravnatelj Ivan Janez Domitrovič in dodal, da j e bazar vse od začetka tudi večer za lepe želje, veliko dobre volje in prednovoletni stisk rok vseh, ki so kakorkoli povezani s šolo.
IS, foto: TONE GOLNAR
Debatni klub Gimnazije Celje-Center je v lanskem šolskem letu praznoval 10. obletnico. V tem času so mladi debaterji dosegli že veliko lepih uspehov na regijskih, državnih in mednarodnih turnirjih. Udeležili so se tudi svetovnih debatnih tekmovanj v Južnoafriški republiki, Singa-purju, Peruju, Nemčiji, Kanadi, Walesu in Koreji.
Mladi debaterji so se na de-batnem turnirju na Ravnah na Koroškem pred kratkim spet dobro odrezali. Debatirah so o vlogi medijev pri pojavu anoreksije in bulimije ter primerjali šengensko mejo z Berlinskim zidom. Dijaka drugega letnika Tamara Kranjc in Žan Žveplan sta na turnirju dosegla drugo mesto. V finalu ju je tesno premagala ekipa iz Ljutomera. Na tretje mesto so se uvrstili dijakinji prvega letnika Nina in Kaja Ratkovi-
Drameljski otroci so se skupaj s svojimi starši odpravili na 10. nočni pohod z lučkami na Uršulo. Med potjo so iskali škrate. V cerkvi na vrhu hriba pa so staršem zapeli nekaj božičnih pesmic.
Na pohod z lučkami so se otroci v Vrtcu Dramlje pripravljah že cel mesec. Vzgojiteljice so jim pripovedovale zgodbice o škratih, ki čistijo okohco cerkve na Uršuli, sekajo drva, grabijo listje in zavijajo darila, ter se tako pripravljajo na prihod otrok. Malčki so morali tako med potjo poiskati štiri škrate. Ker so jih uspešno našli, je na vrhu hriba vsak dobil majhno darilo.
S pohodom na Uršulo so pred 10 leti začele vzgojiteljice iz Vrtca Dramlje. Kasneje so zraven povabile planinsko društvo, ki jim po koncu pohoda nudi zavetje v njihovem domu na Uršuli. Povezani so tudi s šolo, sodeluje pa tudi
Drameljski otroci so med potjo na Uršulo iskali škrate. Pomagali so si s svečkami in baklami.
Društvo prijateljev mladine. Letos je bilo na pohodu več kot 300 udeležencev. Vzgojiteljica v Vrtcu Dramlje Milena Kajtna je povedala: »S tem pohodom želimo malce popestriti decembrske dneve, da
se tudi starši odpravijo v naravo, da ne hodijo le po trgovinah. Kmalu ugotovijo, kako koristno je iti z otrokom na prosto. Tako naredijo tudi nekaj za svojo dušo in telo.«	KŠ
Bazar dobrih
ne z vsem, kar je sposobna ustvariti strokovno vodena in z odraslimi sooblikovalci usmerjena otroška roka. Ustvarjalci so bili torej učenci, njihovi učitelji in številni starši. In kupci? Tudi starši, učenci, gostje in učitelji. »Bazar je v svoji osnovi dobrodelna prireditev, izkupiček pa gre v šolski fond Na moji strani. Z njim omogočamo posa-
Tamara Kranjc in Zan Žveplan sta na debatnem turnirju na Ravnah na Koroškem dosegla drugo mesto.
ca ter tretješolec Aljoša Pol-šak. Prva govorka turnirja je postala maturantka Blažka Hunski. Žan Žveplan in Tamara Kranjc sta med govorci osvojila drugo in tretje mesto. Med prvih deset govorcev turnirja sta se uvrstila tudi četrtošolka Tjaša Ribič in Al-
joša Polšak. Vse štiri ekipe so v treh krogih imele le dva poraza, kar dodatno potrjuje odličen ekipni uspeh. Dijake sta na debatno tekmovanje pripravljala mentorja Mateja Glušič Lenarčič in Miha Gartner.
KŠ
Že četrti božično-novolet-ni bazar je v četrtek pod streho III. OŠ Celje privabil številne starše, učence in učitelje. Šolski hodniki so se spremenili v sejemski prostor, šolske klopi v stojnice, šolarji pa prave trgovce in gostitelje.
Stojnice v vseh treh nadstropjih šole so bile prava paša za oči, saj so bile oblože-
Pri krašenju smrečice smo ujeli otroke iz vrtca Danijelov levček.
——- St. 100 - 18. december 2007
lYyil
Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjiž-kom.
Humanitarni koncert Alje Breznikar
Alja Breznikar je Rade-čanka, stara štirinajst let in že tretje leto poje v šoli Irene Vrčkovnik. Je tudi članica vokalne skupine Sonce, za seboj ima kar nekaj koncertov in nastopov na nacionalni televiziji, gostil jo je tudi Radio Slovenija, na festivalu FENS pa je lani zasedla šesto, letos pa peto mesto.
Na uspešno izvedenem koncertu na Otočcu sta kot gostji sodelovali tudi vedno suverena Irena Vrčkovnik, ki je obiskovalcem predstavila del svojega repertoarja pesmi, in nagajiva Anika Horvat. Humanitarni koncert je bil name-
njen pridobivanju sredstev za slepo in slabovidno mladino. Ob koncu velja, med
drugimi pohvalami, izpostaviti besede Anike Horvat, ko je dejala: »Nisem še
srečala takšnega dekleta s tako nežnim glasom, zato, Alja, vztrajaj na svoji poti!« Njena mentorica Irena Vrčkovnik pa je pred nabito polno dvorano še dodala: »Alja je izredno dobra vokalistka, ki zna poslušati in se hitro učiti, zato sem trdno prepričana, da ji bo uspelo.«
Ob nesebični pomoči staršev in prijateljev ter spremljevalni glasbeni skupini, v kateri sodelujejo mladi violinist Anže Korenjak, Boštjan Zahrastnik na klavirju in Brane Matošec na kitari, ima mlada vzhajajoča zvezda vse možnosti za uspeh.
FRANCI KADUNC Foto: GREGOR PODVINSKI
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA
Ime in priimek: Naslov: Dovoljujem, da so m<
NOW TEĐNIK
KRONIKA
15 -
V prijeti narkomanski združbi tudi na smrt bolni
Ena večjih akcij slovenske in hrvaške policije - Vsi osumljeni, večina je starih znancev policije, so v priporu
Celjski kriminalisti so s hrvaškimi kolegi in ob usmerjanju celjskih tožilcev ter Urada tožilcev za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Republiki Hrvaški (USKOK) končali večmesečno kriminalistično preiskavo kaznivih dejanj proizvodnje in preprodaje mamil. Ovadili so kar 14 oseb v dveh kriminalnih združbah z območja Slovenije, Hrvaške in Makedonije, starih od 23 do 52 let, eno osebo so pridržali v nedeljo. Vsi naj bi imeli na vesti skoraj sto kaznivih dejanj.
Gre za eno večjih uspešnih akcij v boju proti drogam, v kateri so policisti uporabljali tudi prikrite preiskovalne metode dela. Enega kriminalca, gre za Makedonca, so na Hrvaškem aretirali v bliskoviti akciji in z uporabo sile, saj je pri sebi imel tudi orožje. To je tudi eden redkih primerov, ko je preiskovalni sodnik za vse osumljence odredil takojšen pripor.
Preiskavo so začeli januarja letos, opravili so 12 hišnih preiskav, in sicer šest na območju Celja, dve v Ljubljani, eno na območju Murske Sobote in tri na Hrvaškem. Preiskovalci so pri delu uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe, verjetno sledenje in prisluškovanje.
V prvem primeru so prijeli člane mednarodne kriminalne združbe, ki so večje količine droge tihotapili iz Makedonije na Hrvaško, kjer so jo skladiščili, prodajali odjemalcem, organizirali pa so tudi transport droge v Slovenijo in Avstrijo ter iskali tudi druga nova tržišča.
Vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek, pomočnik direktorja kriminalistične policije pri GPU Robert Črepinko, državni tožilec Stanislav Pintar ter pomočnik direktorja hrvaške kriminalistične policije Tihomir Kralj. (Foto: GP)
»Združba je bila zelo dobro organizirana. Vsak član je imel določeno vlogo. Tako sta osumljena organizatorja na Hrvaškem in v Sloveniji, gre za Makedonca in Hrvata, angažirala kurirje in posrednike, zagotovila dobavo prepovedane droge iz Makedonije ter njeno hrambo v Zagrebu ter ostalim članom združbe dajala natančna navodila za kazniva dejanja. Osumljena z območja Policijske uprave Murska Sobota in območja Celja (23-let-na Celjanka) sta priskrbela kupce prepovedane droge, se dogovarjala o njeni količini ter jo prodajala. Navedena sta ob tem vzela svoj del kupnine, preostanek pa izročila organizatorjem,« je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnjeval vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek.
Spet stari znanci
Celjski kriminalisti so v času preiskave v Sloveniji zasegli 2,6 kilograma heroina, pri Makedoncu pa so na Hrvaškem našli še 2,66 kilograma heroina in 1.046 gramov mešanice kofeina in paracetamola, ki je bila namenjena za mešanje s heroinom. Zasegli so mu tudi precizno tehtnico, ki so jo uporabljali za razpečevanje droge, revolver SmithSWesson in večjo količina denarja, ki je izviral iz kaznivih dejanj. »Skupaj je bilo torej zaseženega 5,26 kilograma heroina. Pri prodaji na veliko bi bila ta droga vredna okoli 75 tisoč evrov, pri prodaji na drobno pa okoli 210 tisoč evrov,« je še razlagal Goršek.
Večina članov je policiji že dobro znana, nekaj je bi-
lo tudi odvisnikov v zelo slabem stanju, pravi državni tožilec Stanislav Pintar: »Lahko rečem, da smo nekaterim s prijetjem pravzaprav rešili življenje, saj so bili v zelo slabem zdravstvenem stanju.«
Aretacijo kriminalcev so pri nas in na Hrvaškem izvedli istočasno, kar pomeni, da je bila akcija dobro koordinirana, je dejal pomočnik direktorja kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Robert Črepinko: »Takšen rezultat je bil mogoč le zaradi tesnega sodelovanja med obema policijama ter tožilstvom. To je tudi eden temeljnih pogojev za preprečevanje organiziranega kriminala in okrepitev čezmejnega sodelovanja je ena izmed prioritet predsedovanja Slovenije
Evropski uniji.« Da je bilo sodelovanje izredno dobro, je poudaril tudi pomočnik direktorja hrvaške kriminalistične policije Tihomir Kralj. Ravno hrvaška policija je imela v teh dneh polne roke dela, saj je v več spektakularnih akcijah prijela številne dilerje in vodje mafijskih združb.
V	Sloveniji so letos v sklopu 1.593 preiskav, povezanih z drogo, zasegli več kot 92 kilogramov heroina ter 42 kilogramov kokaina. Zaznali so nekoliko manjše število smrti zaradi pre-doziranja. Na Celjskem je letos zaradi prevelikih odmerkov mamil umrlo 6 ljudi, v enakem obdobju lani 4.
V	drugem primeru so policisti razbili prav tako dobro organizirano mrežo preprodajalcev droge, ki naj bi to počeli od letošnjega poletja najbolj na območju Celjskega in Ljubljane. Drogo, predvsem heroin in kokain.
naj bi Člani te skupine prodajah na ulicah v največji meri mladim odvisnikom. Policisti naj bi našteli vsaj 40 odjemalcev.
»Drogo so jim prodajali v odmerkih od 0,1 do 5 gramov. Vrednost enega grama heroina je bila približno 40 evrov, za gram kokaina pa je bilo treba odšteti približno 60 evrov,« je pojasnjeval Janko Goršek. Po njegovih besedah so dobavitelji drogo skladiščili na območju Ljubljane, kjer so skrbeli za tehtanje in pakiranje, nato je sledila prodaja. Del droge so prodali v Ljubljani, del pa je s pomočjo kurirjev romal na Celjsko. V hišnih preiskavah so policisti zasegli manjše količine heroina, mobilne telefone, ki so jih osumljenci uporabljali za komunikacijo ter dogovore, in tehtnice. Tudi v tej skupini so delovali stari znanci policije, ki so bili zaradi pe-čanja z drogo priprti že v preteklosti, a jih to očitno ni izučilo.
SIMONA ŠOLINIČ
Revolver Smith&Wesson so zasegli organizatorju kriminalne združbe.
FOTO UTRINEK
Prometna peš cona. Foto: GK
HALO. 113!
Trčil v pešca
Hujša prometna nesreča se je zgodila na regionalni cesti izven Robanovega Kota v petek zjutraj. 29-letni voznik osebnega avtomobila je pripeljal iz smeri Luč proti Solčavi ter na delu, kjer desni nepregledni ovinek prehaja v ravninski del, trčil v 43-letnega pešca. Ta se je v nesreči hudo telesno poškodoval.
Zasačeni in prijeti
V petkovih zgodnjih jutranjih urah so neznanci vlomili v poslovni objekt na Mariborski cesti v Celju. Storilce je pri delu zalotil varnostnik, nakar so s kraja pobegnili, a so jih v bližini prijeli policisti. Gre za tri mladeniče z območja Ljubljane, ki so si v poslovnem objektu nabrali kar za okoli 50 tisoč evrov predvsem informacijske opreme. Ukradene stvari so jim zasegli, osumljenci pa so bili pridržani do 48 ur. Zdaj jih čaka še kazenska ovadba. Š*. 100 - 18. december 2007 -
Gasilci preprečili večjo škodo
Nekaj minut po 11. uri je v soboto ogenj zajel gospodarsko poslopje v Lokovini. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev je zgorelo le nekaj kock sena in manjši del ostrešja, požar pa se ni še dodatno razširil. Policisti so ugotovili, da je zagorelo zaradi dotrajanosti dimnika, škode pa je za okoli tisoč evrov.
Padel po stopnicah
V domu starejših občanov v Štorah se je v soboto popoldne zgodila hujša delovna nesreča. Delavec, ki je sodeloval pri obnovitvenih delih, je nosil folijo po stopnicah, pri tem pa mu je zdrsnilo. Zaradi tega je padel po stopnicah in se pri tem hudo poškodoval.
www.radiocelje.com
16
IRA
Mil
Kajuhova ulica je v Celju na Otoku.
Od Kajuha do Pflalgaja
Danes pojasnjujemo poimenovanje Kajuhove ulice, ki je na Otoku v Celju, in je dobila ime po slovenskem pesniku in narodnem heroju Karlu Destovniku - Ka-juhu.
Destovnikov rod izhaja iz Skornega pri Šoštanju, kjer so njegovi predniki kmeto-vali. Industrializacija v drugi polovici 19. stoletja je boleče zarezala tudi v ta predel Šaleške doline in povsem spremenila tamkajšnje kmetije, tudi Destovnikovo. Že njegov ded se je moral kot. izučen čevljar zaposliti v šo-Štanjski usnjarni. Tudi oče Jože je bil izučen čevljar, vendar tega dela ni opravljal. Sprva se je v Šoštanju posvetil kulturi in prosvetni dejavnosti. Tako je spoznal tudi Marijo Vasle, hčer premožnega šoštanjskega meščana. Že kmalu zatem, 19. decembra 1922, se jima je rodil prvi sin Karli. Življenje je bilo takrat težavno, saj je poroka hčere bogataša in sina delavca kar precej razburjala Šoštanj. Zato se je mlada družina Jožeta Destovnika preselila v Maribor, kjer je oče dobil delovno mesto trgovskega potnika. Ko so se strasti okoli poroke pomirile, v tem času se je rodil tudi sin Jože, se je družina vrnila v Šoštanj. Najprej se je preselila k očetovim staršem v Šoštanj in kmalu za tem na dom Vasletovih, kjer je mati pomagala pri vodenju restavracije. Kasneje je družini De-stovnik uspelo pridobiti dovoljenje za grosistično prodajo piva, ustanovili pa so tudi kino podjetje.
V tem času je hitro rasel tudi prvorojeni Karel. Še pred dopolnjenim šestim letom je vzgojiteljica zaradi njegovih umskih sposobnosti predlagala staršem, da ga vpišejo v domačo osnovno šolo. To je uspešno končal leta 1933 in nato nadaljeval šolanje na celjski gimnaziji. Vtistem času je tudi začel pisati pesmi. Prve je objavil kot 16-leten
II
kom
■ t^bb? a m.wl m m ||g ~
se imenuje
mladenič leta 1938 v Slovenski mladini in nadaljeval v Srednješolcu, Mladem Prek-murcu in Sodobnosti. Večino pesmi je objavil pod psevdonimi. Največkrat se pojavljajo imena Peter Kalin, Drago Jeran in Matevž Pečnik. V gimnazijskih časih se je začelo tudi njegovo vihravo in revolucionarno življenje, ki ga je usmerjal, tako so ocenjevali njegovi profesorji, precej »eksploziven« značaj. Aprila 1940, ko je v Celju obiskoval šesto gimnazijo, je bil zaradi odkritih izražanj komunističnih idej izključen. Šolanje je nadaljeval v Mariboru. Na predvečer 2. svetovne vojne ga je oblast internirala v Medurečje v Srbijo. Ob napadu na Jugoslavijo se je s somišljeniki zatekel v zasavsko hribovje, nato je bil nekaj časa zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. V zaporu je nastala tudi prva s trpljenjem navdahnjena pesem Nenapisano pismo iz ječe. Jeseni 1941 je odšel v Ljubljano, kjer je začel sodelovati z NOB. Že leta 1942 je pod močnim vplivom Mateja Bora pripravil zbirko Markacije, ki zaradi italijanskega odkritja tiskarne ni izšla. V istem obdobju je sodeloval tudi z Bojanom Štihom, s katerim sta pripravljala dramo z naslovom Mati.
Večino pesmi, ki so nastale v prvih vojnih letih in so zajemale snov iz narodnoosvobodilne tematike, je Destov-nik objavljal v takratni Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Naši žetvi... V tistem času se je pojavil tudi njegov psevdonim Kajuh. Pesniški opus osebno liričnih izpovedi z narodnoosvobodilno tematiko je dosegel vrh
v letu 1943, pred odhodom v partizane. Takrat je nastal ciklus Ljubezenske, v katerem je tudi nekaj značilnih ženskih pesmi: Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu. Avgusta 1943 je odšel v partizane, kjer so ga postavili za vodjo kulturniške skupine v legendarni XIV. diviziji. Takrat je pri Destovniku nastala manjša ustvarjalna vrzel, saj mu je uspelo napisati samo dve pesmi: V slovenskih vaseh in Pesem XIV. divizije. S kulturniško skupino je namreč kot recitator več časa posvetil številnim kulturnim mitingom, ki so jih izvajali v dolenjskih in notranjskih vaseh. Konec leta 1943 so z divizijsko tehniko v Starih Ogencah nad Ju-riščami v 38 izvodih razmnožili zbirko njegovih Pesmi, ki so jo nato kulturniki divizije in tudi drugi uporabljali pri recitatorskih točkah na predstavah na mitingih.
Zgodbo o Karlu Destovniku - Kajuhu je za objavo pripravil mag. Branko Go-ropevšek.
Januarja 1944 se je udeležil legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Po uspešnem prihodu dela divizije v hribovje nad domačim Šoštanjem je mlademu Karlu Destovniku - Kajuhu sreča obrnila hrbet. Ob nenadnem napadu nemške patrulje 22. februarja 1944 je pesnik, star komaj 21 let, padel pod nemškimi rafali.
Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje Malgajeve ulice, ki na Otoku v Celju povezuje Jurčičevo in Čopovo ulico.
Od škofije do škofije
Pokrajinski muzej Celje je s pomočjo Škofije Celje, z opatijo svetega Danijela v Celju in župnijami v sklopu celjske škofije pripravil pregledno razstavo o prisotnosti krščanstva na Celjskem od začetkov v času antike do ponovne ustanovitve ško-.fije leta 2006. Razstavo Od škofije do škofije bodo v Pokrajinskem muzeju odprli v četrtek.
Ob 19. uri bo v stolni cerkvi sv. Danijela najprej otvoritvena slovesnost s komornim zborom Emanuel, uro kasneje pa bodo obi-
skovalce popeljali po razstavi v pritličju celjskega pokrajinskega muzeja.
Na razstavi je predstavljenih več kot štiristo predmetov cerkvene dediščine, pri čemer je gradivo prispevala vrsta župnij, celjska škofija, muzeji in knjižnice ter zasebni lastniki. Razstavo spremlja tudi bogat katalog, v katerem številni avtorji tekstov odstirajo dediščino, ki je nastala ali se ohranila v našem prostoru. Razstavo sta omogočili Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Celje.	BA
Glasbeno slovo od leta
Pevci vokalne skupine Kompolčani bodo svoj letni koncert obeležili skupaj z Mešanim komornim pevskim zborom Celje in s Kvartetom trobent GŠ Celje. Koncert pripravljajo v četrtek ob 19.30 v štorskem kulturnem domu.
Nedvomno bo koncert nekaj posebnega, saj vse tri zasedbe sestavljajo izvrstni glasbeniki. Vokalna skupina Kompolčani, ki jo vodi dr. Dragica Zvar, deluje že 23 let. Število pevcev v zboru se je spreminjalo, najbolj vztrajni pevci pa so ostali skupaj in bodo nastopih tudi na nocojšnje koncertu.
Hidi MePZ Celje ima bogato pevsko tradicijo, saj deluje že 24 let. V zbor so vključeni
pevci različnih poklicev, ki svoj prosti čas namenjajo tako ustvarjalni umetniški sprostitvi kot prijetnemu pevskemu druženju po nastopih in koncertih. Tlidi ta zbor vodi dr. Dragica Žvar.
Kvartet trobent Glasbene Šole Celje pa je mlajša zasedba, ki deluje skupaj leto dni in pol. Udeležili so se tudi Regijskega tekmovanja štajerskega in koroškega območja, kjer so osvojili zlato priznanje. Na državnem tekmovanju pa jim je do zlate plakete manjkala le ena točka. Dobili so visoko srebrno plaketo. Kvartet trobent sestavljajo Aljoša Jurkošek, Rok Pele, Janez Habe in Eva Šo-linc.	BA
Prihaja baby Babe
V četrtek se nam obeta prav poseben umetniški dogodek, ki na svoj način napoveduje tudi novo celjsko likovno galerijo v prostorih pod krčmo Tamkoučiri.
Skupina celjskih umetnikov pripravlja v izrednih, velikih obokanih prostorih nekdanje kleti v Gosposki ulici 1 v Celju razstavo, ki so jo naslovili I am a star baby
Babe l.ak	. - eveda sloviti film-
ski pujs. Razstavo pripravljajo Jure Cvitan, Miha Peperko, Iva Tratnik, Mark Požlep, Manja Vadla, Boru! Hiupič, Miha Kaučič, Andreja Džakušič, Tomaž Milač, Matija Plev-nik, Boris Oblišar in Mia Špiridler. Umetniki torej, katerih dela boste pri celjskih ga-leristih le s težavo našli.	BS
Režiserka predstave Cvetka Jovan - Jeki (na sredini) je bila navdušena nad izvrstno odigrano premiero.
Zarjina srajca dopetajca
Otroška dramska skupina KUD Zarja Tnovlje Celje je v nedeljo s premierno uprizoritvijo pravljice Čudežna srajca dopetajca požela bučen aplavz občinstva.
To je prva premiera Zarje v letošnji sezoni oziroma druga v letošnjem letu, v kateri nastopajo otroci med osmim in petnajstim letom. Na njo so se igralci začeli pripravljati sredi septembra, režiserka predstave Cvetka Jovan - Jeki pa že sredi polet-
ja. »Prebrala sem ogromno tekstov, pa mi nič ni bilo všeč. Potem pa mi je slučajno prišel v roke tekst Leopolda Suhodolčana Čudežna srajca dopetajca, ki se mi je zdel primeren za majhne otroke in za obdobje okoli novega leta. Pri čemer predstava ni novoletna, lahko jo igramo kadar koli,« je dejala Jovan - Jeklova in priznala, da je bilo kar težko ustvarjati s tako mladimi: »Do zdaj sem bila bolj navajena na mladinske skupine, ki že
nekaj vedo o igranju. Z najmlajšimi pa sem morala začeti čisto na začetku, saj niso znali pravilno hoditi po odru, delati smo morali na izgovorjavi, glasnosti. A napake in pomanjkljivosti smo hitro odpravili in zdaj so pravi mojstri. Zelo sem zadovoljna.«
Pravljico, ki so jo popestrili barviti kostumi, ples in glasba, bodo ponovno uprizorili 12. januarja ob 16. uri.
BA
Foto: NATAŠA MÜLLER
St. 100 -18. december 2007
KO
17
Harlekinove
NAJ VOŠČILNICA
plesalke v Dubrovniku
Članice Harlekina - društva za umetnost plesa iz Celja so minuli torek nastopile v Dubrovniku v Kazalištu Marina Držića. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Lipa je svoj repertoar predstavilo štirinajst plesalk Harlekinovega oddelka klasičnega baleta pod vodstvom Ane Vovk - Pez-dir, med drugim tudi španski ples, koreografijo Sanje Rehar, s katerim ravno zdaj uspešno nastopajo v opereti Melodije srca v Žalcu.
Slovensko kulturno društvo Lipa je bilo ustanovljeno leta 2001 in šteje osemdeset članov. Vsak mesec imajo redna srečanja, zelo dejavni pa so pri organiziranju prireditev. Na leto jih pripravijo najmanj pet do šest. Nastop Harlekina ob du-brovniškem pihalnem orkestru in tamkajšnji baletni šoli je bil zadnja prireditev letos, zdaj so vse misli usmerjene v prihodnje leto. Leto 2008 bo v Dubrovniku Tru-
Plesalke Harlekina po pristanku v Dubrovniku
barjevo in Držičevo leto in Slovenci ga želijo praznovati nadvse slovesno. Na prireditve v okviru projekta Kulturni most so v čašu med 3. in 10. februarjem povabili akademika Luko Paljetka in slovenskega pesnika Borisa A. Novaka.
Slovensko kulturno društvo Lipa je v Dubrovniku gostilo številne slovenske umetnike, s svojim delom pa vsekakor nameravajo nadaljevati, saj jim nastopi slovenskih umetnikov pomenijo neprecenljivo vez z domovino, pripomorejo pa tudi k čudovitemu sožilju z do-
Mali, a hkrati veliki
V GŠ Celje ob številnih zasedbah deluje tudi Mali godalni orkester, ki v letošnjem šolskem letu praznuje peto obletnico. Program so si smelo zastavili, saj bodo do konca šolskega leta izvedli kar tri koncerte, prvega že v četrtek ob 18. uri v Celjskem domu.
Poleg znanih božičnih pesmi bodo zaigrali še del zabavnega programa, celoten koncert pa bo s svojim nastopom popestril Omar Na-
her. Naslednji koncert, ki bo obarvan povsem klasično, bodo imeli aprila. Z istim programom se bodo predstavili tudi na reviji godalnih orkestrov v Velenju. »Zadnji koncert pa želimo izvesti v SLG Celje, kjer se bomo z mnogimi gostujočimi solisti predstavili z glasbo iz muzi-kala in filma,« je dejala dirigentka Petra Arlati Kovačič, ki je pojasnila tudi ime Malega godalnega orkestra GŠ Celje: »Ime 'mali' nosimo za-
to, ker orkester sestavljajo učenci osnovne stopnje glasbenega izobraževanja, stari od 8 do 15 let, sicer pa orkester šteje kar 45 članov.«
Za mladimi glasbeniki je že lepo število uspešnih koncertov, gostovanj in revij. Med drugim so v lanskem šolskem letu gostovali na festivalu Lent v Mariboru, kjer so v okviru klasičnih koncertov bih najmlajši izvajalci doslej.
Grad Žovnek skozi stoletja
mačini. Med najaktivnejšimi članicami je Tanja Baletič, rojena Cizej, po rodu s Polzele v Savinjski dolini. »Mlada celjska dekleta so čudovita. Dodobra so ogrela dlani dubrovniš-kega občinstva, ki je sicer dokaj razvajeno, saj je Dubrovnik staro dalmatinsko mesto z bogato kulturno dejavnostjo in tradicijo. Med nas so prinesla baletni nastop kvalitete, ki jo redko vidimo, pa tudi ob njihovi osebni kulturi smo bili ponosni, da smo Slovenci,« je povedala. MITJA OCVIRK
Pričakujemo prve voščilnice
Res je, da je najlažje oditi v trgovino ali knjigarno in kupiti praznične voščilnice. Vendar je veliko prijetneje in topleje, če naslovljenec dobi doma narejeno in napisano voščilo ob božičnih in novoletnih praznikih. V zadnjem času smo na tako obliko kar malo pozabili, mlajši celo uporabijo kar pošiljanje SMS-sporočil.
Vzemimo si čas, je v prazničnem pogovoru za Novi tednik (objavljen bo 21. decembra - op. p.) med drugim povedal murskosoboški škof, Celjan dr. Marjan Turnšek. Vzemimo si čas za voščilnice in domače, za družinsko praznovanje. Darilo je lahko tudi lepa in iskrena beseda. Dolgi decembrski večeri so kot nalašč za sproščanje domišljije in oblikovanje voščilnic iz najrazličnejših materialov. Besedila naj bodo kratka, morda le z dodatkom kakšne nove, prijetne in tople besede. Novi tednik in Radio Celje pripravljata akcijo izbiranja naj voščilnice že enajsto leto. V minulih letih smo dobili približno tri tisoč voščilnic posameznikov, družin, vrtcev, šol, domov in društev. Med njimi so bili tudi izjemni izdelki, ki so bih tudi nagrajeni. Razveselili so nas tudi tisti, ki niso upali, da jim bo uspelo, ampak so pokazali svojo voljo do doma narejene voščilnice, s katero so razveselili naslovnika.
Voščilnice bomo sprejemali do vključno 31. decembra po pošti na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom naj voščilnica 2008 in osebno v naročniš-ko-oglasnem oddelku. Vse primerke bo komisija sredi januarja pregledala, do konca januarja pa bo zaključna prireditev na območju občine Vojnik, ki je že enajsto leto sopotnik naše akcije. K poslani voščilnici ne pozabite napisati svojih točnih podatkov, dodati telefonske številke, da vas bomo lažje poklicali, če boste nagrajeni; in morda pripisati, kako in kdaj je voščilnica nastala. Še vedno bomo zelo veseli morebitnih zbirateljev starih voščilnic, ki so jih v dolgih letih dobivah in zaradi njihove vrednosti spravljali.
Torej, še je Čas, da se lotite izdelave voščilnic in eno ali več tudi pošljete na naš natečaj. Vnesimo v družinske božične in novoletne praznike tudi kanček prepotrebne topline.
TONE VRABL

naredimo

V Osrednji knjižnici Celje so v četrtek, i 3. decembra, v sodelovanju s Kulturnozgodovinskim društvom Žovnek odprli razstavo Grad Žovnek, zgodbe o transformaciji prostora, ki bo na ogled do 2. februarja. Na odprtju so nastopili tudi učenci Osnovne šole Braslovče.
Grad Žovnek ima v slovenskem prostoru poseben pomen. Je eden prvih in najstarejših zidanih gradov v Sloveniji. Tam se prvič omenjajo svobodni gospodje Žovneš-ki, ki postanejo leta 1341 grofje Celjski. Izvorni grad se je ohranil do danes, čeprav v ruševinah. Razstava v Osred-nji knjižnici Celje odlično prikazuje stanje gradu, ko je bil še v dobrem stanju, njegovo postopno propadanje in delo Kulturnega društva Žovnek, kjer se trudijo, da bi mu povrnili nekdanjo slavo.
Razstava prikazuje slikovno gradivo, ki je nastajalo skoraj štiristo let. Leta 1681 je nasta-
Predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franc Kralj je povedal nekaj o razstavi, uvodno besedo o Celjskih grofih pa je pripravila Rolanda Fugger Germadnik, muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje.
la prva upodobitev, ki se nanaša na grad Žovnek. Največ je grafik, ki so nastale pred 150 leti, sledijo fotografije in razglednice. Vse to so zbirali v Kulturnozgodovinskem društvu Žovnek. Gradivo so nato povečali in pripravili za obiskovalce. Razstava predstavlja
tudi pomemben arhivski vir, saj so zbrali vse upodobitve, ki so bile shranjene v različnih arhivih. Že ob nastanku društva je bil njegov osnovni cilj obnova gradu in zbiranje slik ter foto- . grafij. Gradivo, ki ga je mogoče videti na razstavi, so zbirali kar deset let.	KŠ
Št. 101 - 21. december 2007
18
BRALCI POROČEVALCI
NOV! TEDNIK
Skupina NEAC v Procidi pred vlakom, ki so ga izdelali in poslikali otroci, simbolizira pa vlak, ki je med II. svetovno vojno Žide vozil v Auschwitz.
Za kulturo prehranjevanja
Novembra se je končal triletni projekt NEAC (Mreža evropske kulture prehranjevanja) , katerega del je bila ni. OŠ Celje. Mreža šol, ki jo tvori večina evropskih in celo nekaj (še) neevropskih držav, kot so Ciper, Hirčija in države nekdanje Jugoslavije, vključuje 35 partnerskih institucij iz prav toliko držav in več kot 120 pridruženih članic, ki so se tako ah drugače vključile in sodelovale v mreži.
V času, ko je navezovanje stikov s tujino iz očitnih razlogov postalo zelo zanimivo za Slovenijo, novo članico EU, se nobena izobraževalna inštitucija ne bi branila članstva v tako veliki in uspešni skupini šol, ki zajema
celoten izobraževalni spekter od osnovnih in srednjih, pa vse do visokih in višjih šol. Med februarjem 2005 in novembrom 2007 je bilo organiziranih 12 srečanj. Le-ta so vključevala srečanja mladih, tematske konference, Arion študijski obisk ter nenazadnje kontaktne seminarje.
Naša šola se je v mrežo vključila kot prva slovenska in tako prevzela vlogo koordinatorice za celotno državo, kar nam je naložilo veliko odgovornost. Naša naloga je bila sodelovati z drugimi šolami v državi, jim nuditi informacije in pomoč, obveščati o različnih natečajih in priložnostih za povezovanje ter organizirati mednarodno sreča-
nje v Sloveniji med 29. marcem in 3. aprilom letos. V našem prizadevanju, da bi učencem približali EU, različnost narodnosti in kultur, ki jo sestavljajo, jim omogočili boljše poznavanje tujih držav in jezikov ter jim tako ali drugače popestrili šolski vsakdan, smo se vključili v dva mednarodna projekta. Prvi je bil H20 - ne samo voda, ki se je medtem že iztekel, drugi pa Umetnost in hrana - spreminjanje prehranjevalnih navad učencev s pomočjo umetnosti, ki bo potekal še nadaljnji dve leti.
Ta tri leta sodelovanja so minila presenetljivo hitro in ob zaključnem srečanju, ki je bilo med 8. in 13. novem-
brom na otoku Procida v bližini Neaplja, je bil za razliko od prejšnjih marsikateri stisk roke v slovo zelo grenak. Ponosni in veseli smo, da je vodja projekta dr. Eugenia Tesoro naši šoli iztegnila roko prijateljstva in da jo je ravnatelj Ivan Janez Do-mitrovič tako z veseljem sprejel ter projekt zaupal Aleksandru Verhovšku in Metki Vajdič. V prihodnost zremo optimistično, saj se projekt kljub uradnemu zaključku nadaljuje s srečanjem v hrvaškem DakoVu, ki bo namenjeno predvsem kandidatkam za vstop v EU, februarja pa se bomo spet prijavili na razpis nacionalne agencije.
AV
Po srečanju še
Kljub pozni jeseni, ki se že počasi preveša v zimo, smo se mladi planinci odločili, da se srečamo in obudimo spomine na avgustovske dni, ki smo jih skupaj preživeli pod platneno streho na Jezerskem.
Mladi iz PD BOČ Kostrivnica, Zagorja ob Savi in Rogatca smo se srečali 9. in 10. novembra na Čemšeniški planini. Dokaz, kako hitro čas mineva, pa je pogled na koledar. Glej ga zlomkal Že je tu december. Otrokom smo obljubili mi-klavževanje. Preden se je dobri mož spustil v dohno, je po planinskih postojankah pobiral pošto. Ko je videl koliko mladih planincev je v Kostrivnici, je dobi en siv las več. Pa to Še ni vse! Tudi mlade Zagorjane je povabil na kočo Veli-konočnico. V sončnem sobotnem popoldnevu, kot se za 1. december ne spodobi, smo se podali izpred šole v Kostrivnici. Po večerji pa nočni pohod na Boč. Vse lepo in prav, le Miklavža nismo srečali, pa tudi parkeljna ne. Ko smo se
miklavževanje
zbrali v koči, »se stisnili« (saj je bilo 52 otrok in precej odraslih), je po oknu zaropotalo. Parkelj je videl svetlobo in za vsako ceno je hotel priti v kočo. Končno mu je uspelo najti vrata. Toda kmalu je prišel Miklavž in vsi skupaj smo pregnali »ta hudega«. Miklavž je nagovoril, pohvalil mlade planince in razdelil darila. Obljubil je, da drugo leto spet pride.
K popolnem razpoloženju sta prispevali kuharici Marija in Beba, ki sta poskrbeli za zadovoljstvo želodčkov, za izvedbo pa smo se trudili Darinka, Matej in Klavdija. Turistično društvo Kostrivnica je poskrbelo za pozornost, ki so je bili deležni vsi pohodniki, seveda pa nam je pri tem projektu pomagalo veliko domačih planincev. Hvala vsem in varen korak še naprej!
DARINKA TURNŠEK, PD BOČ Kostrivnica
Medeni zajtrk tudi v Laškem
Tudi čebelarji v Laškem smo se vključili v dobrodelno-izobraževalno akcijo, za katero je dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije pod geslom: »En dan za zajtrk med ^slovenskih čebelarjev v naših vrtcih«.
Namen akcije je približati koristnost medu v prehrani otrokom v vrtcih in šolah. Slovenski čebelarji pridelujemo varen in kakovosten med in vrsto drugih čebeljih pridelkov, zato žehmo z akcijo napeljati na zdrav način življenja in otrokom ter njihovim staršem vzbuditi skrb za čebele in za naše okolje.
Predsednik in tajnik ČD Laško sta obiskala osnovni šoh v Laškem in Rimskih Toplicah ter razdelila plakate in zgibanke, ki predstavljajo življenje in koristnost čebel. V vrtcu Laško pa sta čebelarjenje predstavila osebno, pri čemer so otroci prav z zanimanjem sodelovali. Ogledali so si opremo za zaščito pred čebeljim pikom, čebelarske pripomočke, sat z voskom in medom, fotografije čebel, panjske končnice in podobno. Navdušeno so s prstki poskušali sladek med. Za zaključek smo skupaj z ravnateljico in vzgojiteljico otrokom postregli čaj s kruhom in medom, otrokom pa ni zmanjkalo vprašanj in »komentarjev«, kdo ve več o čebelicah.
Z zelo uspelo akcijo pa sodelovanje z laškimi čebelarji ni končano. Ravnateljice v šolah in vrtcu so izrazile pripravljenost za predstavitev čebelarjenja učencem v izobraževalnih programih. Pred leti smo imeli laški čebelarji kar šest čebelarskih krožkov po šolah, nato pa je to sodelovanje počasi zamrlo in potruditi se bo treba, da ga obnovimo. V vseslovenski akciji smo v Laškem pogrešali prisotnost občinskih mož, ki so v vrtcu sicer najavili obisk, a smo jih zaman čakali.
JOŽE BLAGOTINŠEK, tajnik ČD Laško
Vesela urica za ostarele v domu
Ko človek pride v tretje življenjsko obdobje, doživi marsikaj lepega, veselega, pa tudi žalostnega. Opaža, da ga zapuščajo moči in volja do življenja. Še bolj žalostno pa je, ko se zave, da si sam ne more več pomagati in je odvisen od drugih. Znajde se v domu ostarelih, proč od doma in svojih domačih. Takrat se razveseli vsake urice, ki mi jo naklonijo drugi.
Zato smo se v MKUPZ Vojnik odločili, da bomo vsako leto namenili kakšno urico dobre volje tem ljudem. Tako je bilo tudi letos, 22. novembra, ko smo se zbrali v domu ostarelih v Vojniku in zapeli nekaj pesmi. Povezovalno besedo je imela naša pevovodkinja Vida Bukovac. Marsikaj lepega je povedala v preprostih, njim razumljivih besedah. Zaigrala je ženska etno skupina iz vrst naših pevcev. Zelo sta se izkazala solista Branko in Rajko. Vmes je igral Štefan Starovasnik in smo z upokojenci iz doma tudi zaplesali.
Utrnila se je marsikatera solzica ob stisku rok, ko smo odhajali. Upamo, da smo jim vsaj malo popestrili večer, zahvaljujemo se osebju doma za gostoljubnost in pogostitev.
Ko se oko zamegli, ko se roka zatrese, noga podrsa po podu, takrat se zaveš, da je tukaj minevanja čas.
ŠTEFKA STROŽIČ
www.radiocelje.com
Otroci so se za zajtrk sladkali z medom.
Št. 101 - 21. december 2007
NOVI TEDNIK
»VETI
19
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Težave v spolnosti III.
Po praznikih diši
Vprašanje: bralec ima številne težave in je zaradi tega obiskal različne specialiste, a ima še vedno bolečine v spolovilu. Zato sprašuje, ali bi mu pomagalo, če bi opravil cirkumcizijo?
Cirkumcizija ali obrezovanje je opravilo, ki so ga opravljali že v najstarejših kulturah. Slike posega najdemo že na jamskih slikarijah, a tudi v egipčanskih grobnicah. V židovski kulturi je to normalen religiozni pristop, podobno v islamu in nekaterih afriških krščanskih kulturah. Razširjeno je predvsem na Bližnjem vzhodu, danes ga zagovarjajo tudi zaradi dokazov, da imajo moški, ki so obrezani, manj spolno prenosljivih bolezni, predvsem HIV-a. Tako je Svetovna zdravstvena organizacija marca spre-jela priporočilo, da je obrezovanje metoda, ki omejuje širjenje HIV-a, vendar ne more nadomestiti nobene od ostalih mer v preventivi te bolezni. Pokazalo se je, da je pri obrezanih moških manj raka na spolovilu, a tudi manj vnetij in drugih bolezni, ki so s tem povezane.
Cirkumcizija se izvaja ponavadi pri otrocih. Redkeje
Vprašanje: »... vsako leto ista pesem - razglašena družina. Ne znamo preživeti praznikov tako, da bi bili zadovoljni, ampak se takrat navadno še dodatno skregamo. Strah me je, da bo letos spet enako ...«
Pozdravljeni! Zelo dobro ste nakazali, da se moramo naučiti praznike živeti, živeti skupaj. Zato nekaj besed o tem.
Prazen ali sveti dan. V
knjižni slovenščini je za te dni rezervirana beseda praznik, kot da bi bili ti dnevi prazni. In, žal, prepogosto prav to postanejo. V angleščini zaseda to mesto beseda holiday - sveti dan. Podobno je tudi v prekmurščini, kjer uporabljajo besedo »svetek«. In ta jezikovna norma nas zelo zaznamuje v smislu, ali nas spodbuja k nečemu, kar naj bo prazno ali kar naj bo sveto. Prekmurci so znali praznovati in se veseliti. Upamo, da je še tako.
Ustaviti se. Seveda lahko besedo praznik izpeljemo
pri odraslih. Danes medicinska stroka ne priporoča obrezovanje kot rutinski poseg, temveč da se opravi le takrat, ko obstoji medicinska indikacija. Se pa pogosto prepušča staršem odločitev, ali bodo svoje otroke - dečke - obrezali ah ne. To sodi v del svobode reliogioznega odločanja vsakega posameznika. Tako je določeno v številnih zakonodajah. Od avstralske, ki je lieberalna, do stroge Švedske, kjer se lahko obreže dečke le pod strogimi medicinskimi kavtelami. Leta 2001, ko je bila sprejeta ta odredba, so židje in muslimani protestirali, češ da je to po nacizmu največje omejevanje svobode. Leta 2005 so ta zakon spremenili, saj so na Švedskem vkljub prepovedi letno obrezovati cca 3.000 dečkov.
Vsekakor predstavlja sam poseg stres za otroka, zato se priporoča, da se izvede v zdravstveni ustanovi, ki omogoča sterilne pogoje in anestezijo, ki bo preprečila bolečino in s tem povezan stres. Ponavadi se izvede kar z lokalno anestezijo (injekcija ali mazilo). Zaradi odstranitve kožice, ki vsebuje številne žleze in receptorje.
tudi iz glagola praznovati. In prazniki dejansko so namenjeni temu, da jih napolnimo s praznovanjem, ko nam družba omogoča, da smo vsi skupaj. Pa dojemamo to kot darilo oz. uslugo družbene ureditve ali prej kot medvedjo uslugo in stisko? Takrat ko moramo biti vsi skupaj, se bo resnično pokazalo, kakšna klima vlada v naših odnosih. In če ozračje ni prijetno, se bo mama zaposlila z letno generalko in čistila do onemoglosti. Kar pa ji bo moči ostalo, jih bo pa namenila peki peciva. Tudi oče se bo na svoj način umaknil, bodisi v garažo ali gostilno, pred TV oz. v svoj svet. Če do tega pride, družine ni in otroci so »zgubljeni« v teh praznikih. Zato je največje darilo za otroke, če se mama in oče lahko odločita za medsebojni korekten odnos v teh praznikih in ne bežita v opravila.
Struktura. Za otroke bo zelo varno, če se naredi struktura in porazdelijo vlo-
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec, kardiolog
številni smatrajo, da je pri obrezanih moteno spolno živ-ljenje. Tako menijo, da je zmanjšana taktilna nervna stimulacija in da so zato obrezani nekako prikrajšani za spolne užitke. Za to nimajo neobrezani še nobenih pravih dokazov, dokazano pa je, da je ejakulacija pri obrezanih poznejša, kot pri neobrezanih, a je to lahko le pozitiven učinek za partnerico.
Strokovno, medicinsko izvedena cirkumcizija ne predstavlja praktično nobenega rizika. Komplikacij je le malo (0,006 %). Pri ostalih »domačih« oblikah obrezovanja so opisane hude krvavitve, infekcije, kronične deformacije spolovila, a tudi zožitve ure-tre, sterilnost (do 50 %). Smrtni izhod obrezovanja je redek. Se pa pojavi kot posledica komplikacij ali pa celo anestezije (eden na milijon). Če se izvede cirkumcizija pri odraslem, se moškemu priporoča spolna aktivnost šele po 4 do 6 tednih, tako da se rane v tem času popolnoma zacelijo.
Sam poseg naj bi imel dobre, a tudi negativne učinke, zato naj bo odločitev o posegu individualna. Smatra se, da je koristna za spolno zdravje, saj se kožica na glansu
ge - kdo bo kaj naredil ali pospravil in kdaj se bo to naredilo. Zelo zaželeno je, da so vse čistilne akcije do 24. decembra zaključene, četudi kaj ostane nedokončano. Za otroke je dobro, če vedo, kdo bo okrasil jelko, kdo obesil lučke, kdo postavil jaslice, pa čeprav bodo ravno to strukturo kritizirali. Šele, ko bodo stvari skrbno načrtovane, pustimo nekaj prostora improvizaciji in spontanosti.
Biti z otroki. Izziv za vse starše je, da svoje otroke vprašajo, kaj bi oni želeli od njih. Naj povedo. Začeli bodo morda pri material-
spremeni in postane odpornejša zaradi povečane količine keratina v semisluzni-ci. Ta preprečuje prehod bakterij in virusov. Letos poročajo predstavniki WHO, da se je pri obrezanih že zmanjšal prenos HIV-a z okužene partnerice na moškega za 50-60 %. Opisujejo tudi manj sifilisa in genitalnega herpesa, manj vnetij, saj je zaradi odstranitve kožice sama higiena bolj enostavna. Pri kroničnih balanitisih se priporoča ta poseg kot zdravstveni ukrep, ki zmanjša število infekcij in deformacij.
Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Za zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si
Zmanjša se tudi število okužb z virusom humanega papilloma. Zaradi posega se ne poveča število uretritisov, se pa njihovo število zmanjša pri otrocih, ki so operirani zgodaj po rojstvu. Tako zgodnja cirkumcizija zmanjša tudi število raka na spolovilu za 20-krat (danska študija). Vkljub temu pa se danes ne priporoča cirkumcizija kar vsem, temveč se opravi le zaradi zdravstvene indikacije. Zato menim, da se je treba o vašem nadaljnjem zdravljenju ob teh ugodnih poročilih (62 % operiranih ima zelo ugodno mnenje o uspehu operacije) ponovno posvetovati z urologom, a tudi s strokovnjakom za okužbe, ki so na spolnih organih pogoste in so vzrok številnih težav.
nih darilih, vendar, kaj si še poleg tega želijo. Pogosto so starši presenečeni, ko otroci rečejo, da si želijo, da je oče doma in da mami ni nenehno za štedilnikom. Višek prazničnega doživljanja za otroke ni, da jih peljemo v kinu, ker je tam dober otroški film, ali da jih peljemo po nakupih in gledat animacije za otroke, jih peljemo na sankanje ... Ja, je lahko tudi to - vendar je otroku temeljno občutje, ali sta starša rada z njim ali pa sta z njim zato, ker pač v teh dneh morata biti z njim malo več.
DRAGO JEREBIC
Pomaranče, limone, jabolka, orehi, lešniki, cimet, janež, klinčki, ingver, med ..., da bosta božič in silve-strovo židana spet! Ti sadeži, začimbe in oreščki so pogoste sestavine prazničnega časa - tako pijač in je-dač kot okrasa in dišav. Kakšen pa je božični čaj?
Da je na božični večer na slovenski mizi jerbas lešnikov in orehov, je bilo dolgo časa v navadi. Tega se spomnijo še naši starši, ki so. v otroških letih lešnike in orehe, poleg suhih jabolk oz. pla-tičkov in pomaranč, pogosto dobili v dar tudi od samega Božička ah Miklavža. Danes se na naših slavnostnih mizah pogosteje pojavljajo mandeljni, pinjole in drugi eksotični oreški, pa tudi da-teljni, ki praznike naredijo še slajše. Slednji imajo sicer precej visok glikemični indeks, a če se nekajkrat v letu pregrešimo z njimi, ne bo večje škode. V nasprotju z njimi imajo oreščki zelo nizek indeks, torej se po njih ne redimo. Seveda pa se z njimi le ne gre prenajedati.
Pa da ne zaidemo preveč. Rekli smo, da že diši po praznikih. K temu pripomore denimo aromatičen in dekorativen pomander, ki ga obesimo v prostoru ali položimo na mizo ali okensko polico. Kaj za vraga pa ta reč s čudnim imenom sploh je, si nemara kdo beli glavo. To je sveža pomaranča, v katero smo po svojem okusu ali okusu naših najmlajših zabodli malo ali pa veliko klinčkov oz. nageljnovih žbic. Preprost, a iznajdljiv in dišeč prazničen okras našega doma, vrtca ali pisarne. Ce želimo naše oči in nos še bolj razvajati, pripravimo praznični potpuri, o katerem smo pisati že zadnjič. Pri roki moramo imeti le nekaj sezonskih sadežev in zimzelenih začimb ter mešanico sadnega čaja. Za božič in silvestro-vo ne bomo zgrešiti s cimetom, klinčki, pomarančami, z limonami, zvezdastim janežem, orehi in oreščki, ing-verjevo koreniko ...
Pa smo le prišli tudi do prazničnih napitkov, tistih z in onih brez ... Najprej tisti
Piše: PAVLA KLINER
bolj škodljivi, a v majhnih količinah sprejemljivi, zlasti za praznike in pozimi. Med njimi ta čas kraljuje kuhano vino. Dodajmo mu še med in dobimo kuhano vino z medom: potrebujemo 11 belega vina, 200 g medu, 5 klinčkov, cimetovo skor-jico, lupino četrt limone. Vino in začimbe prevremo, odstavimo, dodamo med, premešamo, da se raztopi in vroče ponudimo. Če bomo kuhanemu vinu pridali še 2 dl ruma, bomo dobiti čislano zimsko pijačo, grog. Ta naj bi, če ga zaužijemo v skromnih količinah, preganjal prehlad in gripo, zato ne bo nič narobe, če z njim nazdravimo. Končno smo prišli tudi do čajev. In to ne navadnih, temveč božičnih. Odlična je denimo božična mešanica iz hibiskusa, šip-kove lupine, pomarančne in limonine lupine, jabolka in bezgovih jagod. Ali pa mešanica bezgovega cveta» šip-kovih plodov, lipovega cveta in lista, materine dušice, ameriškega slamnika, izopa in koščka ingverjeve kore-nike. Dajte domišljiji prosto pot in ustvarite svoj oseben in poseben božični čaj ali pa silvestrski koktajl ali punč. Prvega lahko poimenujete Božična zvezda, drugega pa Silvestrski poljub.
O šampanjcu, pečenem piščancu in še čem podobnem pa na tej strani ne boste našli nič. O tem gotovo že pišejo tisti, ki se na to spoznajo. Sama žal nisem med njimi. Zaenkrat ...
HPUkJB^^S^MtiBBi
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/252.^55,01/519 355<
www.novitednik.com
Skupaj za praznike
BLIŽINA
družinski inštitut
info@blizina.si, www.blizina.si 03/492-55-80
Za informacije o izdelkih lahko pokličete ali obiščete
Center Celja, Glavni trg 10: 03 5441 631 Gfty center Celje, nadstroPje:03 490 31 91
Št. 101 - 21. december 2007
20
INFORMACIJE - MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE
(obdobje od 1.11.07-30.11.07)
1.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	SAILOR PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, d.o.o., Celje, opr.št. St 62/05 (datum: 7. 11. 07)
b)	PAPIRNA GALANTERIJA »OLALA« IVAN KAUČIČ, s.p., Celje, opr.št. St 54/06 (datum: 7. 11. 07)
c)	JURMES TRGOVINA, TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o., Celje, opr.št. St 62/07 (datum: 8. 11. 07)
č) M.M. OVTAR, MONTAŽNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Frankolovo, opr.št. St 64/07 (datum: 9. 11. 07)
d)	POSREDNIŠTVO, TRGOVINA NA DEBELO V TRANZITU, ÄVTOPREVOZNISTVO IN TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV BOŠTJAN CERAJ, s.p., Podčetrtek, opr.št. St 70/07 (datum: 9. 11. 07)
e)	CEFLEKS CEUE, FRANC CIZEU, s.p., Celje, opr.št. St 66/07 (datum: 9. 11. 07)
f)	PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Škof-ja vas, opr.št. St 10/07 (datum: 12. 11. 07)
g)	GOSTILNA GABERJE MATEJ RAMŠAK, s.p., Celje, opr.št. St 65/07 (datum: 12. 11. 07)
h)	DRUŽBA ZA OSKRBO S TOPLOTNO ENERGIJO, d.o.o., Gornji Grad, opr.št. St 55/07 (datum: 12. 11. 07)
i)	ROGAŠKA CRYSTAL HOLDING, d.d., Rogaška Slatina, opr.št. St 69/07 (datum: 12. 11. 07)
j) KONSTANT, GRADBENIŠTVO IN LESARSTVO, d.o.o., Žalec, opr.št. St 58/07 (datum: 16. 11. 0.7)
k) PGMS, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, d.o.o., Celje, opr.št. St 59/07 (datum: 16. 11. 07)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI
a)	»N IN A« POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA JERAM ANDREJ, s.p., Celje, opr.št. St 77/03 (čl. 99/IIZPPSL, datum: 17. 10. 07, pravnomočen sklep: 13. 11. 07)
b)	K&S, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Slovenske Konjice, opr.št. St 38/07 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 24. 10. 07, pravnomočen sklep: 20. 11. 07)
c)	OLGIS IN - POSLOVNE STORITVE OLGA GORLOV, s.p., Velenje, opr.št. St 36/07 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 24. 10. 07, pravnomočen sklep: 20. 11. 07)
č) M&P KNJIGOVODSTVO IN SVETOVANJE, PETER SEDOVNIK, s.p., Velenje, opr.št. St 25/07 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 24. 10. 07, pravnomočen sklep: 20. 11. 07)
d)	ANTON OGRAJENŠEK, s.p., GRADBENIŠTVO -ZEMELJSKA DELA, Žalec, opr.št. St 30/07 (čl. 169 ZPPSL, datum: 8. 11. 07, pravnomočen sklep: 17. 11. 07)
e)	DENIS REMŠE, s.p., Šoštanj, opr.št. St 89/ 03 (čl. 169 ZPPSL, datum: 16. 11. 07, pravnomočen sklep: 27. 11. 07)
f)	ERTEX, TRGOVINSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o., Žalec, opr.št. St 20/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 15. 11. 07, pravnomočen sklep: 24. 11. 07)
-mwStednik-\
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. V__
mmzwm
KUPIM
R 5, dobro ohranjen, kupim. Telefon 031 783-636.	6468
HSSZEOH
PRODAM
TRAKTOR Imt 539, letnik 1986, rot. kosilnico Sip 135, vse v dobrem stanju, prodam. Telefon 051318-190. 6338 ŠIVALNI stroj ladranka, na nožni pogon, dobro ohranjen, še dela, prodam za 67 EUR. Telefon 030 917-641.
6396
MALO rabljen obračalni plug, za Tomo Vinkovit, 18 km, prodam. Telefon (03) 5716-125.	6489
PLUG Posovec, 14 tol, prodam. Telefon 041 661-767.	6507
KUPIM
TRAKTOR, kmetijski stroj, motokuhivatorin tovorno vozilo, manjše, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6224
PRODAM
STANOVANJSKO hišo, vseljivo, 2 km iz Celja, prodam. Telefon 041617-573. 6482 VINOGRAD z zazidalno parcelo, na območju Malih Dol pri Vojniku, prodam. Telefon 041 531-289.	6499
IŠČEMO TOPEL DOM
Je velikost pomembna?
dec, bemardinec ...), večje (bokser, nemški ovčar, zlati prinašalec, labradorec, do-berman, rotweiler...), srednje velike (bulterier, buldog, čov-čov, koker španjel, srednji šnavcer, pitbull, ma-lamut, husky, samojed ...), majhne (jazbečar, terier, maltežan, pritlikavi koder, mops ...) in pritlikave (či-
Njami, kosilo! Kako sem lačna! Cele dneve samo mleko, mleko in še enkrat mleko, kot da sem še otrok! Pha! Hej, bodi pri miru, da preverim, če si sploh okusen! (5116)
Stoj čisto pri miru. V redu. Ne trzaj z uhlji. Ok. Ne požiraj sline. Ne bom. Ne mahaj z repom. Težko, ampak se bom potrudil. Vse to še prenesem. Ampak, ko mi pa fotograf reče, naj ne diham, je pa višek! (5142)
Odkar sem se izgubil, mi je brada postala že predolga, kosmatega gobčka pa ne bo poljubila nobena psička. Aja, ko prideš, prinesi s sabo brivnik. Hvala. (5138)
Večno vprašanje moških, pa tudi žensk, ki nekako nikoli ne najde pravega in zadovoljivega odgovora. Ali je velikost v resnici tako pomembna? Dragi gospodje (in dame) - velikost je pomembna. Pa da ne bo pomote - govorim o velikosti psov, seveda.
Ko se odločamo za novega družinskega člana, je pomembno premisliti o številnih dejavnikih: si lahko privoščimo kužka s finančnega vidika, saj zahteva žival skoraj enak finančni zalogaj kot človeški član družine, bomo imeli dovolj časa zanj in za njegove potrebe, pomembno pa je tudi, kakšen dom imamo (stanovanje ali hišo), s čimer pa se pojavi tudi vprašanje velikosti - kako velikega kužka želimo oziroma lahko imamo glede na velikost doma in kužkove zahteve.
Pse dehmo glede na velikost v pet osnovnih skupin: velike (bernski planšar, nemška doga, novofundlan-
Verjetno sem vam znan - ja, požiral sem že zadnjič, danes pa me je fotograf zopet postavil pred objektiv. Zakaj? Ker pravi, da sem fotoge-ničen, a sam mislim, da sem mu preprosto všeč. (5090)
Pozdravlja vas kvartet dveh pisanih samčkov in dveh črnih deklet. V teh predprazničnih dneh vam s petjem božičnih napevov popestrimo dni, s prisrčnostjo pa v vaša srca prinesemo svetle luči. (5152-5155)
vava, pritlikavi jazbečar, pe-kinžan, pritlikavi koder ...) pasme. Vsaka skupina zajema številne pasme, ki se med seboj razlikujejo glede potreb po prostoru in gibanju. Načeloma velja, da so za v stanovanje primerne pritlikave, majhne in srednje velike pasme, ki ne zahtevajo veliko gibanja (z izjemo huskyja, malamuta, sa-mojeda), vendar tudi med večjimi in velikimi pasmami obstajajo predstavniki, ki se prav dobro počutijo v stanovanju. Takšni so na primer nemška doga, veliki šnavcer, bokser, veliki koder, doberman. Če imamo hišo z vrtom, si lahko privoščimo velikega psa, ki zahteva dosti gibanja in neo-mejenost.
A tudi med majhnimi in srednje velikimi psi obstajajo pasme, ki jih ne priporočajo za bivanje v stanovanju. Predvsem so to lovski psi (ptičarji, jazbečarji, prinašal-ci), pastirski in ovčarski psi. Potrebno je poudariti tudi
dejstvo, da se sam lastnik kužka odloči, ah bo njegov štirinožni prijatelj hišni ali zunanji. Pes se prilagodi željam lastnika, a tudi lastnik mora upoštevati zahteve posamezne pasme. Ne glede na velikost psa in njegove zahteve po prostoru pa se moramo zavedati, da pes nujno potrebuje vsakodnevno gibanje, četudi menimo, da vrt ali veliko stanovanje zadovolji njegove potrebe po gibanju. Pes je v osnovi zunanja žival, torej ga ne moremo in ne smemo omejiti med štiri stene.
Naši navihanci v zavetišču pa na žalost morajo biti med štirimi stenami, vendar lahko vi to hitro spremenite. Vabljeni ste v zavetišče od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, da odpeljete naše kužke na sprehod ah pa jih posvojite-tega bodo zelo veseli. Njihove portrete si lahko ogledate tudi na. www.go.to/zonzani. za vse informacije pa nas lahko pokličete na 03/749-06-00 med 8. in 16. uro.
NINA ŠTARKEL
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
TOO
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje:
E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-re.si
St. 100 -18. december 2007
CIJE
21
itedrsik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek
ZDRAVKO TROGAR
Dragega pokojnika smo 14. decembra 2007 pokopali na pokopališču v Celju.
HIŠO, vikend ali parcelo, lokacija Celj&okoli-cado 20 km, kupim. Telefon 041 397-
HMIfH
PRODAM
NADSTANDARDNO dvoetažno stanovanje, Glazija, šliriinpolsobno, 3 leta, 140 m', prodam za 250.000 EUR. Telefon 041 605-786.	ž 245
CEUE, Otok. Obnovljeno dvosobno stanovanje, 53 m2, prodam za 79.000 EUR. Telefon 031 668-700, po 17. uri. p
ODDAM
SMUČIŠČE Rogla. Apartma, 4 ležišča, na Rogli, oddam za dopuste. Telefon (03) 5471-729.
NOVO mikrovalovno pečico Gorenje, v ino* izvedbi, prodam za 60 EUR. Telefon 031 739-684.	6466
PEČ za centralno kurjavo, na olje, 30 Kw, ugodno prodam. Telefon 031402-846.
6474
0DUČN0 ohranjeno jogi vzmetnico Medico, velikost 160>200 cm, prodamo za 25 EUR. Telefon (03) 5740450, Šentjur.
6506
KUHINJO, kotno - korito ♦ vgradni, 2 + 2, pečica, hladilnik, TV Hitati, 72 cm, štedi! nik, 2 + 2, prodam. Telefon 040 869-
www.radioceIje.com
KOMBINIRANO peč, oljedrva, z gorilcem in vso opremo, prodam. Telefon 041 640-064.	6344
GRADBENI material (zidaki, cement, mreže...) ugodno prodam.Telefon 041685-667.	Ž 238
SUHE biološke brikete, iz trdega lesa, prodam. Telefon 041 693-319. p
HITRO NAROC TE
MMM
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa €1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J>v/»1;» tudi letnik 2007
a* i-i i irs pri|ogo TV-OKNO! ^ * j
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Iri'i'iiH'iiiiil
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik 23 najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
SUHA bukova drva, 12 m, prodam. Telefon 031 509-828.	6493
BUKOVA drva, klaftra 200 EUR, pri nakupu večje količine popust, prodam. Telefon 051381-260.	6504
DRVA, nažagana in nasekana, prodam. Telefon (03) 5805-145.
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
S prvimi snežinkami se je od nas poslovil naš dragi
IVAN MARIJAN TERBOVC
(1947-2007)
Na zadnjo pot ga bomo pospremili na mestnem pokopališču v Celju v sredo, 19. decembra 2007, ob 14.30 uri. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo in vas prosimo, da sredstva namenite Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje.
Žalostni smo tvoji: Nana, Špela, Žiga, Slavka in družina Košec
Celje, Ljubljana, Polzela, 18. decembra 2007
KRAVO za zakol, bikca in štiri teličke simen-talke prodam. Telefon 041 918-949.
ŠS51
PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, prodom. Cena po dogovoru. Telefon (02) 801-9354, 041 708-154.	p
PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5740-056.	6437
STAREJŠO kravo, s teličko ali brez, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351.	6436
PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo hrano, možen zakol, prodam. Telefon (03) 5823-182. Š853 BIKCA simentalca, 180 kg, prodam.Telefon 5736-188.	6432
BIKCA simentalca prodam. Telefon 040 3704)51.	6448
PRAŠIČA, težkega 150 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 523-742.	6447
PRAŠIČE za zakol prodam. Telefon 041 585-710.	ž 252
KRAVO, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam ali menjam za teličko. Telefon (03) 5774-132.	6439
JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681. Š856 BIKA prodam ali menjam za teličko. Telefon 031 783-636.	6468
KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 892-244. 6496 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam.
Telefon (03) 5738-140. 6495 SVINJO, za zakol, krmljeno s kuhano domačo krmo, težko približno 150 kg, prodam.Telefon 5808-171. 6481 TELIČKI, stari nad 10 dni, prodam.Telefon 041 880-798,031 862-081. 6498 BURSKE koze in kozla, za pleme, prodamo.
Telefon 041 500-314. 6503 BIKCA, stara od 14 do 20 dni, prodam.
Telefon (03) 5772-385. , 6502 TELIČKO, belgijsko plavo, staro 3 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. Š859 KRAVO s teličko, staro 1 teden, prodam. Telefon 041 661-767. 6507
KUPIM
TELIČKO brez številke, do 150 kg, kupim. Telefon 041 531-334. 6462
ißiww.radiocelje.co»«
SVEŽO domačo slanino prodam. Telefon (03)5421-150.	6426
VINO, modra frankinja in mešano belo, prodam.Telefon 031 782-708. Š853 KORUZO in pšenico, v vrečah po 750 kg, prodamo. Večje količine dostavimo. Telefon 041 742-334.	6435 KAKOVOSTNO rdeče vino, žlahtnih sort, ža-metovka in frankinja, okolica Laškega, prodam. Telefon 041264132. L591 RDEČE vino brajdovec, pridelan bio, prodam. Telefon 031843-514. 6494 VINO, belo in slivovko, ugodno prodam. Telefon (03) 5824514,031584414.
6487
BELO kakovostno vino, 1 EUR, večje in manjše količine, ugodno prodam. Telefon 040667-223.
PRODAM
STROJ za pranje črev prodamo. Telefon 041 934324.	6315
PRAŠIČA, krmljena s kuhano domačo hrano, težka 150 kg in kakovostno belo vino, prodom po ugodni ceni. Telefon 041 857-645.	642/
DVOJNA garažna vrata, krila, prodam. Telefon (03) 5777453.	6392 DRVA, mešana, hrast, gaber, 33 EUR/meter in telico, čb/lim, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 763-866. L586 VRATA, desna, prednja, za corolo 1,3x1 lim., prodam. Telefon 041936-977. 6461 PRAŠIČA za zakol, težka 200 kg in vino, jurka, šmarnica, prodam.Telefon 5739-035. L 593 HRASTOVE »fosne« in slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5824514,031 584
38-letni, poslovno uspešen moški, ki nimo sreče v ljubezni, išče zvesto dekle s temeljnimi človeškimi vrednotami. Telefon 041 229-649.
6233
;reni fantje iščejo preprosta, zve-1 dekleta. Mnogo jih je, zato purt-
stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
rnmsm
PODJETJE Energostik, d. n. o., Oblakova 28, 3000 Celje nudi prosto delovno mesto elektrikarjo energetiko. Prijave sprejemamo po telefonu 031740-713. n
j&mm
brezplačna številka
(((• 080 12 37)
DELOVNI ČAS -NON STOP
Zaradi širitve dejavnosti
sodelavke/sodelavce -
VOZNIKI
- stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o..
Mariborska 204, 3000 Celje
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
5 495, 031 836 378
IŠČEM delo čistilke ali likarke perila, enkrat do dvakrat tedensko. Sem poštena in diskretno. Samo okolica Celja in Laško. Telefon 051 248-765. 6305 AVTO kafe, Janez Bud ja, s. p., Zadobrova 1, Škofja vas zaposli dekle za delo v strežbi. Telefon 031 660-286. 6455 IŠČEM delo na domu: pospravljanje, likanje "itd. Telefon 040 558454. 6457 ZAPOSLIMO natakarico. Ugodni delovni pogoji, nedelje in prazniki zaprto. Stimulativno plačilo. Telefon (03) 5461452. Ivan Kolar, s. p., Gostilna Kolar, Obrtniška 12, Ljubečna.	6497 ZA 4 ali 8 ur iščem delo. Imam izpit 6 kategorije. Telefon 031 458-184.6490
Št. 101 - 21. december 2007
22
DELA
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
• pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK AVTOBUSA - M/t VOZNIK V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.12.2007; IZLETNIK CEUE D.O., AŠKERČEVA ULICA 20.3000 CEUE MODELAR - DELO V PROIZVODNJI NA PROIZVODNIH UNIJAH PRI IZ0ELAV1 IN POVRŠINSKI OBDELAVI POLIZDELKOV SANITARNE OPREME,... - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV, 19.12.2007; MANPOWER D.O.O., PE CEUE, STANET0VA ULICA 4. 3000 CEUE
VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOZNIK V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.12.2007; IZLETNIK CEUE D.D., AŠKERČEVA ULICA 2D, 3000 CEUE POMIVALKA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 19.12.2007: HOTEL EVROPA, D.D.. KREKOV TRG 4.3000 CEUE VOZNIK VILIČARJA - DELOVNO MESTO CEUE - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV, 22.12.2007; INTEREUROPA D.D.. FILIALA LOGISTIČNE REŠITVE, LETALIŠKA CESTA 35. 1000 UUBUANA DELAVEC V LAŽJI KOVINSKI INDUSTRIJI
-	M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 19.12.2007; MANPOWER D.D.O.. PE CEUE, STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE
UPRAVUALEC STROJEV DELO POTEKA
V PROIZVODNJI ZA STROJEM KJER SE UPRAVUA IN POSLUŽUJE STROJ. - MOŠKI; ODLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; MANPOWER 0.0.0.. PE CEUE, STANETOVA ULICA 4,3000 CEUE POMOŽNI DELAVEC MONTER GIPS PLOŠČ - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; GYPSTEC D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2,1000 UUBUANA POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 22.12.2007; VIRGO, D.O.O.. CEUE, ULICA MESTA GREVENBROICH 13,3000 CEUE DELAVEC BREZ POKLICA POLAGANJE IN VLEKA TELEKOMUNIKACIJSKIH KABLOV - MOŠKI; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 18.12.2007; IGOR KRAJNC S.P., SLANCE 4.3221 TEHARJE VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 21.12.2007; AMARI, D.O.O., POD GABRI 9,3DD0 CEUE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
KLJUČAVNIČARSKA DELA. VARJENJE. POMOŽNA DELA - M/t- DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 13.1.2008; KCAN. ANTON CENCEU .S.P.. PETR0VČE17 A, 3301 PETRDVČE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA (VRATA, OKNA) - M/1" DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 28.12.2007; MEGA • M0NT D.O.O., VRTNA UUCA17.3220 ŠTORE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČARSKA DELA BRUŠENJE. VARJENJE. REZANJE ŽELEZNIH DELOV
-	M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 24.12.2007; K0-VINOART D.O.O.. ŽELEZARSKA CESTA 3. 3220 ŠTORE
AVTOMEHANIK
AVT0MEHANIK IN MONTAŽA AVT0PIA-ŠČEV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 19.12.2007; AVTOMEHANIK-FRANC Š0BAK S.P., BEZENŠK0VA ULICA 11,3000 CEUE AVTOMEHANIK - M/Ž; 00L0ČEN ČAS 6 MESECEV. 19.12.2007; AVT0TEHNIKA CEUE D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 13.3000 CEUE
SKLADIŠČNIK
DELAVEC V SKLADIŠČU - ĐEL0 POTEKA V SKLADIŠČU ŽIVILSKEGA BLAGA. KJER SE PRIPRAVUA BLAGO ZA NAROČNIKA. DELO OBSEGA TUDI SKRB ZA UREJENOST ODDELKA PIJAČ IN ZAPOLNITEV POLIC. - M/Ž; ODLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007;
1W
MANPOWER D.O.O., PE CEUE, STANETOVA
UUCA 4,3000 CEUE
TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE
TISKAR II., KVALITETNA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA TER VODENJE EVIDENC. TEKOČE VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 13.3.20D8; CET1S D.D., ČOPOVA ULICA 24, 3000 CEUE ŠIVILJA
ŠIVANJE IN OBVLADOVANJE VSEH FAZ V PROIZVODNJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 7 MESECEV. 21.12.2007; MIROTEKS D.D.O.. LAVA 7 C, 3000 CEUE PRODAJALEC
PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 30.12.2007; ALFA-PET D.O.O.. LETAUŠKA CESTA 29. 1000 UUBUANA
PRODAJALKA V TRGOVINI S TEKSTILOM -DELOVNO MESTO V CEUU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 22.12.2007; MIVITEX, D.O.O.. UUBUANA. ULICA JOŽETA JAME 12.1210 UUBUANA - ŠENTVID PRODAJALEC V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 19.12.2007; H0JNIK D.O.O., LESKO-VEC 15,3202 UUBEČNA PRODAJALEC KUHINJ IN BELE TEHNIKE -M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 19.12.2007; MANPOWER D.O.O., PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE
P0SL0V0DKINJA - PRODAJALKA V TRGOVINI S TEKSTILOM - DELOVNO MESTO CEUE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 22.12,2007; MIVITEX. D.O.O., UUBUANA. UUCA JOŽETA JAME 12.1210 UUBUANA -ŠENTVID
SKLADIŠČNIK V SKLADIŠČU Z GRADBENIM MATERIALOM - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 19.12.2007; H0JNIK D.O.O.. LESKO-VEC 15.3202 UUBEČNA MESAR
MESAR-IZKOŠČEVANJE MESA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.12.2007; ANU-ŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČEVANJE MESA AKORD. VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU KUHAR
SAMOSTOJNI KUHAR - M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 26.12.2007; SLOREST D.O.O. OBRAT CEUE, IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CEUE
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
VARILEC - MONTER PUNSKIH IN TOPLOTNIH NAPRAV - M/t- NEDOLOČEN ČAS, 3.1.2008; IVAN TAŠKER S.P.. NA GMAJNI 13.3202 UUBEČNA LESARSKI DELAVEC DELAVEC NA ŽAGI ZA RAZREZ LESA • M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 1.1.2008; JU-VEC D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
ELEKTRIKAH ENERGETIK
REZALEC REZANJE NA REZALNEM STROJU PO TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH. SKRB ZA DELO STROJEV V UNIJI. VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV. IZVAJANJE AVTO-KONTROLE, NOTRANJI TRANSPORT. SKRB ZA UREJENO DELDVN0 0K0UE. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007; MANPOWER D.O.O.. PE CEUE. STANETOVA ULICA 4,3000 CEUE
ELEKTRIKAH ENERGETIK-IZVEDBA ELE. INSTALACIJ STROJEV IN ZGRADB. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; ZAVERŠNIK ENERGOSTIK & COMPANY, D.N.O.. OBLAKOVA ULICA 28.3000 CEUE OBRATOVNIELEKTRIKAR 0BRAT0VNI ELEKTRIKAR, NADZIRANJE. VZDRŽEVANJE, POPRAVILA IN DRUGA PODOBNA DELA NA ELEKTRIČNIH NAPRAVAH, OPREMI IN STROJIH - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 21.12.2007; VAUI D.D.O., ŽELE-
ZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE NATAKAR
STREŽBA HITRE HRANE IN PIJAČE-M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2087; MANPOWER D.0.0.. PE CEUE, STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE
NATAKAR DELO POTEKA V GOSTILNI KJER SE STREŽE HRANA (MAUCE) IN PIJAČA. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
BLAGOVNI MANIPULANT DELO POTEKA V SKLADIŠČU IN TRGOVINI KJER SE SKRBI ZA PREVZEM IZDELKOV IN POLNITEV PRODAJNIH POLIC.-M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007; MANPOWER D.0.0., PE CEUE. STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE PRODAJALEC V EROTIČNI TRGOVINI - M/Ž; DOLOČEN ČAS B MESECEV, 30.12.2007; VENERA SHOP. D.0.0.. ZGORNJE JEZERSKO 82,4206 ZGORNJE JEZERSKO VARNOSTNIK. VAROVANJE PRODAJALN • M/Ž: DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 29.12.2007; PROSIGNAL D.O.O.. KERSNIKOVA ULICA 19,3DD0 CEUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA REFERENT V ŠKODNEM ODDELKU - SPREJEM ZAVAROVANCEV IN POMOČ PRI PRIJAVI ŠKOD - DELOVNO MESTO V CEUU, - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; GENERAU D.D.. KRŽIČEVA ULICA 3.1000 UUBUANA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ - DELOVNO MESTO CEUE - M/Ž: DOLOČEN ČAS 24 MESECEV, 19.12.2007; GRAWE D.D. POSLOVNA ENOTA UUBUANA, KOMEN-SKEGA ULICA 4.1D00 UUBUANA ZAVAROVALI ZASTOPNIK - M/Ž; NEODLOČEN ČAS, 22.12.2007; GESLO JU. D.O.O., UUCA FRANJA MALGAJA 53. 3230 ŠENTJUR
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER V TRGOVINI Z ELEKTRONIKO IN RAČUNALNIŠTVOM CONRAD ELECTRONIC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; EDICOM, D.O.O., PRIJATELJEVA UUCA 12,3230 ŠENTJUR SERVISER ZA BIRO OPREMO V PE CEUE-SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE BIRO OPREME. FOTOKOPIRNI STROJI. FAKSI-MILNE NAPRAVE. TISKALNIKI. OPTIČNI ČITALCI - M/t DOLOČEN ČAS B MESECEV, 12.2.2008; BIRING. D.O.O.. MOTNICA 9, 1236 TRZIN
EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST KALKULANT (V PRIPRAVI DELA) - M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; MIK, D.O.O., CEUSKA CESTA 55.3212 VOJNIK
POSLOVODJA TRGOVINE Z BELOTEHNIKO, AUDIO IN VIDEO OPREMO. RAČUNALNIŠKO OPREMO TER MALIMI GOSPODINSKIMI APARATI. KANDIDAT MORA IMETI IZKUŠNJE KOT POSLOVODJA IN POZNATI MORA PRODAJNI PROGRAM TRGOVINE. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 19.12.2007; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE GRAFIČNI TEHNIK TISKAR I., - KVALITETNA PRIPRAVA IN IZVEDBA TISKA - PRIPRAVA IN NADZOR TISKA TER VODENJE EVIDENC, ODREJANJE DEL IN NALOG OSKRBOVALCU. TEKOČE VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE IN NADZOR DELOVANJA SAMOSTOJNIH NAPRAV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 13.3.2008: CE-TIS D.D., ČOPOVA UUCA 24.3000 CEUE VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA STROKOVNI SODELAVEC - ZA PRODAJO KADROVSKIH STORITEV ZA SELEKCIJO IN IZBOR KADROV - M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 4.1.2008; TRÜMMER ZAPOSLOVANJE D.O.O., OBRTNA ULICA 28. 9000 MURSKA SOBOTA
CENILEC IN LIKVIDATOR ŠKOD I-OGLED IN DOKUMETNIRANJE ŠKOD. PREVERJANJE DEJSTEV V ZVEZI S ŠKODAMI - DELO V CEUU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; GENERALI D.D.. KRŽIČEVA ULICA 3. 1000 UUBUANA DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
SVETOVALKA V MATERINSKEM DOMU CEUE, SVETOVANJE UPORABNICAM IN OTROKOM. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 10 MESECEV, 22.12.2007; JZ SOCIO CEUE. STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE
SVETOVALKA V MATERINSKEM DOMU CEUE. SVETOVANJE UPORABNICAM IN OTROKOM.-M/t DOLOČEN ČAS 1D MESECEV. 22.12.2007: JZ SOCIO CEUE. STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROGRAMA TOPLOTNIH ČRPALK- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE. UVEDBO STANDARDOV, CERTIFIKATOV TER SKRB ZA POPRODAJNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; TERMO SHOP D.O.O., CESTA TALCEV 5, 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
INFORMATIK RAČUNALNIČAR - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 19.12.2007; MAKSIM, D.0.0.. TRG CEUSKIH KNEZOV 2.3000 CEUE RAZVOJNO PRODUKTNI INŽENIR. IZVAJANJE PROCESA RAZVOJA PO OP 0403-1, OBVLADOVANJE PROCESA RAZVOJA. POSREDOVANJE IDEJ ZA NOVE IZDELKE IN RAZVOJ VSAJ ENEGA IZDELKA, KATEREGA IDEJO BO POSREDOVAL. V SVOJI PRODUKTNI SKUPINI SKRB ZA IZDELAVO OPTIMALNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN S TEM V ZVEZI IZRAČUNA LC - M; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 24.2.2008; CETIS D.D.. ČOPOVA ULICA 24,3D00 CEUE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI IN NA TERENU - M/t DOLOČEN ČAS. 22.12.2007; MIZARSTVO HRASTEU, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 30.3270 LAŠKO STREŽBA PIJAČ - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; FRANC CAMLOH. S.P., TRUBARJEVA UUCA 5.3270 LAŠKO ZIDAR
IZOLATER - FASADER, MONTAŽA DEMIT FASAD - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 26.12.2007; DEMIT, D.O.O., SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KAMIONA S PRIKOLICO - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 29.12.2007; EHO D.O.D., BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO MIZAR
MIZARSKA DELA V DELAVNICI IN NA TERENU - M/Ž; DOLOČEN ČAS. 22.12.2007; MIZARSTVO HRASTEU. D.O.O.. TRUBARJEVA UUCA 30,3270 LAŠKO PROMETNI TEHNIK DISPONENT - ORGANIZATOB DELOVNIH PROCESOV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE: TLS. D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5. 3270 LAŠKO
ELEKTRIKAR ENERGETIK
SERVISER HLADILNETEHNIKE-M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 3.1.2088; EHO D.0.0.. BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO
EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE
REFERENT FINANC IN RAČUNOVODSTVA - M/t DOLOČEN ČAS 13 MESECEV. 13.1.2008; EHO D.O.O.. BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
REFERENT ZA ZUNANJO TRGOVINO - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 22.12.2007; EHO D.O.O., BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 29.12.2007; EHO D.0.0.. BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUST DRUŽINSKE MEDICINE AU PEDIATRUE - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 26.12.2007; ZD RADEČE, UUCA OF 8. 1433 RADEČE
ZDRAVNIK Z OPRAVUENIM PROGRAMOM SEKUNDARIATA IN OPRAVUENIM LICENČNIM IZPITOM • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 26.12.2007; ZD RADEČE. ULICA OF 8.1433 RADEČE
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
ZOBOZDRAVNIK -OPRAVUANJE STORITEV S PODROČJA DENTALNE MEDICINE-M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 26.12.2007; ZD RADEČE. ULICA OF 8.1433 RADEČE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE Z OPRAVUENIM PODIPLOMSKIM TEČAJEM IZ VARSTVA OTROK IN ŽENA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS.
26.12.2007; ZO RADEČE. UUCA OF 8.1433 RADEČE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRJJE
ZDRAVNIK SPECIAUST PEDIATRUE - M/t NEDOLOČEN ČAS. 26.12.2007; ZD RADEČE, ULICA OF 8,1433 RADEČE
UE MOZIRJE
INŽENIR GOZDARSTVA
STROKOVNI SODELAVEC I (NAČRTOVALEC) -LAHKO TUDI PRIPRAVNIK-M/t DOLOČEN ČAS 9 MESECEV. 19.12.2007: ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE UUBUANA OBMOČNA ENOTA NAZARJE. SAVINJSKA CESTA 4. 3331 NAZARJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GOZDARSTVA
VODJA KRAJEVNE ENOTE V KRAJEVNI ENOTI ŠOŠTANJ - M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE UUBUANA. OBMOČNA ENOTA NAZARJE, SAVINJSKA CESTA 4. 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTAŽA STEKLENIH FASAD. OKEN IN VRAT. PO SLOVENIJI - M/t DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 22.12.2007; ALOJZ GREBENC S.P., MESTNI TRG 3 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
POMOŽNI DELAVEC
ČIŠČENJE. POMIVANJE V KUHINJI - M/t DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 19.12.2007; VLADO U UPI S.P., ZEČE 35, 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR
OBLIKOVALEC KOVIN, ORODJAR .KOVINAR, REZKAR.. - M/t DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 19.12.2007; PEGAN IVAN S.P.. OBDELAVA KOVIN IN AVTOPREVOZNIŠTVO, ZBELOVO 56,3215 LOČE OBLIKOVALEC KOVIN PREOBLIKOVANJE KOVIN - DELO NA PA-DALNEM KLADIVU IN VISOKOFREKVENČNEM GENERATORJU.DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH, RAZREZ JEKLA, SAMOKONTROLA, VOĐENJE EVIDENC, ROČNI TRANSPORT - DELOVNO MESTO JE NORMIRANO - M/Ž: DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 3.1.2008; MAROVT D.O.O.. STRANICE 55. 3206 STRANICE AVTOMEHANIK
PRODAJA IN DEMONTAŽA REZERVNIH DELOV NA AVTOODPADU - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; VLASTA BUSER SOVIČ S.P., MLAČE 3 A, 3215 LOČE NATAKAR
TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV V DNEVNEM BARU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 5 MESECEV. 26.12.2007; ANDREJA HROVAT BUKOV ŠEK S.P., GORENJE PRI ZREČAH 17,3214 ZREČE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POUC. SVETOVANJE STRANKAM -M/t DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 19.12.2007; ENGROTUŠ. D.0.0., TUŠ SUPERMARKET SLOV. KONJICE, OPLOTNIŠKA CESTA 1 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALATER VZDRŽEVALEC - KINODPERATER - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 24.12.2007; SK SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TRG 4.3210 SLOVENSKE KONJICE BOLNIČAR
BOLNIČAR - SODELOVANJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE. PRI OSKRBI IN HRANJENJU - M/t DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 19.12.2007; LAMBREĆHTOV DOM. SLOVENSKE KONJICE. ŠOLSKA UUCA 4.3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.12.2007; EMT BREČKO D.0.0.. DRAŽA VAS 47 A. 3215 LOČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC - STROKO VNISD D ElAVEC-M/Ž; ODLOČEN ČAS 12 MESECEV. 22.12.2007: OKROŽNO SODIŠČE V CEUU. OKRAJNO SODIŠČE V SLOV. KONJICAH. MESTNI TRG 6,3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MANIPULANT II. - PRELAGANJE DESK -M/Ž: DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 13.1.2808; BOHOB D.0.0. ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9.3230 ŠENTJUR DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC; DELO SE OPRAVUA NA LOKACIJI ALPOS - ŠENTJUR - M/t DOLOČEN ČAS 24 MESECEV. 22.12.2007: HERNAUS D.O.O., KOPAUŠKA CESTA 2.3320 VELENJE VOZNIK
VOZNIK LAHKEGA TOVORNEGA VOZILA - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS. 24.12.2007; KOVAL, O.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9. 3223 LOKA PRI ŽUSMU
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
UPRAVUALEC MANJ ZAHTEVNIH STROJEV - MOŠKI; DOLOČEN ČAS 1 MESEC, 10.1.2088; ACER FURNIRNICA O.O.O.. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9. 3230 ŠENTJUR
ELEKTROMONTER
VZDRŽEVALEC - ELEKTRIČAR - M/Ž - MOŠKI; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 10.1.2008; ACER FURNIRNICA D.O.O.. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9.3238 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA •
UPRAVUALEC CESTNO TRANSPORTNE MEHANIZACIJE, VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/t VOZNIK V CESTNEM PRDMETU, NEDOLOČEN ČAS. 10.1.2008; TRGOŠPED, D.O.O., VODRUŽ 2, ŠENTJUR 'PRI CEUU, VODRUŽ 2.3230 ŠENTJUR ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK - ELEKTRIČAR, VARNOSTNI TEHNIK - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 19.12.2007; EDICOM, D.O.O.. PRIJATELJEVA UUCA 12,3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK STROJNIK NA CNC STROJU - TEHNOLOG. BRANJE NAČRTOV AUTOCAD - M/t NEDOLOČEN ČAS. 26.12.2007; KOVAL. D.O.O.. LOKA PRI ŽUSMU 9. 3223 LOKA PRI ŽUSMU
VARNOSTNI TEHNIK-M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007; EDICDM, D.O.O., PRIJATELJEVA UUCA 12,3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TEHNOLOGIJE PROMETA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - fA/1: NEDOLOČEN ČAS. 29.12.2007: KOVAL D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9. 3223 LOKA PRI ŽUSMU
DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE AU DRUŽINSKE MEDICINE Z ZAKUUČENIM SE-KUNDARIJEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNICI - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 30.12.2007; ZO ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
NATAKAR
STREŽBA HRANE IN PIJAČ- M/t DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 29.12.2007; UPNIK. D.0.0. ŠMARJE PRI JELŠAH. MAIA PRISTAVA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STREŽBA HRANE IN PIJAČ. POMIVANJE. ČIŠČENJE - M/Ž; DOLOČEN ČAS. 19.12.2007; MARTIN HOHNJEC S.P.. OUMJE 6. 3254 PODČETRTEK
DELAVEC BREZ POKLICA
PRANJE IN MONTAŽA GUM ZA VSA VOZILA - M/t DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 6.1.2008; MONTAŽA GUM IN AVTOPRALNI-CA ZVONKO PLEVČAK S.P.. IRJE 36 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
KOMISIONAR ll.-PRIPRAVUA (KOMISIONI-RA) MATERIALE. POLIZDELKE, IZDELKE IN TRGOVSKO BLAGO,NAKLADA IN RAZKLADA TER PREVZEMA. SKLADIŠČI IN IZDAJA MATERIALE,KONTROLIRA PRIPRAVUENE KOMISIONE-OPRAVUA RAZNE PREMIKE
S SKLADIŠČNO MEHANIZACIJMPRAVUA RAZNA FIZIČNA DELA..DEL0 V ŠMARJAH PRI JELŠAH - M/t NEOOLOČEN ČAS, 19.12.2007; DROGA KOUNSKA D.D., KO-UNSKA UUCA 1.1000 UUBUANA KLJUČAVNIČAR
RAZNA KLJUČAVNIČARSKA DELA NA TERENU - M/t NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; BOTY. D.0.0., ROGAŠKA SLATINA. POD BEL-LEVUEJEM 29,3258 ROGAŠKA SLATINA AVTOKLEPAR
AVTOKLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA
Št. 101 - 21. december 2007
Ml TEDNIK
BORZA DEI A
23
DELA-M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; KRAJNC D.O.O., PREDEL B. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
ELEKTROMONTER
ELEKTRO MONTAŽA - M/Ž: NEDOLOČEN ČAS, 29.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29, 3250 ROGAŠKA SLATINA GRADBENIK
DEIA V GRADBENIŠTVU V RAZLIČNIH FAZAH GRADNJE - M/Ž; NEOOLOČEN ČAS, 22.12.2007; BOTY. D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29.3250 ROGAŠKA SLATINA MONTAŽER
RAZLIČNA MONTAŽNA DELA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 22.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29,3250 ROGAŠKA SLATINA MIZAR
RAZLIČNA DELA V MIZARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI - M/i NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29.3250 ROGA ŠKA SLATINA
MONTER POHIŠTVA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 26.12.2007; SPIK DARKO KRIŽANEC S.P., RAJSKA ULICA 13. 3252 ROGATEC
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
IZVAJANJE RAZLIČNIH DEL V SUHOMON-TAŽNI GRADNJI NA TERENU • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 22.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29.3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC
SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA
PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 3.1.2008; TOPLIŠEK D.O.O.. RJAVICA12.3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC BELE TEHNIKE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 19.12.2007; KEROS, D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ŽELEZOKRIVEC
RAZNA ŽELEZOKRIVSKA IN VARILSKA DELA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 22.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA. P00 BELLEVUEJEM 29,3250 ROGAŠKA SLATINA SUKOPLESKAR
RAZLIČNA SLIKOPLESKARSKA DELA NATE-RENU - M/Ž; NEOOLOČEN ČAS, 22.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29,3250 ROGAŠKA SLATINA PLESKAR
PLESKAR ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 26.12.2007; SPIK DARKO KRIŽANEC S.P., RAJSKA ULICA 13.3252 ROGATEC KUHAR
KUHAR-M/Ž; DOLOČEN ČAS. 22.12.2007; GOSTIŠČE CIRIL-YH PODČETRTEK. CIRIL BLATNIK S.P., ZDRAVILIŠKA CESTA 1D. 3254 PODČETRTEK
KUHARICA-M/Ž; DOLOČEN ČAS3 MESECE, 6.1.2008; JAGROS, D.O.O., LAŠE1/8, PODPLAT, LAŠE1 B. 3241 PODPLAT KUHAR NATAKAR NATAKAR, KUHAR • M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 22.12.2007; UPNIK. D.O.O. ŠMARJE PRI JELŠAH, MALA PRISTAVA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ELEKTROINŠTALATER RAZNA ELEKTRIČARSKA DELA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; BOTY, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29.3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTRIKAR ENERGETIK RAZNA ELEKTRIČARSKA DELA NA TERENU - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; BOTY, D.O.O.. ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29.3250 ROGAŠKA SLATINA NAPELJEVANJE ELEKTRIČNIH OMREŽIJ -M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 13.1.2008; BOTY, D.O.O.. ROGAŠKA SLATINA, POD BELLEVUEJEM 29.3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
UPRAVUALEC STROJEV ll.-NADZOR NAD DELOVANJEM STROJA-MENJAVA FORMA-TNIH DELOV-NASTAVITEV IN KONTROLA OZNAKE SARŽE-OPTIMIZIRANJE- SPREMINJANJE POSTOPKA ZA IZDELAVO PIASTENL.DELO V ŠMARJAH PRI JELŠAH -M/Ž;NEDOLOČEN ČAS, 19.12.2007; DROGA KOLINSKA D.D., KOLINSKA ULICA 1. 1000 UUBUANA
■ • NA VSE SUŠENE PRŠUTE
i gospodinjstva. Popusti se ne seštevajo.
Praznični j) opusti
5PARp INTERSPAR
GRAFIČNI TEHNIK
REFERENT GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA -M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - STROKOVNA DELA V OKVIRU ZDRAVSTVENE NEGE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 19.12.2007; COMETT DOMOVI D.O.O. COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11,3250 ROGAŠKA SLATINA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC NA PODROČJU UPRAVNIH NOTRANJIH ZADEV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 17 MESECEV. 22.12.2007; UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH, AŠKERČEV TRG 12.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH LOGOPED
LOGOPED - M/i DOLOČEN ČAS, 3.1.2008; VIZ III. OŠ ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15,3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR FIZIKE PROFESOR FIZIKE ZA POUČEVANJE FIZIKE IN STROKOVNIH PREDMETOV S PODROČJA OPTIKE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 19.12.2007; ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA. STEKLARSKA UUCA 1.3250 ROGAŠKA SLATINA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
SVETOVALEC ZA JAVNOPRAVNE ZADEVE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH, AŠKERČEV TRG 12. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI PEDAGOG SVETOVALNI DELAVEC - DELO Z UČENCI. SODELOVANJE S STARŠI, UČITELJI. VODSTVOM ŠOLE, VODENJE SOCIALNIH AKCIJ NA ŠOU. OPRAVLJANJE LOGISTIČNEGA DELA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 9 MESECEV. 22.12.2007; VIZ III. OŠ ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15. 3250 ROGAŠKA SLATINA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE SPECIALIST
RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 17.12.2007; KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54. 3250 ROGAŠKA SLATINA
VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 3.1.2008; MEL BAU. D.O.O., JENKOVA CESTA 17,3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MESAR- REZANJE IN PRIPRAVLJANJE MESA TER RIB,... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 19.12.2007; ENGROTUŠ, D.O.O. TUŠ SUPERMARKET VELENJE, CESTA TALCEV 37 ,3320 VELENJE PRODAJALEC MESAR -STREŽBA MESA IN MESNIH IZDELKOV TER RIB NA KLASIČNI NAČIN PO ŽELJI STRANK,... • M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 19.12.2007; ENGROTUŠ. D.O.O.. TUŠ SUPERMARKET VELENJE, CESTA TALCEV 37.3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZASTOPNIK - SVETOVALEC DELO NA TERENU - DELD V VELENJU • M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 10.1.2008; LANGD D.O.O. ROJ ČEVA ULICA 18,1000 UUBUANA ZASTOPNIK - SVETOVALEC DELO NA TEBE NU-DELO V VELENJU • M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 10.1.2008; LANGD D.O.O, ROJ ČEVA UUCA 18, 1000 UUBUANA KOMERCIALIST
KOMERCIALIST - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 24.12.2007; ERHART, D.O.O., VELENJE, KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
KOMERCIALIST (PRODAJA) IZDELKOV IN STORITEV SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČIH IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVA PONUDB IN OBDELAVA NAROČIL,
VODENJE IN AN AUZA BAZ PODATKOV TER EVIDENC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 24.12.2007; ERHART, D.O.O.. VELENJE. KOROŠKA CESTA 29 B, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC V PROIZVODNJI -VAŠE DELO BO OBSEGALO OPRAVUANJE MANJ ZAHTEVNIH IN POMOŽNIH DEL V PROIZVODNJI TER DELO PD NAVODILIH NADREJENEGA-DELO V PREBOLDU-M/Ž; DOLOČEN ČASI MESEC, 3.1.2008; TRENKWALOER. D.O.O.. LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 UUBUANA OBLIKOVALEC KOVIN POSLUŽEVANJE STISKALNICE - SERIJSKA IZDELAVA IZDELKOV IN ORODU. KONTROLIRANJE IN OPRAVUANJE DELA NA STISKLALNICI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 25.12.2007; EMO-TECH D.O.O., JUHARTOVA ULICA 2, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
DELO BO OBSEGALO: OBLIKOVANJE PLOČEVINE (KROJENJE, REZANJE, VARJENJE,..), MONTAŽA ODSESOVALNIH CEVOVOODV, POPRAVILA, VZDRŽEVANJE. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 13.1.2008; GRABAR BOŽIDAR S.P., VZDRŽEVANJE, ELEKTROIN-STALACIJE, PODVIN 211,3310 ŽALEC OBLIKOVALEC KOVIN, MONTAŽNA DELA V PROIZVODNJI SESTAVLJANJE SERIJSKE PROIZVODNJE ŠTEDILNIKOV, SESALNIKOV - ENOSTAVNA DELA - M/Ž, DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 28.12.2007, EMO-TECH D.O.O., JUHARTOVA UUCA 2,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ŽIVILSKOPREDELOVALNI DELAVEC. ŽIVILSKI DELAVEC - M/Ž, DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 22.12.2007, CVETO UDUČ S.P..
PONGRAC102 A, 3302 GRIŽE KUHARSKI PUMOČNIK, KUHAR - PIZZO-PEK - M/Ž, DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 22.12.2007, LIDUA REPAS, S.P., KALE 2 , 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI VOZNIK, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA S PRIKOUCO NAMENJENO ZA PREVOZ OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBIJEV -M/Ž, NEDOLOČEN ČAS, 17.12.2007. BOMI, D.O.O..GUBČEVA ULICA 3,3310 ŽALEC STRUGAR, OPERATER NA CNC STROJU - IZVAJANJE DEL NA CNC STROJU. NASTAVITVE, UPRAVUANJE, REZKANJE, STRUŽENJE ZAHTEVNIH ELEMENTOV, ORODIJ, PRIPRAV - M/Ž, DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 28.12.2007, EMO-TECH D.O.O., JUHARTOVA ULICA 2. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
ORODJAR, ORODJAR - ZAHTEVNA ORODJARSKA DflA, SESTAVLJANJE. RAZ-STAVUANJE, PRILAGAJANJE ORODIJ IN PRIPRAV ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - M/Ž, DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 28.12.2007, EMO-TECH D.O.O., JUHARTOVA ULICA 2,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
LESAR, DELO V PROIZVODNJI - POPRAVILO PALET. DELO SE SKLEPA ZA DOLOČEN ČAS Z MOŽNOSTJO POOAUŠANJA ZA NEDOLOČEN ČAS IN DELOM ZA POLNI DELOVNI ČAS. - M/Ž. DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 21.12.2007, EDIT, D.O.O., PODVRH1,3314 BRASLOVČE
PEK. PEK - M/Ž, DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 22.12.2007, CVETO UDUČ S.P.. PONGRAC 102 A. 3302 GRIŽE
PRODAJALEC, PRODAJALKA - M/Ž, NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2008. TONI-PEK D.O.O., ŠLANDROVTRG 1,3310 ŽALEC
PRODAJALEC, VOZNIK ZA RAZVOZ KRUHA - M/Ž, DOLOČEN ČAS 33 MESECEV. 22.12.2007, CVETO UDUČ S.P., PONGRAC 102 A, 3302 GRIŽE
SREONJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNJAKA • M/Ž, VOZNIK V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS 2 MESECA. 21.12.2007, IVAN MRAK S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 39,3312 PREBOLD SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC BLAGAJNIK - SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POLIC, VRŠITEV DELNEGA GOTOVINSKEGA INKASA,... - M/Ž, DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 22.12.2007, ENGROTUŠ, 0.0.0. TUŠ SUPERMARKET ŽALEC, ULICA HEROJA STANETA 8.3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA. NATAKAR V GSH PREBOLD - M/Ž, DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 19.12.2007, TEMPO, D.O.O., KVEDROVA UUCA 18.3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC DELIKATESE - STREŽBA DELIKATESE IN DELIKATESNIH IZDELKOV NA KLASIČNI NAČIN PO ŽEUI STRANK,... - M/Ž. DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 22.12.2007, ENGROTUŠ. D.O.O. TUŠ SUPERMARKET ŽALEC, ULICA HEROJA STANETA 8,3310 ŽALEC KOMERCIALIST, KOMERCIAUST ZA TRŽENJE KREDITOV IN TRAJNIKOV • M/Ž, DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007. D-DEMON S.P.. PARIŽUE145 A, 3314 BRASLOVČE

Št. 100 -18. december 2007 -
m
DELAVEC BREZ POKLICA
POSLUŽEVALEC LINIJE ARNIT: IZVAJA PRIPRAVO MATERIALOV. KI JIH POTREBUJE ZA VSTAVITEV V LINIJO ARNIT, SPREMUA IN NADZORUJE POTEK DELA NA UNUI IN ODPRAVUA POMANJKLJIVOSTI. IPD. - M/ Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 19.12.2007; DEMTEKS, BORUT DEMŠAR, S.P.. HME-UARSKA ULICA 1.3310 ŽALEC DELAVEC V PROIZVODNJI - PREBIRA IN SORTIRA PLASTIČNE IZDELKE. LOČUJE IZDELKE, JIH SORTIRA IN KONTROLIRA KAKOVOST, MEUE PLASTIKO - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 19.12.2007; MPT, D.O.O., PODKRAJ PRI VELENJU 8 B. 3320 VELENJE STROJNIK
DELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH - M/Ž; NEOOLOČEN ČAS, LESARSTVO HU-DOVERNIK D.O.O., CESTA TALCEV 11.3320 VELENJE
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA II. - NAKL ADANJE.DOSTAVUANJE.RAZKLADANJE MATERIALA IN IZDELKOV V OKOUCI VELENJA . - M/i DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 19.12.2007; LEPLAST D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1,3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR: NAROČA IN PREVZEMA PIJAČO, PRIPRAVUA IN RAZPOREJA PIJAČO ZA SERVIRANJE. PRIPRAVUA PROSTOR IN MIZE ZA POSTREŽBO, IPD. M/Ž; DOLOČEN ČAS3 MESECE, 10.1.2008; DUŠKO FAJDIGA S.P., LOKOVICA140,3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC
PRODAJA, PREVZEM BLAGA, ZAVIJANJE BLAGA - DELO V VELENJU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 19.12.2007; CREA DOM, D.O.O., UURUANA, LITOSTROJSKA CESTA 24,1000 UUBUANA
PRUDAJALEC - M/i DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 22.12.2007; LESARSTVO HUDO-VERNIK D.O.O.. CESTA TALCEV 11. 3320

NA VSE PAKIRANE SfRE

ZANIMIVOSTI
BBSBl
roc
Št. 101 - 21. december 2007
Zmagovalka
kmetije je Celjanka Daša
V soboto se je končal re-sničnostni šov Kmetija, v katerem sta se prvič v zgodovini slovenskih resnič-nostnih šovov v boju za glavno nagrado pomerili dve ženski.
Daša iz Celja in Biljana iz Ljubljane sta se za zmago v zaključni oddaji resničnost-nega šova Kmetija potegovali v treh dvobojih. Najprej sta se pomerili v znanju o življenju in delu na kmetiji, kjer je zmagala Biljana. Nato v spretnosti žaganja, kjer je zmago odnesla Daša. Uspelo ji je, da je prva prežagala hlod in tako dosegla, da je njena nasprotnica padla na tla. Na koncu je bilo vse odvisno od dvoboja, kjer sta se tekmovalki pomerili v spretnosti. Po dolgem in napornem boju je zmago ponovno slavila Daša in si tako priborila nagrado 50.000 evrov.
Daša zmage ni pričakovala, saj je vedela, da je Biljana dobra nasprotnica, zato je ni podcenjevala. »Zelo sem vesela, ker sem zmagala,« je navdušena Daša Hliš, »še posebej zato, ker so bih dvoboji napeti in težki.« Daša se na zadnje borbe ni posebej pripravljala, saj se tudi drugače ukvarja s športom. »Bila sem na atletskem štadionu in nekajkrat sem šla v fit-nes. Zadnji teden pa sem prebirala tudi pratiko in si delala izpiske.« Zdaj ko je zadnje snemanje končano, je zmagovalka začela razmišljati tudi o nagradi, ki jo je dobila. »Denar bom poskusila čim bolje unovčiti. Mogoče ga bom vložila v delnice ah sklade, saj se mi zdi to trenutno najbolj donosno,« raz-
Klemen Zdolšek s Ponikve (levo) je zmagovalec ljudskih src, saj so mu gledalci namenili največ glasov, ko so odločali, kateri od članov Kmetije se jim je najbolj priljubil. Za nagrado se je domov odpeljal z novim avtomobilom. Daša iz Celja (desno) je v finalni oddaji v dveh od treh dvobojev premagala Biljano iz Ljubljane (sredina) in si tako priborila zmago ter nagrado 50.000 evrov.
mišlja Daša, »seveda pa bova z Biljano odšli tudi na počitnice, kot sem obljubila.«
Zmagovalka se celotnega snemanja zelo rada spominja: »Najbolj so mi ostale v spominu stvari, ki so se mi na kmetiji zgodile prvič. Nikoli prej nisem na primer molzla krave ali šla v hlev kidat gnoj. Rada se spominjam
vseh teh dogodivščin, ki sem jih prvič počela.« Zmagovalka Daša se ne namerava prijaviti na noben resničnosti šov več, saj meni, da je bil eden dovolj: »Mogoče bom postala voditeljica in bom naslednje leto vodila Kmetijo. Nikoli ne vemo, kaj lahko pričakujemo.«
KŠ
Pinter z zetom Zdi
lenkomZeličem (priznan Kristino in Alešem tars hčerko Majdo pred fordom iz leta 1930.
Zlata poroka
in zlata ljubezen
......
Bsnim zdravnikom), vnukoma
Prvega decembra sta zlato poroko praznovala Anica in Slavko Pinter iz Dol pri Šentjurju. Njuna ljubezen je vzklila pred malo več kot 50 leti v Jakobu pri Šentjurju, ko je Slavko prvič zagledal Anico in se zaljubil v njene lepe dolge kite.
Prijateljstvo je kmalu preraslo v ljubezen in tako sta 29. novembra 1957 prvič dahnila usodni da. Po 50 letih skupnega življenja so jima najbližji, hči Majda in njen mož Zdenko ter vnuka Aleš in Kristina, pripravili slavje, polno presenečenj. Svatje so se zbrali na tržnici v Šentjurju, od koder je karavana na čelu s slavljencema v starem fordu iz leta 1930 krenila na pot proti cerkvi sv. Urbana v Gorici pri Slivnici. Vožnja s starim fordom
je bila posebna tudi zato, ker je avto »star« ravno toliko, kot jih ima zlatoporočenec Slavko, svatje pa se nikakor niso mogli zediniö, kdo od njiju je bolj ohranjen. Obred je vodil župnik Marko Srami, ki je na zanimiv način in mnoge ganil zno-
pa sta skupaj z .ukoma Kristino in Alešem, nazdravila na še mnoga skupna leta. Po obredu so se vsi odpravili na pot proti Svetini, kjer so proslavljali pozno v noč. Vsi svatje so bili navdušeni nad živahnostjo in mladostnostjo zlaioporočencev, zato že vsi pričakujejo vabila ha biserno poroko.
KZ
Klopotci z Uršule
Tako se imenuje družba vinogradnikov, ki imajo svoje vinograde in vinske kleti na prisojni strani drameljskih gričev, v naselju Vodule pod zavetjem sv. Uršule.
Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, celo iz Kraške in Notranjske regije, nekateri pa na tem idiličnem hribčku, odkoder je daleč naokoli čudovit razgled, stalno prebivajo. Vse povezuje skrb za dobro rast vinske trte in seveda za čimbolj kvaliteten pridelek, ki potem ob stalni negi veselo zori v številnih sodih ali cisternah. V decembru, ko vino že pridobi svoj žlahten okus, zato organizirajo po-kušino. Vsako leto na Miklavžev večer se zberejo in gredo na pohod, ki so ga imenovali Od
kevdra do kevdra. Pri vseh članih vesele druščine se ta večer v njihovih kleteh dobro je, pije in veliko poje. Tako simbolično proslavijo dobre medsosedske odnose, ki temeljijo na pomoči pri delu, svetovanju in druženju tudi v ostalih dnevih med letom.
Na prvi tovrstni pohod so šli pred tremi leti, bilo jih je samo šest, letos pa so se v kleteh že malo bolj gnetli. Večer se je raztegnil v noč, ta pa v zgodnje jutranje ure, ko so se razšli. Sedaj že čakajo na novo priložnost za veselo druženje. Kaj ni lepo, če se ljudje dobro razumejo in živijo v slogi, v kateri ni prostora za prepir?
AB
DANES, 18. 12., ob 18. uri v Citycentru Celje: Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje s Kvintetom Dori, ansamblom Zapeljivke in Tonetom Vrablom
Vrtiljak polk in valčkov se na valovih Radia Celje odvija vsak ponedeljek. Legendarni Tone Vrabl pa vrtiljak pripravlja tudi v Citycentru Celje in obljublja, da boste imeli veliko videti, še več pa slišati. Z nami bodo člani Kvinteta Dori in ansambel Zapeljivke. Obljubljamo še dodatna presenečenja.