ja K o k o I e t a , svetovalca d irek to rja Z avoda SR Slovenije za družbeno p lan iran je , z redom dela s srebrnim vencem . O b dnevu ljubljanske univerze, dne 18. 4. 1987, je dr. Jurij K u n a v e r , izredni p rofesor na O ddelku za geografijo Filozofske faku lte te , dobil za posebne dosežke na področju pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela zlato p laketo U niverze E. K ardelja v L jubljani. D r. [van G a m s , akadem ik , redni univ. prof. na O ddelku za geografijo Filo­ zofske faku lte te U niverze E . K ardelja v L jub ljan i, je ob dnevu civilne zaščite, 20. ju­ nija 1987, za uspešno delo pri varstvu pred naravnim i nesrečam i, dobil zlati znak R e­ publiškega štaba za civilno zaščito. D r. F rance B e r n o t, sam ostojni svetovalec za področje predvidevanja snežnih plazov pri H id rom eteoro loškem zavodu SR Slovenije, je ob dnevu civilne zaščite, 20. jun ija 1987, za uspešno delo na področju varstva p red snežnimi plazovi, dobil zlati znak R epubliškega štaba za civilno zaščito. D r. D ušan P l u t , docent na O ddelku za geografijo Filozofske fakulte te E . K ar­ delja , je za uspehe pri geografskem preučevanju Bele k rajine prejel priznanji občin­ skih raziskovalnih skupnosti Č rnom elj in M etlika. Č estitam o! Konferenca IG U o sredozemskih deželah 1. - 3. septembra 1986 v Barceloni. Z ased an je Študij ske skupine IG U Č lovekov poseg v kras v Palm i de M allorci 25. - 30. avgusta 1986 A vgusta 1986 je v raznih krajih Španije im ela svoje p redkonferenčne sestanke večina organizacijskih teles M ednarodne geografske zveze (IG U ). V drugem cirku- larju je bilo napovedano zborovanje 14. kom isij, 17. delovnih skupin in 11. študijskih skupin IG U . M ed slednjim i je bila tudi na pariškem kongresu 1984 izvoljena štud ij­ ska skupina Č lovekov poseg v kras. O rganizatorji barcelonske konference niso po naključju določili ta sredozem ski o tok za kraj zasedanja v IG U edine kraške skupine. O tok je nam reč pre težno kraški, kar smo spoznavali na številnih ekskurzijah . V ečino površja zavzem a ravnik , ki bi ga lahko prim erjali z ravniki na sredozem ski strani D i­ narskega gorstva. Le površinskih depresijsk ih oblik je m anj, ka r pa je sicer splošna značilnost pravega sredozem skega krasa. V rtač skorajda ni (dom ače im e zan je basa lahko pom eni tudi lokev). E dino večjo v severozahodnem obalnem gorstvu sm o si kot posebnost na ekskurziji nad robno ogledali. Na ravniški M allorci vzbujajo pozor­ nost vetrni mlini, ko t vsi tujci te zgradbe im enu je jo . D ejansko so ti, zdaj opuščeni obrati nekoč poganjali večidel črpalke, ki so iz m ajhnih globin dvigovale vodo za pitje in nam akan je . V prevladujočih m iocenskih apnencih je nam reč vodna gladina blizu površja. P onekod na obalni ravnici se jav lja jo površinski tra jn i ali presihajoči vodni tokovi. O b zalivu A lcudia na severovzhodni obali pa je celo večje m očvirje La A bu- fera. V malo številnih, večidel bogato zakapanih in delno turistično izkoriščanih ja ­ m ah so pre tek le m orske oscilacije zapustile sed im ente, ki so dom ačim speleologom om ogočile ugledne rezu lta te o neogenem in kvartarnem sprem in jan ju kopna in m or­ ja . M anj razvita je površinska kraška geom orfologija, ki naj bi jo razvijal tudi ge­ ografski oddelek na fakulteti za filozofijo in literatu re m lade univerze v Palm i. Kot o rgan izator tega našega zborovanja (osebno je p riprave vodil dr. P .A . R ipoll) je o d ­ delek nudil tudi p rosto re za p redavan ja . Naj od njih om enim le dr. Petra H abiča refe­ ra t o posegih v kraških poljih Jugoslavije. O d japonskih znancev sta predavala dr. K azuko U rush ibara-Y osh ino in prof. M. M itsui, slednji o prim erjavi m ed jugoslo­ vanskim in japonskim i porečji in rečnim i režimi te r kem izm om voda. Pisec teh vrstic je referiral o transform aciji kraškega površja zaradi ag rarne izrabe tal (na prim eru sredozem skih dežel). V tem referatu prikazane m etode za do ločevanje erozije prsti v apneniških predelih sm o lahko uporabili na ekskurziji po severozahodnem obalnem gorovju , k jer je bila po deforestaciji prav tako m očna erozija prsti kot na prim orski strani dinarskih obalnih gora. N anje to gorovje na M allorci spom inja tudi po novejših prebivalstvenih g ibanjih . K ot druge delovne skupine je tudi naša študijska skupina IG U predkonferenčno zasedanje uporab ila za organizacijski sestanek , k je r so bile p o trjene bodoče p rired itve , sep tem bra 1987 simpozij v Posto jn i, pa avgusta 1988 za­ sedan je v A vstraliji tik pred m ednarodnim geografskim kongresom v Sydneju. R egionalna konferenca o sredozem skih deželah v Barceloni 1. - 5 . septem bra 1986 je bila ena od m nogih, ki so jih doslej priredili v času m ed dvem a m ednarodn i­ ma kongresom a. Lokalni o rgan izato r je bil to po t močni geografski inštitu t barce lon­ ske univerze. O rgan izato rji so si zamislili kar se da m oderno vsebino, o kateri naj ta konferenca razpravlja. O tem pričajo naslovi glavnih zasedan j, ki so se glasili: kon­ cept m ed iteran izm a, trend k sušnosti in degradaciji oko lja v sredozem skih deželah, naravne nesreče in ogroženost sredozem skih dežel, trad icionalno sredozem sko km e­ tijstvo in njegove recen tne sprem em be v sredozem skih deželah , sredozem ska m esta, sredozem ski turizem . Za sim pozije so predvideli: stan je v geografiji v sredozem skih deželah , izraba in aktivnost v sredozem skem m orskem okolju , recen tna industrializa­ cija in n jen učinek v sredozem skih deželah , stan je v geografiji latinskih dežel, geopo­ litika in geostrateg ija v Latinski A m erik i, problem i rasti in ekonom ska kriza v L atin ­ ski A m eriki. Pri »okroglih mizah« pa naj bi razpravljali o tem ah: geografija - včeraj, danes in ju tri, sodobni trend i v geografskem pouku , okolje in n jeno kartografsko upodab ljan je , nove m eje geografije m orij, rehabilitacija u rban ih obm očij z zgodo­ vinsko v rednostjo v sredozem skih deželah. Po m nenju večine udeležencev pa so bili strokovni rezultati tako visoko letečega program a pičli. Z a to je več razlogov. U d e­ ležba je bila pod pričakovanjem . G ovorilo se je , da se je p redkonferenčn ih zasedanj udeležilo okoli 600 geografov, m ed njim i več Jugoslovanov. N a konferenci jih je bilo le okoli 400. G lavna zasedanja so bila nam en jena sredozem skim deželam , od tam pa je prišlo m alo geografov, iz m nogih dežel nihče, iz Jugoslavije eden (pisec teh vrstic). O rganizatorji so m ed sredozem ske dežele želeli vključiti p recej, ako ne večino latin- sko-am eriških dežel, od koder je bilo prav tako m alo udeležencev. V ečina uvodnih referatov so tako imeli referen ti iz sredn je in zahodne E vrope in severne A m erike, od koder je bilo največ udeležencev. Precej p rogram a je sploh odpad lo , ker ni bilo refe­ ren tov ali (in) poslušalcev. G eografi iz S rednje E vrope sm o se ob m arsikaterem predavan ju vpraševali, ali je tem atika sploh geografska (na p rim er o koncepciji m edi­ teran izm a). O tem je več misli v članku R azpotja v geografiji - K onferenca o sredozem skih deželah v B arceloni. Naši razgledi X X X V , št. 20 (835, 24. o k to b e r 1986). Slavnostna in uspela o tvoritev , pri kateri so bili prisotni vsi člani izvršnega odbora IG U in n a j­ višji katalonski politični p redstavn ik i, je bila p ravo naspro tje delovnem u zasedanju . Pač pa je konferenca uspela z razstavo sredozem ske in latinskoam eriške geografske lite ra tu re , k art in kartografske tehn ike. V odstvo IG U je konferenco seveda izkoristi­ lo za razgovore z vodji kom isij, delovnih skupin in študijskih skupin, zlasti o predvi­ deni koncentraciji raziskovalnih teles v IG U . A vgusta 1988 bo v A vstraliji m ednarod ­ nem u kongresu p red loženo drastično zm anjšan je števila raziskovalnih skupin; s tem upajo o lajšati poslovanje sek re ta ria ta IG U . Ivan G am s 1. znanstveno srečanje geom orfologov Jugoslavije, B ovec, 12. - 17. 9. 1986 Na 12. kongresu geografov Jugoslavije v N ovem Sadu jesen i leta 1985 je bil m ed d ru ­