144. številka. Ljubljana, sredo 26. junija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v ak dan, iiviemši ponedeljke in dneve po prainicih, ter veija po polti prejeman aa ivitro-ogeriko deiele ca celo leto 16 &ldM ta. pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano biea pošiljanja na dom aa celo leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld, 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom ae računa 10 kr. aa meiec, 30 ki. oa lotit leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in 7a dijake velja milana caua »» sicer: Za Llnbtjano *a čeai lota 9 gld. 50 kr., po polti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za ocnanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če bo osnanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae ; ivole fraukirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiBi K 3 »gledališka stolba". Oprav a is-.v o, na katero ^aj *» olagovoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohuanovej hiši. Občni zbor „Narodne tiskarne" je bil nedeljo dopoludne. Predsednik g03p. dr. Ahačič je predložil bilanco za leto 1877, katera je uže od gg. izvoljenih preglednikov Vilh a rja in K luna pregledana in potrjena. Dohodkov je bilo 18.598 gld. 4 kr., raz-hodkov pa 17.341 gld. 93 kr., torej 1256 gld. 11 kr. dobička. Zbor vzame bilanco na znanje, in da ob jednem upravnemu odboru absolutorium. Vsak g. delničar, ki nij bil navzočen pri obenem zboru, lahko dobi obširno tiskano bilanco pri upravništvu „Narodne tiskarne". Na predlog dr. Zamika se tudi letos le kupon ne bode izplačal, in to zaradi tega ne, ker se kaže potreba kupiti še jedna tiskovna mašina; kupnina naj se torej vzame iz dobljenega in vloženega denarja, kar bi stroj več stal, naj se dovzame iz dobička prihodnjega leta. V upravni odbor so bili voljeni gg.: Dr. K. Ahačič, dr. De rt:, dr. Domin k u S, Fr. Hren, Martin Jelov se k, Janko Kersnik, Matija Hočevar, Franjo Kol man, Matej K reč, dr. M o še, dr. Munda, Rudolf Naglic, Viljem Pfeifer, Ivan Ta n še k, dr. Zarnik. S kongresa poročajo zadnji telegrami le dobre, to je, mir in sporazumljenje obetajoče reči. To se ve, da se vse sodi le po vtisih, ker dokler kon grešni udje molče o svojih pogovarjanjih v sejah, ne morejo novinarji zunaj gotovo vedeti, kaj in koliko je uže dovršenega. Ker se pa zadnji „vtisi" po raznih novinah vjemajo v jednacem ugodnem poročanji, smemo jim menda več verjeti. Bolgarija bode torej v dve provinciji ločena, severna mej Balkanom in Dunavom bode neodvisna, južna pa avtonomna pod krščanskim guvernerjem, in se svojimi narodnimi milicami, torej tudi na pol neodvisna. Če ima bolgarski narod življenjsko moč, bode s časom uže sam preskrbe), da se obe provinciji zjedi-niti, vsem kongresom kljubu. Tako si je menda tudi Rusija mislila, ko jo Angliji naredila zarad ljubega imru, popustiti mejo Bol garije, kakor so v san-štefanskem dogovoru določene, a pod drugo obliko rešiti stvar. Tako telegrafira poročevalec „N. fr. Pr." v penedeljski list: „Položje se je mej zadnjimi tremi dnevi odločno na bolje obrnilo. Upanje vedno raste, da bode kongres mir naredil. Kakor stvari deues stoje, je skoraj gotovo, da bode v tekli tega tedna dogovor zarad Bolgarije končan. Stara „Presse" od istega dne si daje pa telegrafira ti: „Od vseh strauij se poroča, da je včerajšnja (22. t. m.) kongresna Beja glede mej Bolgarije ugodne resultate dosegla.8 V drugem telegramu isti list obeta, da se bode bolgarsko vprašanje kmalu rešilo. K bolgarskemu vprašanju. Na Gorenjskem 21. jun. [Izv. dop.] II. Vsi slovanski protivniki se protivijo proti dveletnej okupaciji Bolgarije po Rusih, in po svojih glasilih razglašajo, da bi taka okupacija škodovala evropskim, rumunskim, avstrijskim — in Bog zna, čegavim še — interesom. Z izrazi evropskih in avstrijskih interesov skušajo zdaj turkofilski slovanski vragi zavrniti vsake izpremembe v prid Slovenstva na Balkanu. Če tudi pravih uzrokov njih prizadevanja ne označijo, a jih s puhlimi časnikarskimi frazami pokrivajo, vendar nobenemu, le količkaj mislečemu Slovanu, ne more neznano ostati, da s tem hočejo le zavirati vsak napredek Slovanstva na jugu. Bolgari, skozi štiristo let tlačeni od turške sile in grškega fanarijotstva, sami nij so zmožni urediti razmer, zlasti, kor jim zna od Evrope na skrivnem podpirano muselmanstvo še mnogo ovir napravljati; zato je potrebna okupacija po Rusih, da začetkoma pazijo na red v no-vej slovanskej drŽavi. Slovanski vragi žele skorega poraza Bolgarske, zato se protivijo proti dveletnej okupaciji, ker bodo potem lehko mej nezadovoljnimi mohamedanskimi prebivalci podpihali vstajo, in potem v evropskem interesu (kakor bi rekli protivniki Slovanstva) s pomočjo družin evropskih vlasti novo Bolgarijo razkosali, in bolgarski narod spravili pod grško, rumunsko, ali kaki del zopet celo pod osmansko vlado. Otomani bi zopet podjarmljene Slovane tlačili kakor dozdaj; Grki in Rumuai bi se pa — zapadnej Evropi na ljubo — prizadevali, jih raznaroditi, preustro-jiVši jih v Grke in ltumune. Kar prej nijso mogli doseči s pomočjo Osmanstva, katerega so zelo podpirali, namreč popolno uničenje Slovanstva na Balkanu, nameravajo poskusiti zdaj s pogrčevanjein in porumenjevaujem. Ru-niuuija sama je uže večkratne proteste stavila proti dveletnej okupaciji, ker ravno Rumuui najbolj nameravajo si pridobiti uuko gospodstvo nad balkanskimi slovanskimi naredi, kar bi pa po dveletnej okupaciji po Rusih ne bilo mogoče, ker bi se tačas ustanovil red v Bolgariji, in bolgarski narod privadil vladanja tako, da bi vsi poskusi slovanskih vragov s pomočjo Mu-selmanstva, Grštva in Ruinuustvn, uničiti Bolgarijo, bili le bob ob steno. Bolgarski narod, ki je pod štiristoietnim turškim zatiranjem ohranil svojo narodnost in svojo pravoslavno vero, se ne bo dal tako hitro potujčiti, ker Rusija bo užo s primernimi uaredbami skrbela, da se v potokih prelite slovanske krvi ustanovljena Bolgarija ne posuši. Sicer se pa slovanska plemena zelo trdo drže svoje narodnosti, česar je gotovi dokaz, da se lužiski Srbi še nijso vtopili v nemškem morji, akoravno so najmanjši narod, in od vseh stran i j obdani z Nemštvom; in Slovenci po tisočletnem prizadevanji ge rman i zato rje v nijsmo ponemčeni; in Slovaki so kljubu mnogostoletnemu pritiskanju Magjarstva obranili svojo slovansko narodnost. Le Poljaki pod prusko vlado se jako hitro ponemčujejo, kar je pripisovati poljskemu odcepljenju v političnem kakor kulturnem mišljenji od Rusovstva, kakor tudi od ostalega Slovanstva. Balkanski Slovani, osobito Bolgari, se ne bodo nikdar tako kakor Poljaki odcepili od Rusov, najmočnejšega, najštevilnejšega, najomikanejšega naroda slovanskega, ker jih veže z njimi razen narodnosti tudi pravoslavna vera, kakor tudi notranji čut hvaležnosti, da so jih osvobodili turškega robstva; temuč bodo ravno v ruskej znanosti, v ruskej literaturi in kulturi zajemali moč proti prizadevanju vseh slovanskih vragov: jih potujčiti. Tako se Slovanstvo na balkanskem poluotoku ne bode krčilo, nego Širilo, kakor pred prihodom Turkov v Evropo, in še grško in rumun-sko narodnost izpodrivalo, posebno če se keJaj — v Slovanstvu ugodnejšem času — posreči ožje zjedinjenje balkanskih slovanskih držav: Srbije, Bolgarije in Črne gore. Politični razgled. Notranje Aežele. V Ljubljani 25. junija. Naša n&f/odha je vendar nesrečna stvar. Ker zdaj Magjari nekaj zatezavajo, bati se je, da koncem še vendar ne bode do konca junija gotova in v tem slučaji bi moral državni zbor, ki nij še odložen, niti raz-puščen, pa tudi ne zboruje, še jedenkrat sniti se, da provizorij nagodbeni podaljša do konca julija. Čemu je naše „parcijalno mobiliziranje?" Ali bomo Hosn<» zasedli, ali je ne bomo? Iz Dunaja se piše v angleški „Eastern Bud-get", ki je včasi kaj oficijoznega prinašal, da n e J Potem pa razumej, o človek, pota naše vnanje in notranje politike! Vnanjo države. Govorilo se je, da bode fMf/te.vki prvi minister Beaconsfield kongres zapustil, ker predolgo traje, in ga je na Angleškem treba. Iz Berlina se zdaj javlja, da ostane še tam, pa da je nekaj angleških državnih uradnikov prišlo v Berlin, da tam njegove ukaze spreimo. — Sicer pa v Ber,;nu tudi angleške diplomate dobro časte. 22. t. m. je bil Beaconsh'eld pri obedu v hiši Bismarkovej. Zvečer so imeli di-plomatje velikanski koncert, kjer so se z viharnim aplaVZODi igrale narodne lunine: nemška, ruska, angleška in avstrijska. V Carigt*uvnr»k«>iu dvoru: Ann.n iz Gradca. — Grosinun iz Dunaja, — Lestarin iz Trsta. — Stegel i/. Kranja. Pri Kitmor«-!: Kastelic iz Trsta. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo polletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponovč. ,,Slov. Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......« gld. 50 kr. Za četrt leta.....» „ 30 „ Za en mesec.....■ „ lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti veha: Za pol leta.....» gld. — „ Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....I „ 4© „ Za gospode u i* 1te I Je na 1 j u d -s k i h šolah in za si I jukc velja zui-žuitu cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta Z gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — « jdtintinistracijn ,,Slov. Naroda". Štev. 3164. Dunajska borza 25 junija. (lavirao telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 64 gld. 10 kr. Enotni ari. dolg v srebru . . 66 „ — B Zlata renta........ 74 „ 50 „ 1860 dri. posojilo..... 118 . 75 . Akcije narodno banke .... 843 , — , Kreditne akcijo...... 912 , 30 „ London......... 116 , 95 B Napol. ......... 9 . 38 , O. kr. cekini....... 5 n 58 Srebro ......... 102 , 10 „ Državne marke...... 67 . 80 JLoterlJiie srećke. V Gradci 22. junija: 29. 12. 82. 1. 19. Na Dunaj i 22. junija: 1. 30. 45. 2. 15. Karel S. Till trgovsko a knjigami in papirjem, pod Trančo št. 2, zaloga vseh potrebnoBtij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnoga, pisemskega in zavijalnega pa- Eirja. Vse potrebnosti za murjevce (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapi »ovalne in opravilne knjige. Izdelujejo so tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—20) Ctospein! Ker bo bo povsod izvanredno zanimali za „amerikansko briljantno gladko likanje" (Ciluni-liUgelel), zato podučoval bodom tukaj <3.o S. j-u.lija t. 7. iz te stroko; za malo plaćo navadi se to likanje popolne m v jednej lekciji od 2—3 ur. — Natančneje povedo oglasila. Se spoštovanjem (200—2) I^oll. Svarjenje! Objavljam, da ne bodem nikakib dolgov plačala, katerih bo nijaem jaz zavezala plačati. (200—3) Alojzija^Trojanovich. Wir empfohlcn al8 Bestes und PreisvviirtiiHstrs_ Die Regenmantel, Vi ag61ulock(!]| (Plačilen), Brllcinlagon, ZpIIsIdiTi1 iicr it. k. ]>r. r.-iiuii von M. J. Elsinger & Sdhne iii Wion, Neubau, Zollerg&ase 2, Lieferanten des k. und k. Krieesmini&teriums. Sr. Maj. Knej;Hinarine, vieler Humanitatsnnstalten etc. etc. Natečaj. (197—2) Pri kranjskem deželnem računovodstvu je za oddati «lužl»a ofieijala z letno plačo G00 gold., oziroma služIm ingro*i«tfa z letno plačo 500 gold. — S tema službama je združeua tudi pravica do petletnic po 50 gold. I>o vsakih v de/elnej službi zadovoljivo dovršenih 5 letih, a vse petletnice vkup morejo priti le na 300 gold., ter se ne vštevajo v pokojnino. — Glede pokojnine veljajo za deželne uradnike, njihove vdove in sirote iste postavne določbe, kakor za državne uradnike, in všteva se v deželno službo tudi vštevna dižavna služba. Prošnjiki za službo oficijala ali ingrosista imajo dokazati: da so avstrijski državljani in vsaj 20 let stari, neoskrunjenega značaja, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, da so vsaj spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko dovršili in izpit i/ državnega računoslovja napravili; tudi imajo navesti, soli in s katerim deželnim uradnikom v rodu ali svaštvu. Z dotičnimi prilogami obložene prošnje naj se izroče, ako so prošnjiki v kakej javnej službi, po uradnem predstojniku z dodanim popisom dosedanje službe, sicer pa naravnost najpozneje 4 tedne po tretjem razglasu tega natečaja v uradnem časniku deželnemu ofllom kranjskemu. V Ljubljani, 17. junija 1878. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naroČiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalifor tiske povesti" od Bret Harte-a. Gena 50 kr. 3. „Tufforner", tragecuja v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Gena 60 kr. 4. „Na Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Gena 60 kr. 5. „Župnik TVakefteldski", Spisal" Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Gena 1 gld. 6. „Mej dvema stoloma", izviren' roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. „Cvet in Sad", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Gena 80 kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjigo: 23oxxxa.xii In povesti: 1. Eras«m Tatcubali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 k r. 2. Metu Iloldeula. Roman, francoski spisal Viktor Chei-bulieZ) poslovenil Davorin llostnik 50 kr. 8. Kuiiior«-i«-«. Roman h pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina Svitla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........60 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec, — Ni« črni zemlji. Novela, spis. J. iskalec, velja 25 kr. 5. lin/« n. Novela, francoski spisal ii. JHeitre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in Uržuvtt v Ameriki. Francoski spisal K. Labuulatje, poslovenil Davorin llostnik, velja ... 25 kr. 23. Xjistls:i v zvezkih: . I. zvezek, ki obsega: Stornirali ja, sp. dr. Uibič. — Zivotoiiisje, sp. "Bajt iu>ž. — 1'ivseni, Ti-oserin ali 1'reNiren, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurcic. — N. Macliiuvelh, sp. dr. Hibii, — i'isina iz Busije, sp. dr. Celestiii. — Tršivo z grozdjem na Roškem, sp. dr. J. Voittfak,— Oegava bode? Novelioa^ Bp. J. Vtjrime. Veha .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: li«'i»i dnevi. Sp. i'aulus. — 1'laši*. Novela. Ruski spisal A. V. tloyol; poslovenil L. Uormjec. — .Nekoliko ujia/uk o izdaji slovi'iiNkili narodnih jieMiij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj pišo .Narodnej tiskarni" iti jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 ^old. lzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.