AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME NO. 140. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 16th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXIL Zanimive slovenske vesti Kdo bo dobil $700,000 pla-iz slovenskih našel- čanih za vstopnino bin Amerike k rokoborbi? V državnem s a n a t o r iju v New York, 14. junija. Prete-Cressonu, Penna., je preminula kli četrtek se je vršila v New za jetiko komaj 15 letna Anica Yorku rokoborba med Ameri-Balog, hčerka znane Balogo-! kancem (Litvincem) Jack Shar-,Ve družine iz Tire Hill, Pa. Tu- key,' in med Nemcem Max di njen oče je umrl za isto bo- Schmellingom. Nad 75,000 oseb leznijo lansko leto. In v istem j je bilo navzočih, ki so plačali ma-zdravilišču se nahaja mlajša lo več kot $700,000 vstopnine, da hčerka Jennie, ki je stara komajj prisostvujejo borbi za svetovno osem let. Družina je štela devet prvenstvo v rokoborbi. Oba ro-Članov, in jih preostaja sedaj šejkoborca bi morala nastopiti pet-sedem. Upati je, da mlada Jen- najstkrat, v resnici sta se pa sa-nie ostane pri življenju. mo štirikrat pokazala v "ringu" Iz Blaine, Ohio, kjer se naha- in s tem razočarala tisoče, ki so jajo premogovniki, se poroča o mislili, da bodo imeli imenitno jako slabih delavskih razmerah, zabavo. Vsa rokoborba je bila Kot se izjavlja neki dopisnik, de- končno silovit fiasko. V vsakem lavec niti toliko ne zasluži, ako slučaju, kjer se ljudem potegne je hud žvečilec tobaka, da bi si iz žepov $700,000, bi sodnije pokupil tobak. sredovale, toda v tem slučaju ro- Na Birch jezeru, blizu Virgi- koborbe, bo ostalo vse mirno, le j ttia, Minn., je utonil Slovenec med seboj se bodo nekaj časa Steve Golobič. Z njim vred so prepirali, kako se bo razdelilo utonili trije drugi mladeniči. Re- onih $700,000 za vstopnino. Ravnila se je Golobičeva žena z dve- natelji, ki so vodili rokoborbo, ftia sinovoma. , še zdaj niso na. čistem, komu naj žena rojaka Franka Cerarja se izplača nagrada in koliko, v Chisholm, Minn., je neznano Raditega so pridržali denar, ker kam odšla od doma, zvečer so jo ne vedo ali je Schmelling pra- Pa našli vso ožgano. Prepeljana vilnirn potom dobil prvenstvo v je bila v bolnico, kjer je pa kma- rokoborbi ali ne. Potom radia so lu umrla. razposlali uspeh rokoborbe tudi V slovenski župnijski cerkvi v v Nemčijo, kjer je zavladalo sil-Kansas City, Kans., so dne 1. ju- no veselje, ko se je sporočilo, da nija ob veliki slovesnosti blago- je Nemec Schmelling zmagal, slovili nove cerkvene orgije, ki Ljudje so bili pokoncu vso noč in so veljale $3,500.00. se veselili. V športnih krogih se ; Hrvatsko prosvetno društvo pa še sedaj vrši prepir, kako se "Rodoljub" je praznovalo, v bo odločilo glede izplačila na-•^hrist..........^ .......... -•-• Kar se tiče anarhije, zavzema Chicago prvo mesto own, Pa., dne 14.' junija grad S'harkeyu in Šchmellingu. dvajsetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se je vršil koncert z jako bogatim sporedom. Slovenci, naseljeni v New Waterf ord, Kanada, so si Postavili svoj lastni dom, kjer Nemški delavci dobijo manjšo plačo Berlin, 13. junija. Gibanje, da pride do boljšega sporazuma c„ i . . , .. • „ •„ „ med nemškim kapitalom in med se zbira o k svojim sejam m za- . 1 , , k„„ m i. • c delavci, dobiva dnevno bolj ugod- bavam. Tudi svojo godbo so, Kaoital zatrimV Hnim-i Pred nekaj tedni je council- Ustanovili, pri kateri igra nad na tla; ^pital zatrjuje, da ima Mildred Bronstrup »i preveč zaloge, in da lo spravi na nuuiKd> mnureu rsiorisu up, Qvajet slovenskih fantov. . d .' t^ TT • it) v\n OQ tr£- bl rad znižal ceno izdelkom, Iz Universal, Penna., se poio- ... , A , , , , v .m _„„ toda da se to omogoči, morajo ca, da so delavske place tam pie- . P„i . , , , • „„ delavci sprejeti nižjo plačo. CeJ majhne, toda obratuje se se J . J. 1 >w .j. t -i. .n ■ „ Nemška vlada sama je mteresi-Precei dobro. Iz iste naselbine . ao v. x j • r + rana pri tem in gleda, da bi cim- Se poroča, da so imeli tam pred . ... , kratkim tri smrtne slučaje. Umrl ^ pnsl° d0 J® John Bajt, doma iz Oselice Pri škofji Loki. Zapušča soprogo in dve hčerki. Drugi smrtni slučaj je bil Jos. Supančič, do-^a iz Krke na Dolenjskem. Bi-val je v dotični naselbini 35 let. Zapušča dva sina in dve hčeri. T Večina lastnikov zemlje je proti razširjenju predlagala v mestni zbornici Clevelanda, da se razširi St. Clair Avenue od 55. do 72. ceste. Predlog, ki je bil sprejet, se glasi, da se vzame lastnikom zemlje na St. Clair Ave., v okolišu, kot smo ga omenili, od 10 do 12 (čevljev zemlje na vsaki strani _____ St. Clair Avenue. Takoj potem Avto nesreča ko Je bil dotični predlog spre- Mr. John Gornik naznanja, da'-'et' 80 °g*fsili !astniki p0Se_ je prejel telefonsko sporočilo, da stev na St. ClalrT. se je pripetila v nedeljo zvečer ™ vecim ostro ProtfetirJ 1 retji smrtni slučaj je bil Daniel avto nesrrfa na Lake Shore, g* ^Tlic^^Z ^ Hadovicha, ki zapušča ženo, dve! bulevardu, blizu 152. ceste, pred ^ r ^J^j l v,* , . . . n—criorioi ttkw vzroKa, Ker di se lasmiKom ou sporazuma. V Nemčiji je nad dva milijona delavcev brezposelnih. hčerki m sina. »n to se godi v gnezdu suhačev! Westerville, Ohio, 12. junija. Commodore gledališčem. Ubit. je mlad Slovenec, star 23 let, edini sin Mr. in Mrs. Jos. Pre-ščan, ki stanujejo na 888 E. 143rd St. Fantovo ime je tudi Joe. Ime Mrs. Preščan pred po- I vzela zemlja, pač pa, ker je predlog mestne zbornice narekoval, da morajo lastniki zemljišč plačati 50 procentov za stroške razširitve, mesto pa plača 50 pro- ----------- -------., .. juti. ime j.yiio. j. xcoca.ii |jieu pu- v tem mestu se je porodilo gi- roko je bilo jalovec. Ranjki za_ centov. kmje za ameriško prohibicijo, in pugea dve sestri> očeta in mater Kadar nam hočejo v mestu sPlošno je znano, da je to meste- j Bi] je član dr giovenec gt. 1. S. kal" narekovatl> se moramo zdru- najbolj suho v Ameriki. Se- ^ Pogreb se vrši v sredo ob|žiti vsi 9kupaJ'' da -iih Prestraši Jaj pa prihaja Walter Liggett, v cerkev Matere Božje na mo. če molčimo, mislijo, da Pravi, da je mestecu 20 prostorov, kjerj^'prizadetim sVaršem!.........redi-'0' kakor se jim zljubi Naš 86 prodaja opojna pijača. Me- ' list, "Ameriška Domovina, se Rt° je Liggettu ponudilo $1,000, Premeščena seja ie prvi uprl predlogu Mrs. Bron- co to dokaže in imenuje imena Delničarjem Slovenskega Do- strup glede razširjenja St. Clair ln naslove dotičnih prostorov. ma na Holmes Ave., se nazna- Ave- Ne vemo, kakšen bo us- St. Clair Ave., Martha Suhadol-nik, 6107 "St. Clair Ave., Math Braidich, 6206-10 St. Clair Ave. Frank Mramor, 6710 St. Clair Ave., Agnes Bratel, 6113 St. Clair Ave., L o u i s J. P i r c in James Debevec, 6117 St. Clair Av„ Charles Madora, 7117 St. Clair Ave., Mike Gregurich, 6709 St. Clair Ave., Frank Za-bukovec, 6620 St. Clair Ave. J. T. Jakšič, 6702 St. Clair Ave., Frank Skok, 6914 St. Clair Ave. Primo Massolini, 6631 St. Clair Ave., John Blatnik, 6304 St. Clair Ave., Mary Grdina, 6011 St. Clair Ave., Mary Kunstel, 6616 St. Clair Ave., Fr. Uran-kar, 6911 St. Clair Ave., Jernej Knaus, 6127 - 31 St. Clair Ave., Jernej Knaus, 6321-23 St. Clair Ave., Joseph Dolinar, 673S-37 St. Clair Ave., in 6923-25 St. Clair Ave., Joseph Ogrin, 6620-30 St. Clair Ave., Gasper Antal, 6530 St. Clair Ave., John Flajš-man, 6400 St. Clair Ave. Joseph Vouhof, 6913 St. Clair Ave. v malem suha- Holmes Ave. Naše globoko so- nam je,vf prav> 1)oteni Pa "a-1 Frank Skuly, 6313 St Clair Ave. , • ---------l-.-u. Frances Lausche, 6119-25 St. Clair Ave., Chas. Beljan, 6632-34 St. Clair Ave., Jacob Lusin, 6128 St. Clair Ave., Math Debelak, 7023 St. Clair Ave., John Senatna zbornica se zopet Romunski kralj Carlo il. upira predsedniku se bo sprijaznil Hoover ju z ženo Washington, 14. junija. Se- Bukarest, 14. junija. Polago-natni odsek za tujezemske zade- ma prihaja sporazum med novim ve, se je danes ponovno uprl romunskim kraljem in njegovo predsedniku Hooverju glede do-; bivšo ženo Heleno. Julias Ma-ločil londonske mornariške kon- niu, ki je že enkrat odklonil, da ference. Včeraj je senatni odbor bi stvori 1 nov romunski kabinet, za tujezemske zadeve poslal je na prošnjo kralja Karla se predsedniku Hooverju precej zopet podal na delo in sprejel ostro pismo, v katerem se pri-' ponudbo, da ustvari novo ro-I tožuje, ker je predsednik zavrnil munsko vlado. Dr. Maniu je pr-; zahtevo senata, da se mu dopo- vič odklonil prevzeti sestavo nosi jej o vsa ona pisma, ki so bila vega kabineta, ker je kralj zah-izmenjana med predsednikom teval, da bi moral med ministre Hooverjem in med raznimi tuje- vključiti enega izmed kraljevih zemskimi vladami glede london- ljubljencev. Maniu je predsed-ske mornariške konference. Se- nik kmečke stranke v Romuniji natni odbor omenja v pismu, da in kot tak ima večino volivcev za je bil popolnoma opravičen sta- seboj. Kralj se je izjavil, da se viti enako zahtevo na predsed- poda in ima Maniu prosto roko nika, in če predsednik misli ho- pri sestavi novega ministerske-diti svoja pota, zna tudi senat. ga kabineta. Mnoga poročila Zedinjenih držav kreniti na svo- prihajajo iz Romunije, in neka-jo pot in odreči podpis pogodbe, tera so tako zmešana, da povpre-katero je potrdil že predsednik čni čitatelj ne more vedeti, kako iv svojem imenu. Eno uro potem, in kaj. Splošno je pa novi kralj ko je predsednik dobil tozadevno priljubljen med ljudmi, lcer se pismo od senatorjev, je državni iz nobenih krajev ne poroča o tajnik Stimson govoril potom puntih, pač pa vlada v vsej dr-radia, in je v svojem govoru ape- žavi najlepši mir in red, glasom lira! na splošni ameriški narod, poročil iz Romunske. češ, naj sledi predsedniku Hoo- _0_ ver ju in ne senatu. To je še bolj Natfla smrt razdražilo duhove v senatu in V nedeljo zjutraj je nagloma pričakovati je resnega boja med umrl Joseph Podpadec, star 61 predsednikom in senatom. let, stanujoč na 1206 Norwood --o---Rd. Tu zapušča soprogo in štiri Mladinska šola hčere, Mary, omožena Pengel, V pondeljek, 16. junija, se vr- .Veronika, poročena Kos, Vikto-;'{VSI seja odbora Slovenske Mla- rija in Josipina, in eno sestro dinske Šole S. N. Doma. Priče- Mrs. žnidarsič. Enega brata tek ob 8.00 zvečer. Ker je na zapušča v New Yorku. Doma je dnevnem redu tudi razprava gle- bil iz Trebenjske fare na Dolenj-' de šolskega piknika, ki se bo vr- skem, kjer zapušča 2 sestri in šil S. avgustaj na Pintarjevih enega brata. V Clevelandu je farmah, se vabi vse odbornike, bival 29 let. Bil je član društva ;da se gotovo udeleže te seje. Za U Boj, št. 53 S. N. P. J., dr. ta Šolski piknik je zopet g. Po- Združeni bratje št. 26 SSPZ., dr. tokar obljubil darovati 100 za- Srca Jezusovega in dr. sv. Jože-bojev popa, torej ga bo zadosti j fa. Pogreb se vrši v sredo zju-za vso našo mladino. !raj pod vodstvom J. žele & Eddie Sirams ! Sons. Prizadetim naše sožalje, Slovenska pest je težka. Topanikemu pa naj bo ohranjen razširila St. Clair Ave., pod po- j je že poskusil marsikateri roko- j Mag spomin! goji, kakor so bili stavljeni v borec v Ameriki, ki se je podal Na?i novi naročniki mestni zbornici. Pričakujeimo v boj s Slovencem. In to je dota teden, do četrtka, še nekaj ] se še drugim, da bodo se je sedaj odpovedal svojemu §tucijje ' «za uk si prebrisane skrbeli« da Postaja družina uradu, ker namerava kandidira- ?iave " je zdavnej pel naš pe- "Amc!'iške Domovine" čim več-ti za okrajnega šerifa v jeseni. ^nik ' Mr_ Nadbathu iskrene 'a! Pričakuje se nocoj zvečer nabito gestitkei polne mestne zbornice. Poroka Tri nagrade Preteklo soboto sta se poro- Mladi Slovenec Edward Surtz, čila Mr> Jack Vidmar in Miss Ave. Zgorej omenjeni lastniki zemljišč na St. Clair Ave., katerih večina so Slovenci, protestirajo proti mestni zbornici, da bi se Tekom preteklega tedna so se j naročili na "Ameriško Domovi-1 !io" sledeči novi naročniki: Anton R o z i n k a, Eveleth, Minn. nia da ie direktorska seia skle- Peh tega upora, toda upor je tu, Mirylowicz, 6810-12 St. Clair J ' • 1___1__t........ j. .. u.. ___* a___ n_____1:__n,r„j;„ «om ac Mrs. Kolar umrla nila, da se delniška seja preme- i" skrbeli bomo, da se bo nas V pondeljek zjutraj je premi- stj ;n sicer na dan 17. junija, protest prinesel na pravo mesto J1 ula Mrs. Mary Kolar, 3222 pričetek ob 7..30 zvečer. Vsi del- ob pravem času. Sledeči last- reside Ave. Natančneje jutri. ničar jj brez izjeme so vabljeni, rtiki zemljišč na St. Clair Ave.. Na Drvem mestu da so eotovo navzoči na tej seji. med 55. in 72. cesto so podpisa- Kar se tiče baseball igre, je o n k ji 'z Pr0tAeSt Pr°?i razš.ir{enju St, mesto Cleveland na prvem me- S, Dobrodelna Zveza Clair Ave., pod pogoji, kakor jih Stu- In tudi želimo, da tam Tajniško poročilo Slovenske narekuje mestna zbornica: — 08tane ' ' Dobrodelne Zveze za mesec maj Frank Jerič, 6524 St. Clair Ave. izkazuje, da je tekom maja, pri- Anton Milavec, 6311 St. Clair Prebivalstvo mesta Chicago j stopilo 65 novih članov in članic, Ave., Jos. E. Stampfel, 6102 ?'naša 3,373,753. Pridobilo je v dočim jih je bilo črtanih, odsto- -10 St. Clair Av., Martin Šorn, ki študira na John Carroll uni- Josephine Mandel. Poročne ob- Delejjati K. S. K. J. Iz Pittsburgh se poroča, da so bili sledeči izvoljeni delegatom za K. S. K. J. konvencijo: pri društvu št. 15 Anton Zbašnik. Pri društvu št. 41 Jos. Valentič, pri društvu št. 50 Geo. Stareši- (1®setih letih 672,048 ljudi. ' Mesto Boston, Mass., ima '°.?29 prebivalcev. plih ali umrlih 25. Čisti prira- 6034-36 St. Clair Ave., Frank stek tekom meseca maja je torej 40, kar je lepo število. H. Mason, 6209 St. Clair Ave., Jeanette M. Jakšič, 6019-6025 Ave., Carolina Modic, 6201-05 St. Clair Ave., Joseph Blank, 7202 St. Clair Ave., Slovenski Narodni Dom, 6409 St. Clair Ave., ki lastuje 240 čevljev zemljišča na St. Clair Ave., Anton Mervar, 6921 St. Clair Ave., Frances Jerman, 6218-20 St. Clair Ave.,John Smrekar, 6112 St. Clair Ave., Louis Turk, 6213 St Clair Ave., Jos. F. Pattot, 7033 St. Clair Ave., A. M. Ko-vačič, 6902 St. Clair Ave., Anton Prijatelj, 6729 St. Clair Ave. Johana Lavrič, 7106-08 St. Clair verzi, je dobil ob zaključku šol- rede je izvršn Rev Hanovc v skega leta tri nagrade, in sicer cerkvi Marije Vnebovzete v Col- zlato škofovo kolajno glede ve- ijnwoodu Rev_ Hanovec je nek- Math Pavlakovič, John Ro- ronauka, kolajno za zvrstno zna- danjj s0§0iec ženina. Naše is- Balkovec, Fr. Lokar. nje filozofije in francosko ko- krene čestitke! ...........Pri društvu št. 81: Agnes Gori- lajno. Mladi Eddie je sin Mr. " ' šek in Katarina Rogina. in Mrs. Frank Surtz, ki stanu- Lepa poroka Ta ima srečo! jejo na 13702 McElhatten Ave. Preteklo soboto zjutraj stix se y nedeij0 zvečer se je pri fari Naše iskrene čestitke! v cerkvi sv" VidTa Poročila Mr. ,,, vida (>dloeilo> kdo dobi lep Poročno slavlje i Frank Mlklavec Jr- 1247 E- 61-Chevrolet avtomobil, ki je ostal V soboto zjutraj se je vršila v Ist- 111 Mlss Rose Tekavec, 1256 ^ od zadnjega bazarja. To sre- cerkvi sv. Vida poroka Miss 1 Norwood Rd. Iskrene čestitke čo je imel Mr perko h 55 ce. Rose Verbič, 983 E. 76th St., z mlademu paru! 3te. Iskrene čestitke! Mr. John Simon, 3345 W. 48th Zaroka Smrt, rojakinje St. Ob priliki njune poroke je Zaročila sta se Miss Lillian V pondeljek zjutraj je premi-pela v cerkvi Mrs. Mitzi Grdina. Brodnik in Mr. Joseph F. Lun- nula Mrs. šenk, soproga pokoj-Mlademu paru naše iskrene če- j der. Poroka se vrši v soboto, 28. nega Louis Šenka, ki je bil po- stitke! j junija. Iskrene čestitke! kopan zadnji četrtek. Več jutri. (4 AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVBN1AN DAILY NBWSFAMU* Published dally except Sundays and Holidays Ea AMMiko, Mis lato NAROČNINA: __M.SJl -M M j sa Otoralu«, 90 Kitt, vol leta »3.60 Za Cleveland po rasnafialclb: celo leto IS.fiO; pol leta $3.00 Za Evropo tn Kanado Je Ista cena kot u Cleveland po poitL Posamezna Številka S cente. Vm pisma, dopise ln denarne poiiljatve naslovita: Amerlika Domovina, _«117 St. Olalr Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson MM._ JAMkB OSBBVKO and LOUIS J. PIKO, Kdltors and Publishers Entered u second class matter January Sth, 1809, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1373. Opazovali smo nebotične colo-radske gore, ki so se vspenjale visoko nad nami in so pečine po nekod visele celo čez železniško progo, železnica se vije kakor kača med temi pečinami, pod nami se je pa penila reka Colorado, ki vali sedaj kamenje, kakor bi se jezila, da je človek zapeljal železnico v te skrivnostne kraje. Toda kolikor višje smo se peljali, toliko manjša je postajala reka in se je nazadnje izpremenila v majhen potoček, ki je končno tudi izginil izpred No. 140. Mon. June 16th, '30. Nasvet "mokrim" naših oči. Vlak je smuknil v predor in onstran predora nas je pozdravil drugi potoček, iz katerega nastane potem reka Arkanso. Njena pot se vije vedno ob Rio Grande železnici, kjer se je zgodila pred leti velika železniška nesreča, ko se je prekucnil cel potniški vlak v to reko in kjer je izgubilo življnje 31 oseb. Potovanje je zanimivo za vsakega, ki hoče opazovati naravo, ki je res tako romantična. Pozdrave vsem! A. Grdina. PRAVA SLIKA SOVJETSKE RUSIJE Kakšna je današnja slika sovjetske Rusije v 13. letu revolucije? Ali so v tej zunanji sliki vidne kake bistvene izpremem-be, kar se tiče prejšnjega ali morda sledovi prejšnje zaostalosti prekašajo te novotarije, ki jih je stvorila boljševiška revolucija? Iskreno moramo reči, da v celokupni zunanji sliki sovjetsko Evrope še ne vidimo kakih sledov novega življenja, zlasti tam ne, kjer je Rusija še pretežno poljedelska dežela. V velikih mestih in industrijskih središčih se že vidijo sledovi novega življenja na prvi pogled. Toda na prostrani ruski deželi ? Ne! Tam so kakor pred 50 in še več leti lesene in ilovnate kočice vse pokrite s slamo, ki je že stara in črna; tam vidimo vasi, ki so Vozimo se na tisoče kilometrov in je vseeno, če smo v rja-zanski ali penzajski guberniji ali dalje v Povoljžju okoli Sirzana ali Samare ali v okraju Buzulu- "Predvsem," pravi urednik časopisa "Outlook," je potrebno, da se mokri vedno poslužujejo resnice. Z resnico ljudje zmagajo, ker laž ni nikdar močnejša od resnice, pa najsibo borba s krogljami ali pa z volivnimi glasovnicami. "Državljani naj pričakujejo najbolj silne politične borbe, kar smo jih imeli še izza časa, ko se je šlo za odpravo suženjstva. Vztrpnost, zmernost bo zmagala. Danes imamo pristaše suhuh že tako daleč, da so postali obupni. In pri tem bodo zgubili razum, potrplenje, naredili bodo napake, in zmaga bo na strani pravice. "Mokri pa potrebujejo še mnogo drugih čednosti v tem nezaslišanem političnem boju, ki se nam letos približuje. Raditega priporočamo mokrim — med katere štejemo tudi same sebe — da so pogumni, pošteni in lojalni. "Vsak dan vidimo več odgovornih in upljivnih ameriških mož in žen, ki sledijo vzgledu Dwight Morrowa, in ki se odkrito izjavljajo za stranko mokrih. Se pet let nazaj je bila nekaka, sramota, kdor je trdil, da je za stranko mokrih, toda danes je pa zadeva mokrih tako napredovala, da jo podpirajo najbolj odlični ljudje, in so celo ponosni na to : zgrajene popolnoma preprosto "Seveda je se vseeno potreben pogum da se bon na in ki s0 brez potrebe raztegnjene strani mokrih, toda brez poguma tudi nobene zmage ni. v kilometre daljave; tam vidimo Vsak mokri naj bo prepričan, da se bori za skrajno pravično tudi še kamenito dbo prav0_ stvar, ako se bori za odpravo prohibicije. Poleg tega mo- slavne cerkve in morda poleg sa-ramo pomisliti, da je prohibicija postavna, dočim je pijac,a mo eno, ali dve kočici. izključena iz postave. "Torej, predvsem, imejte dovolj poguma. In seveda ob istem času tudi čuječnost. Brez dvoma je, da bodo prohibi-cijonisti lagali okoli po deželi, da se mokri borimo za zopet-no upeljavo starodavnega saloona. Ako se ameriški narod poprime te trditve, tedaj bo vsa borba zaman, kajti je milijone državljanov, ki so za opravo prohibicije, toda ki bi raje k" ali na travnatih stepah proti prohibicijo obdržali, kakor pa da bi se zopet upeljali salooni. 'Uralu in Orenburghu, — povsod "Nam se gre predvsem, da izvolimo v kongres nasprot-! vidimo isto sliko z zelo majhm-nike prohibicije. Ti bodo prohibicijo odpravili. Ko bo en-!mi izpremembami, ki pa se zelo krat prohibicija odpravljena, bodo pa posamezne države Redkokdaj nagibajo k boljšemu, imele pravico kontrolirati in uravnavati zadevo opojne p i-1 Novega je zelo malo videti; sko-jače, ne da bi se Washingtonu zapovedovalo, kaj naj tozade- to bolj izgleda, da so ljudje na-vno posamezne države storijo. jzadovali, saj zunanje, od glave r'Potem je pa treba poštenosti. Suhači, ki vpijejo, in mo- i d,o čevljev, če jih sploh imajo, kri, ki samo klepetajo, ne bodo nikdar rešili tega težavnega Ali vendar je velika revolucija problema, ki sedaj prihaja pri volivnih vratih v našo sredi-1 zasegla tudi rusko vas in jo še no Edino pošteno prepričanje bo našlo pot iz te silovite zasega. Njene posledice so za mešanice. Resnica je, da se prohibicija lahko ublaži, ne da | površnega potnika zelo skrite in bi bilo potrebno, da se 18. amendment zavrže. Zadnje čase vsakdo, kdor n. pr. prepotuje se je sugestiralo že mnogo odličnih načrtov tozadevno. sovjetsko Rusijo z ekspresom v "Toda vsi taki nasveti in načrti so šele predhodniki k H dneh, trdi; da razen zunanje rešitvi problema. Nobenega novega sistema pa ne moremo i bede ni v Rusiji ničesar revolu-upeljati za narodno kontrolo pijače, dokler ni 18. amend- i cijonarnega. Razume se, da to ment preklican, odpravljen, nakar se začne postavljati nova j pomeni, da ni videl na vseh kolo-pradnja, ki bo slonela na poštenih principih, ne pa na lažeh, dvorih prodajalnic, kjer proda-kjer počiva prohibicija. jajo klWe in časopise, da ni "Cena svobode in demokracije je še vendo ista kot je j poslušal razgovora mužikov, ki bila vse čase. Neprestana čuječnost. Prohibicija je imela ! postrani gledajo luksuzni voz, da eden dober uspeh, da je odpravila saloone, toda namesto njih ni opazil male cisterne za nafto po prišle stokrat gorše skrivalnice opojne pijače. Danes j pri nekaterih postajah, da ni zase žganje, pijača, dobi povsod, a če bomo čuječi, bomo do- šel v mnoge zgradbe ob progi, ki bili način, da se tudi tega rešimo in se bo dobivala opojna «9 sedaj pretvorjene v skladišča pijača za zmerno vporabo na pošten način. poljedelskih strojev in njihovih "Jasno pa mora biti vsem, da nikdar ničesar ne bomo 1 nadomestnih delov in da se ni dosegli, ako nimamo ori tem še tretje čednosti, in to je: lo- sam razgovarjal z možmi srepe-jalnost. Glavni znak današnjih prohibicijonistov je njih ga pogleda in s skromno obleče-zvestoba napram svojim voditeljem, napram njih ciljem.Inirai ženami. Anti-saloonska liga komandira glasove suhih republikancev Revolucija v ruski vasi priha-kot demokratov. Tu nimajo nobene razlike. Na enak na- ja danes do izraza v postopoma čin bi morali mokri biti lojalni svojim principom do skraj- razvijajočem se novem nazoru, jiosti. ki skuša poiskati novih oblik "Naš nesvet mokrim je: Bodite pogumni, bodite pošte- gospodarstva, ki bi odstranile ni, bodite lojalni. Volite mokro, zmagali bomo! to splošno bedo. Komunisti igra- jo tu često vlogo diktatorjev, čeprav jih vsaka vas posluša in kjer ni poslušnosti, tam se nepo-| slušni mužiki prisilijo, da postanejo poslušni. sva šče, zagledam na mizi Ameriško To vidimo danes pri hitrem Domovino od 7. junija in danes potovanju preko evropske Rusije komaj 10. junija. Ne vem, ali {je v prvi vrsti na znani kolekti- vizaciji. že je konec aprila^, toda sovjetsko selo srednje Rusije se še vedno ni znašlo, mestoma se obotavlja, mestoma pa dela. široka polja so že davno osvobojena zimske odeje, toda poljedel-čeve roke so se jih dotaknile le nim nobene želje več." Ko je vila izginila, sta bila mož in žena v veliki zadregi. — Če bi bila jaz gospodarica, prične žena, že vem, česa bi si želela. Sicer ničesar ne zahtevam, ali zdi se mi, da bi bila srečna, če bi bila lepa, bogata in imenitna. — Toda, nadaljuje mož, če ne doseževa drugega, lahko zboli-va, trpiva bolečine ali mlada umrjeva. Bolj pametno bi bilo želeti si zdravja, veselja in dolgega življenja. — Kaj pa ti če dolgo življenje, če je človek vse življenje siromak, odgovori žena. Prav res, če nama je vila želela srečo, bi nama morala obljubiti, da nama da več darov. — Prav praviš, reče mož, — vendar morava vse dobro pre-udariti. Dajva pregledati vse se te prime klobasa prav na vrh nosu! V tem trenotku pa je možakar spoznal, da je še bolj nespameten kakor njegova žena, kajti ob tej drugi želji je nenadoma skočila krvavica njegovi ženi na nos, da je ni bilo moči Veliko simpatije je vzbifdil odtrgati. dogodek, ki je priletel na svitlo — Oh, kako sem nesrečna, zadnjič enkrat v tej koloni, ko uboga reva s takim hudobne- sem povedal, kako se zaduši gli-žem, ki mi želi, da se mi kloba- ste. Nekdo je mislil, da sem jaz sa obesi na nos! Ojej, ojej. gorje mi. Bog se me usmili! tisti, ki ga črviči in mi je ponudil pravega in importiranega bolj malo, komaj vidno. Večino- potrebne reči in kar se nama bo ma delajo samo člani kolhoza zdelo najbolj potrebno, si bova (koletivnega gospodarstva). To! potem želela. Do jutri imava se vidi ne samo po velikosti zo- še čas premisliti, ranih in posejanih njiv, ampak' — Jaz bom razmišljala vso tudi po obdelavanju v celih gru- noč, odgovori žena; zato pa bi pah. Ozke njive "samostojnih" bilo dobro, ko bi nekoliko zaku-gospodarjev so večinoma nezo-Jrila, ker je postalo v izbi pre-rane. Sovjetska vlada skuša si- sneto hladno, cer to z milijoni letakov in listov Žena vzame vžigalice in za-omiliti in naglasa, da je to pod kuri. Ogenj je veselo zaplapo-vplivom sovražne agitacije kula- lal in ne da bi kaj pomislila, pra-kov, toda ne pojmuje tega, da je j vi žena: "Poglej, kako lepo go-ta agitacija izzvana baš s po- i ri! Ej, ko bi imela sedaj tukaj ostreno razredno borbo, ki so jo kako lepo krvavico, takoj bi jo začeli komunisti kot neobhoden ocvrla za večerjo, spremljajoč pojav pri kolektivi- Komaj izreče te besede, že zaciji poljedelstva. pade na ognjišče dolga in debe- Tu se torej najbolj vidijo sle- la krvavica, dovi revolucije. "Res je, mi se- — Kuga te pobrala, mrha pojemo," se zdi, da govore sovjet- žrešna, tebe in tvojo klobaso! se Prisegam ti, draga žena, kot zdravilo. Poslal mi je pismo da tega nisem mislil! odgovori in me povabil, naj ga pridem mož. Toda kaj naj storiva? —,pokusit, pa je bil rojak (če ni Želel bom velikansko bogastvo rojakinja;) toliko previden, da in bom dal narediti zlato škat- je pozabil zapisati svoje ime in Ijo, da ti zakrije klobaso. naslov, če je to storil nameno- —Bog očuvaj! odvrne žena. ma, naj ne najde miru ne na tem Rajši se ubijem, kakor da bi ne na onem svetu, naj ga črviči morala živeti s to klobaso na tako, da ga vsa viška, ki jo sku-nosu. Poslušaj me, preostaja hajo v enem dnevu vsi ameriški nama samo še ena želja, zato jo ;butlegerji, ne ozdravi, če je pa prepusti meni, da si še jaz če- to napravil iz pozabljivosti, naj sa želim, ali pa skočim skozi mi nemudoma sporoči svoj na-okno. ; slov in njegovo ime bo na vse Pri teh besedah plane k ok- večne čase zapisano z največ-nu in ga začne odpirati, mož pa i jimi črkami v mojem srcu (in ves preplašen vpije za njo: njegov brinjevec tudi). Leadville, Colo.—Včeraj se prikobacala s soprogo na to višino, ki leži 11.000 čevljev nad morsko gladino. Tri lokomotive so vlekle naš vlak gori in precej so imele opraviti, da so nas spravile na vrh. Tam v Ogdenu, Utah, kjer žive povečini sami Mormonci, je bilo na solncu precej gorko, da nes pa v Leadville nosim suknjo. Vse naokoli je sneg. Rev. Trunk naju je peljal malo na razgled. Samo malo smo se peljali v hrib, pa smo bili pri snegu. Sapa je pihala, mi smo se pa stiskali v zatišje in iskali solnea. In vendar je bil ta dan še najgorkej-ši v tej seziji, kakor je rekel Rev. Trunk. Ko se vrnemo nazaj v župni- tudi časopisje pošiljajo po zrač ni pošti ? Prej sem mislil, da sem daleč od doma, pa sem tako blizu, kakor se vidi. Ne verjamem, da bi dobivali v Euclid, O. ski mužiki, "toda samo tam, kjer so nam komunisti obljubili kake predpravice" (tako pravijo člani kolhozov). "Sejemo samo toliko, da bodoče leto ne umremo od gladu," pravijo kmetje, ki delajo samostojno. "Mi bomo še nekaj dni počakali," govore tiho oni, ki jih imenujejo kulake, "in bomo sejali samo zase, ker nihče nas ne more prisiliti, da bi sejali več." V tem je danes vse, v tem je glavno vprašanje vse Rusije. Zemlja se obdelava nezadostno in naravno, da tudi žetev ne bo nadpovprečna. Kolhozi ravno tako ne štedijo z zemljo, orjejo samo tam, kamor stopi konj in kjer je mužiku všeč, seje pa samo za oko. Radi tega njive kolhozov nimajo točne meje, ampak se obdeluje "sem in tja." Kje bi se našlo toliko geometrov, ki bi kolhozom in samostojnim gospodarjem izmerilo novo prideljeno zemljo, ko je letos takorekoč preko noči vstopila polovica vseh gospodarstev v kolektivne ekonomije. V Orenburgu, že na meji Azije, v popolnoma poljedelskem kraju, zahtevajo danes za navadno francosko pecivo 28 kopejk. Niso to špekulantje, ampak po- ujezi mož. Na, ena želja je že šla. Tristo medvedov, ostaneta nama samo še dve! Take volje, sem, da bi ti privoščil, naj — Nikar, nikar, lepa moja žena, saj ti dovolim, da Si želiš, karkoli hočeš. — Torej dobro, odvrne žena. Želim, da krvavica takoj pad«j na tla. Klobasa je odpadla na tla. — Vidiš, dragi moj, pravi zopet žena, ki je bila pametnejša od moža, vila se je pošalila z nama. In prav je imela. Morebiti bi bila še bolj nesrečna, če bi bila bogata. Verjemi mi, da je najbolje, če si ničesar ne želiva in ostaneva zadovoljna z onim, kar nama da ljubi Bog. . . Zdaj pa pojejva to klobaso, ki nama je edina še ostala od naših želja. SILE NA SREDOZEMSKEM MORJU V enem zadnjih govorov je diktator Mussolini govoril pred 100,000 fašisti, da bo Italija napela vse sile, in žrtvovala vse, da ne bo ostala sužnja na Sredozemskem morju, katerega gospodarji so nekdaj bili Rimljani, predhodniki Italijanov. Ta Mussolinijev govor je povzročil precej vznemirjenja pri drugih evropskih velesilah, zlasti v Franciji in Angliji. Mussolini misli, če so bili nekdaj Rimljani gospodarji n a Sredozemskem morju, da nima sedaj nihče drugi pravice na njem, kot edino Italijani. Pa poglejmo, koliko časa so Rimljani gospodarili na Sredozemskem morju. Življenje na Sredozemskem morju, to je brodarenje, se je pričelo pred nekako 3000 leti. Eno tretino te dobe, kot se z gotovostjo trdi, Rimljani niso imeli nobene oblasti na Sredozemskem morju, ampak je bilo klicni sovjetski trgovci. To se v oblasti drugih narodov. Bili pravi, da stane hleb navadnega | so Grki, , ki so posedli obrežje kruha 8 dinarjev! Poleg kakih Male Azije, prodrli skozi Darda-20 kosov peciva, kolikor ga je nele do Črnega morja, zasedli bilo v trgovini, je stal napis: "Nimamo cigaret in tobaka." Orenburg je značil takorekoč za nas višek potovanja skozi evropsko Rusijo. Ta višek, teh osem dinarjev za hlebček kruha in pomanjkanje vsega ostalega, to so novi znaki te rjazanske, penzan-ske, sirzanske in samarske; revolucije v poljedelstvu, ki danes zavzema vso Rusijo in jo razkraja kakor močna injekcija, ki jo je dal sovjet neizkušenih zdravnikov. TRI ŽELJE Nekega zimskega večera sta sedela pri ognju zelo reven kme- A. D. hitreje kot jo dobivajo tu- j ^ m ova žena in se kaj gori, kjer je najvišje letoca varjala 0 greči b t goseda_ slovenska naselbina na svetu. še bolj sem se pa začudil, ko — 0h- Pravi mož, ko bi imel sem bral v Ameriški Domovini,: človek vsaj nekaj denarja, s koda je umrlo 6. junija v Cleve- liko večjim veseljem bi delal in landu šest oseb radi silne vro M §e kaj na stran dal za mlada čine. Mislil sem si, da je dobro da smo sedaj v tem mrzlem kra- je vse najino govorjenje, ker danes ni več gozdnih vil na svetu. Ko bi te še hodile posvetu, tedaj bi rada katero spoznala in če bi mi obljubila, da mi hoče morJem-kaj dati, že vem/česa bi jo pro- Rimljani absolutni gospodarji sjja na tem morju in sicer najbrže radi tega, ker si nihče drugi ni V tem hipu zagledata pred lastil te pravice. grški polotok in prišli prav na Sicilijo. Več stoletij so bili Grki edini gospodarji na Sredozemskem morju, kjer Rimljani niso imeli nikakih pravic in si jih tudi niso poskušali dobiti. Nekako leta 264 pred Kri-stom so Rimljani zgradili prvo bojno mornarico. Vzrok temu je bila Kartaga, katere mogočnost je ogrožala Sicilijo. Tako so nastali boji na Sredozemskem morju za prvenstvo mec) dvema mogočnima narodoma, Grki in Rimljani, v takozvanih punskih vojskah, ki so se bile več nego sto let. Leta 146 pred Kristom je bila razdejana Kartaga in od takrat so dobili Rimljani prvič gospodstvo nad Sredozemskim Nekaj časa so bili 'A1 Včeraj je bil dan vseh očetov, atekov, papanov in ta starih. Hvaležni otroci in ljubeznive ženice so se spomnile na svoje rednike s primernim darom: nekateri so dobili šopke debelih cigar (pa naj so bile te cigare že kupljene samo radi tega slavnostnega dne, ali pa so bile nakradene med letom iz žepa očetovega in potem njemu podarjene). Drugi so dobili šopke cvetlic, povezanih z najsrčnejšimi voščili svojih dragih. Morda je kdo dobil od svoje ljube žene tudi pisker v glavo ta dan, če je ravno tako naneslo. No, j a, veseli smo, da imamo mi očetje, ateki in papani vsaj en dan v letu, na kateri dan so se nas spominjali in nas upoštevali, kakof | se to spodobi. Drugih 364 dnj v letu smo itak drugim pokorni in na razpolago ter v napotje. A Tudi meni je priletel zadnj' petek šopek cvetlic od nepozn«' nega darovalca. Ne vem, ali .ie bil šopek namenjen za moj god-za rojstni dan, ali za očetov da»-Sprva sem že mislil zapeti: Ti" rolka mi je pušelc dala, naj n11 še zdravila da. . . pa sem se spomnil, da je bil nepoznani P0' klonitelj šopka morda, moška oseba in bi v tem slučaju peserfl ne pasala. Pa naj bo že tako* ali tako: ne bom pozabil! A Da imamo enkrat v letu očetov dan, je orajt. Nikjer pa n' zapisano, da bi nam morali da' leta! seboj zalo1 lepo ženo, ki jima iz- Toda kmalu so pridrli narodi — Kaj boš s tem! odvrne že- pregovori: "Jaz sem vila Rosi- od severa, prodrli noter do Ri- ju, ko se, doma kuhajo v vroči- na. Jaz. se ne, bi zadovoljila sjc^ in obljubljam vama, da va- ma, ga ponovno opustošili in ko-ni. Item. Najrajši bi bila silno, sil-ima dam prve. tri stvari, ki si nec je bilo rimskega imperializ- Ne morem popisati, kako za- no bogata in da bi imela veliko jih bosta poželela; toda le glej- ma, ki je prišlo v roke bizantin-nimiva je vožnja po teh krajih. Ilestno hišo. Toda kaj, zastonj i ta, ker pozneje vama ne. izpol-1 skega cesarstva, katerega sedež je bil današnji Carigrad. In če hoče Mussolini zagospodovati na Sredozemskem morju, kot so nekdaj gospodovali na njem Rimljani, mora pregnati z njega Francijo, Grčijo, Turčijo, Anglijo, Bulgarijo, Jugoslavijo in Špansko. Pa, najbrže, se tega Mussolini ne bo podsto pil. In tudi če bi Italija res postala gospodarica na Sredozemskem morju, kot je bil nekdaj Rim celih 1500 let, koliko časa pa bi to trajalo in kako korist bi imela Italija od tega? Zgodovina nam govori, da je bilo ravno absolutno gospodstvo Rimljanov na tem morju, krivo, da so istega potem osvojili Mosle-mini, ker so drugi narodi osredotočili svoje težnje povsem: . drugam, kot na Sredozemsko jati v dar šopke cvetlic, cigan morje. ali cigaret. In tudi ni nobene* In če so pregnali Turke od 1 ne Pisane in ne rečene postave, Sredozemskega morja, ni. bila da se nam lahko ne podrto zasluga Italije. Španija je lo kako mal° steklenico, na K» pregnala Mavre, Rusija je pre-' teri bi bil° napisano kako P° gnala Turke iz krajev, kjer jejSebno izbrano ime. . . današnja Romunija in Bolgari- A ja, Anglija je pomagala Grčiji Dobremu in skrbnemu m^,1' v bitki proti Turkom pri Nava- ' je ušla žena na oni svet. Stofl' l-inu, Napoleon je zavojeval la je to iz same nagajivosti in Egipt in Anglija je skopala Su- mu je zapustila za spomn dv'a eški prekop. mala otroka, pa naj se dedec ha' Danes je pet držav, ki imajo dra ž njima, kakor ve in zna. I ki nazaduje Trgovinski oddelek vlade v ; Washingtonu naznanja, da se je "Kaj pa je vendar, Manica?" v mesecu aprilu izvozilo iz Arae-. "Skrbelo me je, ali vama res j rike za $100,000,000 manj blaga i w% A/J*»rt /J « z ______J'1 rii — 1,_ _ M I kot v preteklem mesecu lanskega leta. Dočim je eksport bil še nekoliko boljši v republike južne ni medved nič naredil. Tebi in Volkunu." Marko se ji je zasmejal: "Saj vidiš, da sva oba zdrava." Bosa je stopicala Manica poleg brata in pripovedovala, da krava že odrta visi na Podlipni-kovem skednju in da bodo Pod-lipnikov ata Zaborštnikovim še nocoj drugo kravo dali, da bodo otroci imeli mleko, in da so ko-štruna tudi zaklali. In da je Podrobnar rekel Balantu: "Ba-ha, baha. Pa Podlipnik lahko, ko ima vsega dovolj in bo vse samo dvema pustil." In je še potožila, da ne ve, zakaj so Podro- Amerike. Pa tudi iz raznih evropskih držav se je uvozilo manj blaga kot lansko leto, kar je pač znamenje gospe prosperitete, ki je poročena z našim predsednikom Mr. Hoover j em. Silovita nevihta v avstrijski republiki Dunaj, 13. junija. Na Zgornjem štajerskem je bilo včeraj ubitih pet gorskih plezalcev, ko jih je nenadoma dohitela silovita nevihta, kakoršnje še ne pom- se potrudijo. Oglasite se pri Eulert Upholstering Co., 12108 Chesterfield Ave., blizu St. Clair Ave. (141) Izučen mesar išče delo. Pokličite KEnmore 3141—J. (140) JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 Stanovanje zelo čedno, obstoječe iz treh sob, se da v najem mali družini. Vpraša se na 6513 Edna Ave. (140) CXIXXIIIIXXXXXXXXZXXXIiriT WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bid*. Tel. MAin 119S URE: 9 do 5 Pnndeljek, torek, četrtek od 0:3(1 do 8, in v soboto od 2 — 4, G:30 — 8 v uradu dr. Skurja, 787 E. ISSth St. stanovanje: 1S735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M BIKIH! GRDINA'S SHQPPE Popolna »loga oil«s in vtt* »preme isn bat«-Rt« i« družic« Beauty Parlor Vedno ianakl nejmoderaejii klohuki. rTTTXTXrTTTTXXXXXTTTTTXrXX3 TviitIm zaprt« Tanka iriie pap. ■lnil aala lata. 6111 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 7112 (M. rho. barjev ata hudi na Podlipniko-, .. vega, ki bodo za mrtvo kravo i omh <*fajih. T nje ho- dali telski gosti v Badenu blizu Du- S. D. Z. priredi vrtno veselico ali piknik na špelkotovi farmi. 7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 21.—Proslava razvitja zastave društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. OKTOBER 4.—"Vinska trgatev," priredi jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 25.—D r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prosto-; rih Slov. Dr. Doma Village. NOVEMBER ka črednik. Marko se je od hvale prevzel: "Pravzaprav je škoda, da ga je junec odpodil. Ubil bi ga bil mrho!" Jok ga je hitro zavrnil: "Ali pa on tebe. Zahvali Boga in sv. Jakoba iz Kompostele, da se je tako izteklo, kakor se je. Se boš že še srečal z medvedi. Pa na samem in sam. Glej, da ti takrat ne uide srce za pete. če je že na Vrheh hudo, kaj bb šele letos Zavrhom!" Marko je obmolknil; na tihem v Euclid j ga je zaskrbelo. "Ježeš! Lenki bo hudo. Kri-i steš! Kaj naj naredim sedaj 1 1.—Društvo Napredne Slo-:0h, moj Bog!" je žalosten tar venke št. 137 SNPJ priredi ban-; na] Lukež. ket ob priliki 20-letnice dru- Pa ga je komposteljski romar štvenega obstanka v S. N. Do- potolažl: «žena te ima rada ir ji boš lahko dopovedal, da nisi ti kriv nesreče. Le vse leto jo j bo skrbelo, kdaj te medved \ ^planini raztrga. Taka je žen-I ska., če te ima rada. Krave pa "nazaj na Reber zaženita, napa- društva Slovenec, št. 1 S. D. v obeh dvoranah S. N St. Clair Ave. mu 8.—Veselica skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave. 9.—Društvo Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr.* Domu, Euclid, O. gla jih daneg tako ne bosta; kc 16.—Proslava dvajsetletnice; g0 yse zbegane. Potem pa stopi domov. Naj takoj kdo pride Doma na L vozom po kravo. Pod Komu- nom naj še Podlipnikovega kc-20.-Društvo št. 14 S. Z. Z.|§truna naložL» priredi ples v Slov. Dr. Domu, j črednik ge je ge gnkrat ^ ! n v. , • ^ ma lepo zahvalil in odšel. Na ti- 26.—Društvo Slovenski Dom . • , v , . v. . onv i ni t-\ tv hem mu je bilo zal, da m Mar št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. DECEMBER Upnikovih jarcev, in je samega sebe — kakor Marko Tevža, oz-I merjal z bučo neumno. Padle so prve kaplje dežja. Ovčarja sta se ogrnila: Marke kožuhom z volno na zunaj, Jok živo. "No, Mamica, le pojdi domov, da ne boš mokra,!' jo je odslovil Marko: "Tudi jaz bom kmalu prišel." Manica je pritekla domov. "Kje si hodila?" jo je osorno sprejela Rozalka. Manica pa še dežnika ni utegnila zapreti. Smuknila je k oču za peč: "Oča! Oča! Oba sta zdrava, Marko in Volkun." Kako ne boš vesel otroka s takim srcem. * * * Pred Podlipnikovo hišo, pod širokim napuščem, od katerega je lil gost kap, je stala vrsta ljudi, k se je pred vrati zgostila v gručo. Pogovor se je pletel venomer okrog--- medveda, ubite krave in Marka. Vsem se je dobro zdelo, da je Marko iz Krnic, iz njih domače vasi doma: "Mi, mi!" , Nekajkrat se je odtrgal iz gruče smeh zaradi tretjineka, Roti-jinega Tevža. Otroci so nepočakani pogledovali izza vogla na vas, dokler ni Cenek vesel oznanil: "že poje! Naš zvonec poje. Marko žene v ovčjak." In otroci in ženske in tudi nekatere moške je premagalo, da so nehote stopili izpred vrat na vogel. Ančka se že okroglo uro ni upala iz kuhinje; bala se je pogledov in morda bi jo celo z besedo podražili. Sama ni vedela, kako je stala kar naenkrat v hiši pri oknu in prav takrat, ko jt> Marko v mokrem kožuhu in z ro-bevnico pod pazduho prignal ja.rce, ki so se začudili gruči ljudi in obstali pred odprto leso. Marko je ni prezrl. Prijazno sta se nasmehnila drug drugemu in silno dobro se je obema zdelo, da tega ni nihče opazil. Mar je bilo sedaj Marku za ljudi, ki so ga čakali. Saj ga je z veselim obrazom pogledala skozi okno Ančka, Podlipnikova Ančka. (Dalje sledi) -o- naja so utonili pri kopanju v bližnjem jezeru, ko je vihar nenadoma razburkal jezersko vodo, in tri nadaljne osebe so bile ubite tekom nevihte na mestnih ulicah. MALI OGLASI Vdovec išče Slovenko, staro od 28 do 30 let. Star sem 32 let. Imam stalno delo in par tisoč dolarjev. Katero veseli, lahko pošlje pismeno svoj naslov v urad tega lista. (141) NAZNANILO ENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA SEM PREVZEL slaščičarno Anton Illabse ml., 6810 St. Clair prijateljem in znancem, da r. ročam at. Ave. in . se me pridejo Pozor! Nocoj se vrši redna seja društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Vse članice so prpšene, da udeležijo. Po sej 1do zabava in prigrizek. Pridite vse! STEPHEN ANDOLEK JR. 6810 St. Clair Ave. ■J,', ) ... —■— ------ ...... —■-r i ko njegov tretjinek; pa se je domislil, da bi potem ne pasel Pod- 6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega je p& oblekd burnus z romarsko oma-__ školjko na prsih. Hvala Bo- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Zofija bo mokra, gu! * * * Na Krniškem robu je že zdaleč ugledal Marko velik rdeč dežnik, ki je bil kaj malo dvignjen od zemlje: "Le komu se ljubi v dežju sedeti na gmajni?" je po-i mislil Marko. 19. obletnica naše trgovine 11 Ob priliki 19. obletnice naše trgovine si štejem v dolžnost; ' da se zahvalim vsem Slovencem in bratom Hrvatom v Clevelan du in okolici, posebno tudi > Collinwoodu, Nottingham!! in v Newburgu ter na zapadni strani mesta. Ob priliki naše 19. letnice sm< priredili veliko razprodajo, ii v resnici dobite na tej razproda ji blago po zelo nizki ceni. Raz prodaja se je pričela v petek 13. junija. Razprodaja je po kazala lep uspeh. Na tej raz prodaji dobite vse, kar želitt blago na jarde, obleke, spodnj obleko, perilo, za moške, fante | in dekleta ter žene in otroke. Naj ne pozabim omeniti že- j nam in dekletom, da dobite pri j nas kopalne obleke po 10c ob-j leko, vse mere. Torej, le po j njih! Potem v jezero na kopanje ali pa na farme v potočje in j reke. Kotenino dobite na tej razprodaji po 9c ali 10c jard in več. Fino platno za rjuhe po 38c jard, blago za obleke po 15c jard i ali dva jarda za 25c. Pri vsem tem pa dobite tudi lepo darilo, če kupite za $5.00 ali več. Vsak s dobi lepo vazo za r o ž e, ki je vredna $1.95. Priporočam se vam za obilen obisk. Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. (141) j Popravljamo pohištvo Mogoče imate na vašem domu pohištvo, ki je pokvarjeno? Ne geži umorili, ker je vedel preveč vrzite ga proč. Mi vam popravi-o njih delovanju. Pogreb je bil mQ pohištvo, da bo kot novo, po j talk, kot ga mesto Chicago skoro zelo zmernih cenah. Oglasite se! še ni videlo. Nad 25,000 ljudi pri Eulert Upholstering Shoppe, 12108 Chesterfield Ave., blizu Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarJci preiskava za $1.00 hitro in gotovo olajganjo akutnih in kroničnih bolezni, mo.lkih in irnak, etujte i Doctor Bailey-jcm, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih i. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, pljučih, ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo, nahajamo v kraju, kjer ni draff rent, imamo lahko nizke cene. če »e sami e, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno. »ktor BAILEY "specialist" Soba i02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. idne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ol) nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko t O Š K A OBLEKA dno sčiščena in zlikana samo za g Q g o pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c The Frank Mervar Co. SLOVENSKA ČISTILNICA 5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7123 Odprto do 8. ure zvečer DNEVNE VESTI Pogreb umorjenega časnikarja v Chicagi Chicago, 13. junija. Včeraj je bil pokopan v tem mestu Alfred Lingle, katerega so chicaški gan- =E) Naznanilo NA/NANJAM CENJENEMU OBČINSTVU, DA SEM 1'HEVZEi. SLAŠČIČARNO od Mr. .John Peterka, G21G St. Clair Ave. in se nriporofeun vsem dosedanjim in tudi novim odjemalcem za obilen obisk. FRANK ZUST 6216 St. Clair Ave. A. F. SVETEK CO. SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Pri nas lahko dobite posrreb za 125 DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrebe. Za to ceno vam damo točno postrežbo, krsto zunanjo krsto, balzamiranjo, sveče, palme venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam nc u traja tak pogreb vam lahko preskrbimo boljšega za zmerne ccnc. Imamo na razpolasro ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi, ali ponoči. Samo pokličite nas: se je udeležilo pogreba, poleg tega, da je; ob stranskih ulicah gledalo pogrebni sprevod stoti-soče naroda. Nad en tisoč vencev je bilo poslanih na krsto umorjenega časnikarja. Ranjki je bil katoličan, toda priljubljen pri vseh. 500 policistov, KEnmore 2016 478 E. 152nd St. CLEVELAND, O. GLcnvlHe 5751 15323 Saranac Ild. J? St. Clair 8685. Ave. Telefon EDdy (144) V najem se da stanovanje, 5 velikih sob, j furnez in kopališče. 5803 Bon-j 5001 na Av. (142), RED STAR MALT SYRUP JE BOLJŠI — POSKUSITE GA Spisal QABARIOU u "Amerižko Domovino' A. flAEEO. DH^^N Stanle; Rrplstored V. S. Patent Oflico "THERE,, Yfc>UN$ MAM, I DID NT OfGDER "THESE GROCERIES BECAUSE I NEEDED "EM - AFTER YOU TRACKED UP MY KITCHEN FLOOR THIS MORNINQ, \ OUST WANTED To GET YOU BACK HERE, AND MAKE l AN' EXAMPLE OF , VfOD BEFORE THESE/ NEl^HBoRSi'X" WELL THANK Goodness, SHE CAUGHT HIM-- AUNT AMELIA 8ELIEVES >N DIRECT ACTION AND SHE USUALLY / DIRECTS IT. / if she wad nt. i was lavin' Fob. him 'a AND HONN "Najprej mi je moja čast branila imenovati ime grofice Klav-dijeve, in ko sem potem to ime prvič imenoval v navzočnosti Magloirea, mi je slednji zabrusil v obraz, da lažem. Nato sem bil uverjen, da je vse izgubljeno. Pred očmi nisem imel drugega, kakor obsodbo. Hotel sem se usmrtiti. Moji prijatelji pa so mi dali razumeti, da ne pripadam samo sam sebi in da nimam nobene pravice, dokler je v meni se iskra inteligence in energije, jemati si življenja.." "Ubogi, ubogi-otrok!" je rekel grof. "In to je res: te pravice nimaš." "Včeraj me je prišla obiskat Dionizija," je nadaljeval Jakob. Ali veš, kaj jo je privedlo sem? Ponudla se je, da z mano zbeži. Oče, ta izkušnjava je bila strašna. Enkrat prost in Dionizija ob moji strani, kaj me potem briga svet! Ona je silila, in glej, prav na tem mestu, kjer zdaj stojiš, se je zgrudila pred menoj na kolena ter me s po-vzdignjenimi rokami prosila, naj jo uslišim. Jaz sem dvomil, če mi bo mogoče rešiti svoje življenje, in vendar sem ostal tu." Jakob je bil globoko ginjen; sesedel se je na klop in naslonil glavo v dlani, morda, da skrije solze. Nenadoma pa je v njem zavrelo in vzkliknil je: "In kaj sem storil, da sem zaslužil to strašno kazen?" Grof je nagubal čelo in rekel: "Sin moj, zapeljal si ženo svojega bližnjega." Jakob je skomignil z rameni in rekel: "Ljubil sem grofico Klavdi-jevo in ona je ljubila mene." "Prešestvo je zločin, Jakob." "Zločin? Magloire je prav tako rekel. Ampak, oče, ali res misliš tako, kakor govoriš? Torej je to zločin, v katerega vse zapeljuje in s katerim se ljudje ponašajo. Res je, da daje postava zakonskemu možu pravico nad življenjem in smrtjo zape-ljivca. Ampak, če se zatečeš k postavi, bo slednja zaprla takega človeka za šest mesecev ali pa ga bo obsodila na par tisoč frankov globe." "Jakob," je rekel oče, "grofica Klavdijeva trdi, kakor sam praviš, da je njena mlajša hčerka tvoje dete." "To je lahko mogoče." Grof se je zgrozil, nato pa rekel: "Torej tako: to je lahko mogoče! In to praviš tako mirno in brezskrbno. Blaznež! Ali nisi nikoli mislil na žalost in muke grofa Klavdija, ki bi jih pretrpel, če bi kdaj izvedel resnico? Toda jaz nisem prišel sem zato. da bi razpravljal o tem vpraša nju. Prišel sem, da ti povem, da naj se zgodi karkoli, tvoj oče ti bo stal zvesto ob strani, in če boš moral pred sodnike, bom sedel ob tvojo stran." Jakobova hvaležnost je iz bruhnila v besedah: "Oh, oče, moram te prositi odpuščanja, če sem kdaj za tre-notek podvomil v tvoje očetov sko srce." Grof je z velikim samoobvla danjem odgovoril: "Da, ljubim te, moj sin, ven dar mislim, da nama bo prihranjena muka, da bi se morala pojaviti pred sodiščem." "Ali se je morda kaj novega odkrilo?" ' "Gospod Folgat je našel neke sledi, ki vzbujajo upanje, dasi ni bilo dozdaj še nobenega res* ničnega uspeha." "Našel je sledove?" je vprašal Jakob. "Potrpljenje. Da, sledove, ki jih sicer še ni mogoče navesti pred sodiščem, ki pa imajo vendar svojo dobro stran, kajti pridobili so nam spet gospoda Magloirea." "Ah, moj Bog, ali je res mo goče, da bom še rešen?" "Naj ti gospod Folgat pove o uspehih svoje preiskave," je rekel stari grof. "Saj njega ti ne bo treba dolgo čakati, kajti on in gospod Magloire te nameravata obiskati danes popoldno ob dveh." Nekaj hipov zatem se je pojavil na hodniku Trumence, jetnik, iz katerega, je naredil Blan-gin svojega pomočnika in katerega je Mešinet udinjal, da je izročal Jakobova pisma Dioniziji. Trumence je bil velik, krepak fant pri petindvajsetih letih, vedno se smehljajočih ust in oči. Vagabund brez svojega doma, je bil Trumence nekdaj posestnik. Ob smrti svojih staršev, ki so mu umrli, ko je bilo Trumence-u osemnajst let, je podedoval hišo, vrt in nekaj oralov zemlje, kar je bilo vse skupaj vredno okrog petnajsttisoč frankov. K nesreči pa se je baš takrat vršila vojaška konskrip-cija. Ker je bil Trumence korenjak, je vedel, da ne izbegne vojaški suknji, zato je sklenil, da si kupi, odnosno' naj me namestnika. Od nekega človeka si je izposodil petintrideset sto frankov proti prvi vknjižbi na svoje posestvo, nakar si je dobil proti odškodnini d v a t i s o č frankov namestnika. Odšel je v Rochefort, kjer si je dobil namestnika, nato pa se je tam' sestal z nekim mornar jem, s katerim je začel popivati. Ker je imel Trumence v žepu še vedno dvanajst sto frankov, se jima je nekaj dni prav dobro godilo; končno pa si je moral Trumence izposoditi pet frankov, da se je mogel odpeljati do mov. Ti dnevi popivanja in pohajkovanja v Rochefortu so postali usodni za njegovo življenje. Izgubil je namreč poslej vse veselje do dela in lezel je vedno bolj v dolgove. Pričel je prodajati kos za kosom, dokler ni šla celo postelja in poljedeilsko orodje. Prišla je neizogibna rubežen in tako se je znašel nekega dne Trumence na cesti, reven kakor cerkvena miš. Tako je torej postal vagabund In kadar ni bilo krompirja na njivi ali jabolk na obcestnih jablanah, kaj mu je torej preosta-jalo drugega, kakor da, je tu in tam splezal preko zidu kakega sadnega vrta? Sicer pa je treba priznati, da je bil poštenjak, ki bi se prav gotovo ne bi do-teknil tujega denarja. Seve, s krompirjem in jabolki je stvar druga. . . Trumence je razložil svoje težave Jakobu, in Jakob, ki je vedel, da se ima njemu zahvaliti, da lahko korespondira z Dioni-zijo, mu je bil zelo naklonjen. Ko ga je torej zdaj videl, ko se mu je spoštljivo približal, s čepico v rokah, ga je vprašal: "Kaj pa je, Trumence?" "Gospod," je odgovoril slednji, "Blangin vam sporoča, da bosta prišla odvetnika k vam." Stari grof je še enkrat objel svojega, sina in rekel: "Ne pusti ju čakati in ne izgubi poguma." XXIII. čim sta stopila odvetnika k Jakobu, je Magloire rekel: "Jakob, nikoli v svojem življenju nisem mogel skrivati svojih misli. Ko sem menil, da ste krivi, sem bil tudi prepričan, da po krivem dolžite grofico Klavdijevo in to sem vam tudi skoro brutalno v obraz povedal. Toda. zdaj sem spoznal svojo veliko zmoto in sem prepričan o resničnosti vaše izjave. Prišel sem, Jakob, da vam povem, da t mi je žal, da sem imel več vere '-v navidezen sloves ženske, ka-jlcor v besedo prijatelja. Ali mi hočete dati roko?" Jetnik je vidno vzradoščen [stisnil odvetnikovo desnico in rekel: "Ker vi verjamete v mojo nedolžnost, bodo tudi drugi verjeli in rešitev se bliža. Vem, da bo borba, trda in da je njen izid še negotov, toda nič za to: prepričana bodita, da bom vzdržal do konca." Medtem je razložil Folgat po mizi papirje in beležke, ki mu jih je preskrbel Mešinet in druge, ki jih je nabral tekom svojega potovanja in poizvedovanja. "Moj dragi klijent," je reke) Folgat, "predvsem vas moram obvestiti o tem, kar je bilo že storjenega." In ko mu je razložil vse podrobnosti ter mu povedal, kaj vse sta storila on in Goudar, je rekel: "Torej sumirajmo. Zdaj nam je mogoče dokazati troje stvari : 1. Da je hiša v Vinski ulici res vaša last in da ste vi in Sir Fr. Burnett, ki je tam poznan, ena in ista oseba. 2. Da vas je v tej hiši obiskovala neka dama, ki je morala imeti tehtne vzroke, da se je skrivala in hotela ostati nepoznana. 3. Da so se ti njeni obiski vršili v gotovih letnih časih vsako leto, in da se čas njenih obiskov natančno ujema s časom, ko je grofica Klavdijeva vsako leto zahajala v Pariz." Gospod Magloire je prikimal in potrdil: "Da, vse to je natančno do-gnano." "Dalje imamo dokaz, da je angleška služkinja oprezovala za tisto misterijozno damo, da jo je videla in. da bi jo spet spoznala. če najdemo to služkinjo, bo grofica Klavdijeva razkrinkana." "Da, če jo najdemo," je rekel Magloire. "In čemu je ne bi našli?" je odvrnil Folgat. "čemu je ne bi našli, ko vendar poznamo njeno rodbino in njen rojstni kraj in ko nima nobenega vzroka, da bi se skrivala. Goudar je našel še vse drugačne ljudi, in on ne bo spal, o tem ste lahko prepričani. če bo uspešen, sem mu obljubil nekaj, kar bo delalo čudeže: v nagrado naj dobi hišo v Vinski ulici." "Prav ste storili," je rekel Jakob. "Gospoda, zdaj mi pa razložita svoj bojni načrt." S tem načrtom se je že mesec dni bavil mladi advokat. "Ker vem, kako težko vam je i vpletati grofico v to stvar," je rekel Folgat, "zato bomo postopali tako, kakor da grofica ne eksistira. Mi ne vemo ničesar o njej. Zato ne bomo ničesar omenili o vašem sestanku ž njo v Valpinsonu, niti ničesar o sežiganju onih pisem." "To je sklenjeno." "Mnogo lažja bi bila stvar, če ne bi bilo onega nesrečnega pisma, ki ste ga pisali Dioniziji," je nadaljeval Folgat, "ki postane v rokah prosekucije lahko strašno orožje." "Priznati moram," je rekel Jakob, "da ne razumem, kaj mislite." "Ali ste pozabili na pismo, ki ste ga pisali Dioniziji onega večera, ko je bil izvršen zločin?" se je vmešal Magloire. "In kaj je v tistem pismu?" je vprašal Jakob. "Ali se ne spominjate," je rekel Folgat, "ko ste v pismu sporočili svoji nevesti, da tistega večera ne morete prebiti v njeni družbi, ker imate oskrbeti važne opravke? Vidite, tako ste naprej povedali, da imate za ta večer svoje posebno opravilo. Kakšno je bilo to opravilo? Pro-sekucija pravi: Požig in posku-šen umor grofa Klavdija. Kaj naj pa mi rečemo?" "Ampak tega pisma Dionizija prav gotovo ni njim izročila?" "Ne, toda prosekucija ve zanj. Gospoda šandor in Senešal sta govorila o tem pismu, v upanju, da vam s tem pomagata in povedala sta tudi njegovo vsebino." Mladi odvetnik je pobrskal med svojimi listinami ter kmalu našel, kar je iskal. "Vidite, tukaj imam zabeležena vprašanja in odgovore med vami in Galpinom, ki se nanašajo tudi na to pismo." "Torej, kaj nam je storiti?" je vprašal Jakob v skrbeh. "Treba je najti kako verjetno pretvezo za vaš odhod onega večera." "Toda jaz je ne najdem," je dejal Jakob. Mlad odvetnik je za trenotek pomolčal, potem pa rekel: "Vi ste bili jetnik, dočim sem bil jaz prost. Mesec dni že pre-'mišljujem o tej stvari. Kje naj bi se vršila vaša poroka?" "V mojem gradu Boiskora-nu." "In kje cerkveni obredi?" "V cerkvi v Breši." "Ali ste morda že kdaj govorili z župnikom o tem?" "O, večkrat. Posebno nekega dne, ko sva z župnikom o tem govorila, mi je dejal: 'Naj bo že kakorkoli, vendar vem, da boste prišli k mni k izpovedi.' " Na obrazu gospoda Folgata se je pojavil usmev zadovoljno-sti in Jakob je to opazil. "Torej je bil župnik iz Breše vaš prijatelj?" "Celo moj intimen prijatelj. Mnogokrat je prišel k meni na obed in nikoli se nisva srečala, da bi si ne podala rok." Mladi odvetnik je bil teh vesti zelo vesel. "Prav. Torej čujte, kaj bomo navedli," je rekel Folgat. "V času med deveto in enajsto uro ni bilo onega večera, ko se je zgodil zločin, nikogar doma v župnišču v Breši. župnik je bil na večerji pri svojem prijatelju Bessonu v njegovi hiši, in njegov hlapec je odšel iz župnišča s svetilko v roki župniku naproti." "Aha, razumem," je pritrdil Magloire: "Nu, čemu ne bi mogli iti onega večera obiskat župnika v Breši, moj dragi klijent? V prvi vrsti ste nameravali ž njim govoriti o podrobnostih poroke, in dalje ste ga menili vprašati, ker je vaš prijatelj, za različne nasvete, preden učinite tako važen korak, in končno ste hoteli izpolniti svojo versko dolžnost, o kateri je župnik z Vami že govoril, da se mu namreč izpove-ste." "Dobro povedano," je pritrdil sauvaterrski advokat. "Torej vidite, moj dragi klijent, zato, da bi govorili z župnikom iz Breše, ste se onega večera odpovedali svojemu sestanku z gospodično Diohizijo. Vprašali so vas, zakaj ste šli preko barja. Zakaj? Zato, ker je to najkrajša in najbližja pot in vi ste se bali, da bi šel župnik morda prej k počitku. Nič ni bolj naravnega, zakaj splošno je znano, da hodi mož že ob devetih spat. In vendar je bila vaša pot zastonj, zakaj ko ste potrkali na vrata župnišča, ni bilo nikogar, ki bi vam bil odprl." Ko so tako delali obrambne načrte, je potrkal Blangin na vrata in rekel: "Gospodje, čas bo, da odidete, zakaj zapreti moram vrata jetnišnice." "Prosim, počakajte še pet minut, moj dobri Blangin," je rekel Jakob, nato pa se obrnil spet k svojima prijteljema in jima tiho rekel: "Gospoda, porodila se mi je neka misel, katere vama ne morem prikrivati. Menim namreč, da mora grofica Klavdijeva naravnost strahovito trpeti, odkav sem jaz v zaporu. Naj bo še tako gotova, da ni ostalo nobenih sledov, ki bi jo mogli izdati, vendar vem, da se mora tresti ob misli, da bi utegnil jaz končno v samoobrambi vendar povedati resnico. Ona bi to zanikala, vem, in si je tudi tako gotova svojega prestiža, da ve, da mi ne bi verjeli. Vendar pa se mora bati škandala. Torej kdo ve, če nam ne bi ona pomagala, da se prepreči sodno razpravo? Ali ne bi bilo prav, če bi eden vaju, gospoda, tozadevno ž njo govoril ?" (Dalje prihodnjič.) ANNA'MAR&ARETOQdAS' Anna Urbas iz Clevelan-da, ki je bila na skrivnosten način umorjena v New Yorku. John Volek, ki je uslužbeu Vri francoski parobrodni črti v Neiv Yorku že od leta 1910. Mr. Volek bo spremljal potnike na parniku Paris, ki odplju-je iz New Yorka 30. junija. Mr. Volek je rodom Ljubljančan, je jako postrežljiv in vesele narave in bo skrbel za vse ugodnosti potnikov. Kdor hoče potovati v njegovi družbi, naj si preskrbi pravočasno pa-robvodni listek za ta parnik. V Chicagi je bil od gangežev ustreljen poročevalec časopisa Chicago Tribune, Albert Lingle, ker je "preveč vedel" o butlegerjih, roparjih in banditih. Na morilčevo glavo je razpisana sedaj nagrada $65,000.00. Slika predstavlja protestantovskega škofa James Can-non-a iz Virginije, ki je bil poklican pred komitej senatske zbornice, da pove o kampanji,, ki jo je vodil proti Al Smithu, za katero je dobil Cannon ogromno vsoto denarja. Toda Cannon ni hotel ničesar povedati. STUKHUSty CENTRAL »T isnt likely Robinsons NEW Delivery Boy will MAKE ANY FALSE STEPS IN "THIS PARTICULAR. NEIGHBORHOOD AFTER, todays ptpEf&ieNce g) 1930 ue w. stvilby