I jzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar 90 kr., pošiljane po pošti pa za celc iei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 20. novembra 1889 Obseg: Sadjarjem Kako je pri nas s šolskim vrtnarstvom Trikolesna samotežnica Razne reči. narodopisni obrazi Naši dop Novi Zemljepisni in Gospodarske stvari. zato usahniti. Bolje je preplitvo saditi, manj škode si napraviš nego, če tako globoko sadiš, da tudi več centimetrov debla zakriješ s prstjo. Jako važno je, da so korenine prav dobro • .. Po zimi utegne kmetovalec dovolj preudarjati kako s prstjo obsute, da se ne napravijo med korenikami si zboljšati kmetijo, kako pomnožiti dohodke, kako uko- prazni zračni prostori, Ker vsled takih presledkov se ristiti Bleharni kos posestva. Marsikateri prostor je še prime ne dovolj obsutih korenin plesnoba ali celo gni- Sadjarjem. prazen, a na njem bi lahko raslo lepo pa tudi koristno loba Zato razdeli, kadar zasiplješ, z roko prav skrbno sadno drevo, sadjarjem. Zato smo si namenili nekatere svete dati prst med korenine in pod nje in pritisni jo tudi z roko Nikako ne ravnajo prav sadj Zelo važno je, da sadno drevo vsadiš pravilno, tako imenovati kar s škornjami na če jih smemo kveder po- kajti le tedaj bode uspešno raslo. Pri zasajanji treba hodijo prst in korenine, če jih tudi kaj s tem oderejo! paziti posebno na to, da je mlado drevesce lepo zdravo In žal, da tako pogostoma zasajajo! Ker je jama pre in polno čvrstih korenin, sploh drevesnici, al gozden s a ni ta r el v ozka i da torej ni moči lepih korenin iz lepa spraviti ni kak tar divjak ali vanjo, pa se morajo udati sili: z vso močjo jih potep mosevec, ves prerašč in mahom, kakerš prerad z lišajem tajo s čevlji, le da jih spravijo ali potisnejo v jamo o Zdaj pa rasti drevesce veselo in uspešno? Saj ni mo- ja] slovenski kmetje. Drevesu prireži močnejše korenine goče! Potem pa tožijo: naša zemlja ni za sadno drevje, gladko in navzdol. Kolikor bolje je jama izkopana, to- ali pa: iz drevesnic kupljena drevesca niso za nič itd. liko uspešneje bo raslo drevo, toliko poprej bo pričelo Zemlja je uže sposobna, tudi drevesce iz drevesnice je vsajenemu roditi. Kedar vsajaš drevo, ne postavljaj ga nikdar niže, dobro, pač pa je zasajavec nesposoben ! nego je poprej stalo v drevesnici. Zaspi ga tako, da bode drevescu naj se sicer pristavi količek, a drevesce se ne okrog korenik dobra zgornja prst, ker po tej si bodo sme pretesno privezati korenine najprej iskale živeža. Ako bi toraj prisul okrog jeno drevesce še z zemljo njemu, usede, korenin spodnjo prst, kakor le prepogostoma ravnajo, med- morda par čevljev globoko ker nekoliko se vsa-količek pa ne, ki je zapičen, in tako zadržuje ter lele bi korenine, ker v surovici jim ni potrebnih redilnih količek drevesce, da se ne more usedati z zemljo, snovi, saj takih ne, kakeršne morejo použivati. Zato pa se pod njegovimi koreninami napravijo omenjeni zračni so taki nasadi zelo podvrženi suši, ker le malo morejo presledki, kateri so potem tako škodljivi drevescu ter izcimiti novih koreničic iz take surovice in sploh jim ga celo ugonobijo. primanjkuje čvrstih redilnih organov Ce pa pnspeš Kmalu po svečnici je najprimernejši čas tudi za prsti okrog korenik, sploh v jamo, v katero si obrezovanje in trebljenje sadnih dreves. Visokodebelno dobre - —. ™ - i IP _ ™ 4 ; - L ■ I S f > | vsadil drevesce, hitro se ti ukorenini in zategadelj je drevje se le v prvi mladosti obrezuje, pozneje se tre tudi stanovitno in trpežno. Posebno priporočamo n e bijo suhe ali pregoste veje. Posebno mlademu drevesu posajaj drevesec je treba izrezovati vse pregoste poganjke, ker sicer drevo pregloboko ? kajti marsikatero drevo je uže moralo nima nikakeršne prave oblike, pač pa je polno .v k, 01- nobena ni primerna. Drevo postaja po tem košato, pre-gosto zaraščeno in nima potrebne svetlobe, brez katere nikdar ne more uspešno roditi. Iztrebimo torej vse preobilne notranje veje, da bo mlado drevo dobilo lepo široko pa odprto krono, ker le v tako morejo dohajati zrak, soince in svetloba. Starejšemu drevju moramo iztrebiti vse suhe veje, ali katere se križajo, kar pogostoma provzročuje raka. Prav tako moramo iztrebiti vse vodene poganjke, ker ti le sok pijejo, pa ne koristijo. Ne za-bimo očediti debla od mahu, ki mu zunanjo kožo ali skorjo tako hudo prerašča ter je pravo pribežališče raznovrstnim mrčesom, kateri v njem prezimujejo in hranijo zalego. Mah tudi brani, da se deblo ne more do dobrega ogrevati od solnca, zato pa se sok manj uspešno pretaka po njem. S strguljo postržimo mah z dreves in potem pobelimo deblo z apneno vodo ali pa s pepeluško, katera razje mrčese in mah ter tudi omladi deblo. Kako je pri nas s šolskim vrtnarstvom! Nihče ne more trditi, da se ni šolsko vrtnarstvo na Kranjskem povzdignilo v zadnjem desetletji. Marsikaj so ukrenili merodajni krogi v povzdigo njegovo, in u-pajmo, da bodo še mnogo storili v ta namen v bližnji prihodnosti. Naredbe, ki so pospešile šolsko vrtnarstvo, so nadaljevalni kmetijski tečaji za učitelje ljudskih šol v deželni kmetijski šoli, poprej na Slapu, sedaj v Grmu, redna poročila o stanji šolskih vrtov, veče zanimanje in strože zahteve od nadzornih organov, spisovanje primernih učnih knjig in člankov in slednjič primernejša, umnejša in pravičnejša poraba denarnih pripomočkov, ki so namenjeni za povzdigo šolskega vrtnarstva. Zlasti zadnje sredstvo je na razvoj šolskega vrtnarstva zelo vplivalo, ker se so vsaj tiste vsote, katere je dalo kmetijsko ministerstvo na razpolago, dale v podporo takim vrtom, na katerih se vidi, da je učitelj kos nalogi svoji. Deželna podpora so je res žalibog dosedaj le bolj tratila, ker pri razdelitvi niso bili merodajni uspehi, ampak le milost ali nemilost poročevalčeva. Hvala Bogu! vprihodnje obrnilo se bode tudi v tem na boljše, ker je deželni zbor brezmiselnemu razdeljevanju deželne podpore trdno oviro postavil. Vzlic vsemu temu, in če tudi res velikemu napredku, vendar lahko trdimo, da je naše učiteljstvo za šolsko vrtnarstvo zelo mlačno. Ne mislimo tu splošno, mnogo je častnih izjem, vendar velika večina nima nobenega pravega veselja do te lepe stroke kmetijske. Da je pa tako, temu niso krivi učitelji sami, ampak razmere. Ne menimo lenih učiteljev, ki so tudi v šoli leni, tudi taki morajo biti, saj ima vsak stan dovolj ljudi, ki nočejo izpolnjevati svojih dolžnosti. Imamo neprimerno veliko število pridnih in vestnih učiteljev, ki kažejo za šolsko vrtnarstvo prav malo veselja ali pa nič. Rekli smo, temu so razmere vzrok, in res je tako. Mlad učitelj pride na deželo poln najboljših in najlepših vzorov. Vse hoče storiti v korist učeče se mladine, a ta gorečnost ga kmalu mine, kadar spozna praktično življenje in ovire, ki jih je na njegovi uže tako ne gladki poti službovanja. Učitelj dobi vrt pri šoli, ali pa, ker je slišal, da imej vsaka šola vrt, zahteva ga, če ga nima še Če ga ima, hoče ga pričeti vzorno obdelovati, a šele sedaj mora revež spoznati, da praktičnega vrtnarstva prav nič ne ume. Srečen je, ako se zna djla lotiti. A potem pridejo neuspehi, zabavljice in posmehovanje vaščanov, katere hoče »škric4 kmetovati učiti, pomankanje denarjev ker s 400 gld. letne plače ne more še najpotrebnejših reči za vrt kupiti, krajni šolski svet mu pa nič ne da, ker mu ne zaupa, da bi na vrtu kaj uspešnega učinil itd., — in predno poteče leto, zamorjeno je prav pošteno vse veselje do šolskega vrtnarstva mlademu učitelju, ki je prišel v vas z najlepšimi namerami in poln idejalev za narod. In kedo je temu kriv? Oni, ki jim je skrbeti za strokovno odgojo učiteljsko. Naši učitelji dobivajo to vzgojo na pripravnici, tam je tudi obligaten predmet kmetijstvo, in kot učilo je na razpolago šolski vrt. A kako se tam poučuje kmetijstvo ? 1 Ne oziramo se na teoretiški pouk na naši pripravnici, lahko je prav dober, če tudi dotični učitelj nima pojma o kmetijstvu, da le zna učenca vnemati za predmet in da izbere dobro učno knjigo, katerih imamo če ne slovenskih, pa vsaj nemških na izbero, čeravno jih ljubljanski pripravniki in morda tudi njih učitelji ne poznajo. Sicer pa vesten pripravnik in poznejši učitelj s svojo marljivostjo in s pripomočjo dobre knjige lahko zamudo sam popravi. Drugače je pa s praktičnim kmetijstvom, oziroma s šolskim vrtnarstvom, t. j. s sadjarstvom itd. Na deželi se mu ne more priučiti, ker na primer umnega sadjarstva tam še ne poznajo. Ako ga pa poznajo, onda pa je šolski vrt nepotreben, ker učitelj vendar ne more kmetov učiti tega, kar oni sami bolje znajo. Na pripravnici bi se učitelj moral vseh praktičnih del do dobrega naučiti, in pripravniški vrt moral bi mu biti vzor šolskega vrta. Kakeršen je pa ta vrt sedaj, pa ni še daleč nič podoben vzoru, ker na njem ni skoraj dela, katero bi bilo pravilno narejeno. Tu naj enkrat naši merodajni krogi resno vmes posežejo in zahtevajo da se na ljubljanski pripravnici ne bodo s kmetijstvom samo igrali ter davkoplačevalcem pesek v oči metali, ampak skrbeli, da se v resnici kaj resnega in dobrega za naš narod učini. Kako izvrstno bi se mogli naši u-čitelji na pripravnici o praktičnem kmetijstvu izvežbati ter s pripomočjo drugih objektov v ljubljanski okolici dobiti vsaj najvažnejše pojme o umnem kmetovanji! Ako bi prišel mlad učitelj, vešč praktičnemu kmetijstvu na deželo, vse bolje bi bil v čislih vaščanom, kajti dejanski bi kazal svojo zmožnost, da zna kmetsko ljudstvo poučevati, ovire bi lahko premagal, uspehov dosegel, in z uspehi bi mu prihajalo veselje, ki je prvi pogoj vestnemu izpolnjevanju stanovskih dolžnosti. Naj torej narodni zastopniki to reč premislijo in tem čajem izpiraj ukrenejo kaj, da dan uho in mu ga obveži, da ne se ta hudi nsdostatek na naši pri- more z stresanjem ob bolečinah rane drgniti pravnici vendar uže odpravi. i Trikolesna samotežnica. * Jesih od medu. Zmešaj en kilogram dobrega in zdravega medu s 15 kilogrami vode, dodeui nekaj krušne skorje in pusti to zmes na solnci ali v toplem prostoru tednov. Po tem času odlij, kar je čistega, v pri- do Trikolesna samotežnica, kakeršno kaže podoba videli smo prvikrat — tako piše „Schweizerische landw , koder jo splošno rabijo pravljeno posodo. Ta čista tekočina je jako dober jesih * Gnojitev travnikov nadomestuje, vsaj nekoliko. Zeitschrift" Kakor podoba kaže v vasi Bus namakanje. Glavna pravila so jeseni bolj namakati ni bistveno različna trikolesna sa nego spomladi. Stoječa voda škoduje. Voda mora zmerom odtekati in po travnikih enakom se raztakati. Bolj manje, nego preveč namakati. Močvirska voda ne sodi za namakanje. Studenčnica in sploh svetla, čista voda trave samo zamaka, gnoji jim pa ne. Kdor preveč namaka, dobi slabšo krmo, če tudi je sicer mnogo več nakosi. Kisla krma raste tam. kod po travnikih voda zastaja ter je tla ne propuščajo. Tukaj pomaga le dre naža ter takšna naprava za lepo zamaka in hitro odteka makanje, da voda travnik motežnica od Podoba 1. navadne, t. j. od samokolnice * Povrtne rastline najbolje obvaruješ mraza jih pokriješ z zdroblj ? če J ako od dovolj koder šoto, katere je povsod tam šoto napravljajo. Kakor je znano, šota stranimo kolesa pod ročicama, pa imamo čisto navadno brani tudi gnilobi, zato je boljša v ta namen nego prst, samokolnico, le daje teža, ker je zarad svojega namena slama itd. Spomladi ti pa je šota izvrstna tvarina za močnejša narejena. Po goratih krajih, kakeršni so ravno prinos h kompostu. Kdor je blizu barja, naredi prav Švici, je taka samotežnica zelo koristna za prevažanje lahko s šoto ta poskus zelene krme, repe, krompirja, sadja itd. Ker je samo- j težnica zelo lahka in tudi lahko premična, more jo en delavec prav zložno prazno na njivo pripeljati, in le če je posebno v breg, treba spredaj živinče pripreči. Kadar je samotežnica naložena, postavi se voznik med ročici in navzdol vozi s samotežnico za sabo lahko tako hitro kakor hoče in to brez truda. Kadar pride v ravnino in če ne more sam speljati, pa zopet lahko kako živinče pripreže. Vsak more iz tega posneti, da taka trikolesna samotežnica lahko nadomestuje majhen voz, vrhu tega je Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi pa veliko cenejša in primičnejša izdatno manjšo silo. vsled Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 137. K Vaalu. Modder-river. 1870, Philipolis je bila prva naselbina, ki smo jo v zemlji česar potrebuje Oranjskej zagledali. Večina stanovnikov so trgovci, živo tržij volno, s kožami in z nojevimi peresi. Od tu smo Razne reči. Les narediti trpežen in trden. Gozdarska po- hiteli po širokej planjavi proti Bloemtonteinu, kamor smo srečno dospeli osemnajstega dne po odhodu svojem s Porta Elizinega. Bloemfontein, sedež prezidenta Oranjske republike založen je v razmerah velikih, ali dodelanih hiš ima i na skušna postaja v Ebersvvaldu prav preprosto sredstvo, da se naredi trden. Tisto leto, predno drevo posekaš, olupi deblo tik Nemškem les izumila je večemu sto To so zvečine pritlični domovi, pokriti s trpežen in plehom. Strehe so le toliko napete, da se deževnica od nad koreninami eno dlan na široko okrog in okrog lubad. Ker se sok dviguje le med lubadjo in lesom, prične ceja, kajti v teh krajih skoro Cerkvic imajo pet. ne vedo, kaj je sneg Država Oranjska je razdeljena na štiri okraje: se prihodnje leto drevo sušiti, ker se sok ne more dvi- Smitfieldski, Bloemfonteinski, Winburski in Harrismithski. gati, in ob takem počasnem sušenji postaje les najboljši. Vsak okraj ima svojo vlastno upravo in na čelu jej stoji * Proti črvu v pasjem ušesu je najboljše sredstvo volen prezident. Stalne vojne nimajo. Če je potreba, po-kamelični čaj, katerega brizgaj vsak dan zjutraj in zvečer grabi vsak sposoben možak orožje in gre. Oroženi pa psu v uho. Če je črv zunaj ušesa, pa mu ravno tako s so slabo. t Na vzhodaej strani mesta stoji na hribu nekakošna streliva, moke, soli, čaja in sldaora, povezal vse v rauec 9 odvažno nastopil dolgo utrdba, ali uže zelo poškodovana. Zgradili so jo pred zadel ga, in spuško v roki sem leti, ko je država Oranjska vojevala z Basuti. Zmagali pot. Bilo je s početka aprila. Peti dan tega mesca je so sicer Oranjci, ali v dolg so zabredli do vratu. Vlada moj god, in lani na ta dan sem pobegnil s Češke, kakor uže veste. Hodil sem dosta dobro. Krajina je bila ravna, pusta, brez lesa. Tu in tam so se pasle gazele, ali vse- izdava samo papirnat denar Naselniki evropskega pokolenja se nazivajo boeri Ukvarjajo se s poljedelstvom in živinarstvom. Veči stanovnikov pa so Kafri laj v takej dalj da jih i ljudje visokostasni in lepega Slednjič sem zagledal na krogla ne bila zadela stala nevisokej skali pasočo gazelo, enavadno dolga roga. Priplazil njej za dober strelaj. Čudno, da me ni opazila mu zadrgnejo vrat. Kroj jim je čisto jednostaven, hodijo in se splašila. Poželjivo je grizla travo. Sprožil sem in obraza. Odlikujejo se z junaštom. Belce pisano gledajo, Na glavi sta jej beda njemu, ki jih proti sebi nadraži. pri prvej priliki sem se največ goli. Bogata Kaferka nosi krilce z drage robe, in zver se je zvalila s skale. Brzo sem preko ram vrže indijsk šal. Uboge žene se ovijajo s gledite, to ni bila gazela, bil je domač zletel njej ali kozel kosom kože okolo pasa. Lepotičijo pa se rade oboje, zgubil od črede. Sreča ki se je da Tetujejo obraz ni bilo pastirja blizu ušesih nosijo velike naušnice, okrog bi moral plačati. Brzo sera jo pobrisal, kakor lani kozla čez vratu, po rokah in pod koleni jim visi razna pisana mejo drobnarija z evropskih tvornic. Bogatejši možje nosijo tudi hlače in suknje včasih, ali srajca jim je nepotrebna položil po tleh v lepej dolinici, da se spočijem. Ko tako Češke. Opoludne sem bil uže zelo utrujen in zato sem se pravi luksus. ležim, zagledam blizu na griču tri gazele, jako lepe Bloemfonteinu sem naletel na boera z okolice valice. Ovohale so me in oči vpirale v to stran, kjer Jakobsdalske. Pripeljal je volno na prodajo in nazaj je sem ležal. Nisem se ganil. Ker niso slutile nevarnosti sklonile so glave in se pasle brez skrbi. Tu jaz tiho vzel raznih živil: moke. slado ca j a kave i. t Pri družil sem se mu in pot 50 angleških milj nula v dneh dosta prijetno. Voz mi je mi- pograbim puško, pomerim in sprožim. Gazele so zletele za njimi, njegov je vleklo kakor da jih veter nese. Skočim po koncu, letim 16 volov, in za pomagače je imel dva Kafra, Hotentota in zapazim, da ena šepa Še bolj in Hotentotko. se spustim v tek, in potoma smo se zabavali s strelanjem ko se jej približam na strelaj, sprožim z novega in divjačine, ki nam je naproti prihajala. Ubil sem pet žival je pala. Lepa gazela je bila, velika kot domač gazel, in tovariši so se jako čudili, da imam tako dobro roko. Boer pa ni imel sreče, vselaj je zastonj pomeril. ali kozel. Odrezal sem bedro, spravil v ranec in vesel stopal pa ni znal strelati; naprej, ker za večerjo sem uže bil preskrbljen. Jakobsdal je mala naselbina. Štirje judovski trgovci Ko se je jelo mračiti, prišel sem reki » ki jej vele Modder-river. Velika je kot Izera, deroča in čista. Našel so tu pa še en Nemec, ostalih belcev je malo; stanov- sem plitvino, in brodeč do kolen sem prišel srečno na niki so zgolj domačini. Imajo tudi cerkvico. Na vsakih drugo stran. Bregovi so zaraščeni z gostim rastlinjem in nad njim se košate mogočna drevesa. Po vejah so se šest tednov prihaja pastor, in okolni boeri se zbero službi božjej za dva dni. Bila je nedelja, ko sem prišel. zibali premnogi ptiči in vreščali, vzlasti neke vrste nobene, pijačo prodajajo trgovci. Nastanil gerlice so prav glasno krulile. Gostilne ni sem se pri Nemcu. Ostali došleci so spali ali na vozeh, Poiskal sem primernega mesta na bregu, zagradil ali v šatorih, ki so jih seboj pripeljali. Navadno pri- 8e in vavaroval kolikor se je dalo, da me po noči kakov haja vsak s celo obiteljo selbina je postala tiha. torek so vsi odšli in na- nepovabljen gost ne napade, nagrabil sem suhega listja in postljal. Potem sem šel nabrat suhljadi, da sem mogel Boeri govore zvečine holandeški, a vzgoja jim je zakuriti in večerjo skuhati. Pri vsem tem sem pel, da zelo površna. Rasto na samotah in o svetu malo znanjo; je bilo veselje. Ali kaj je to? Neka zver se skrivaje po oholi pa so oholi. Edino le premožnejši gospodarj na grmovju plazi meni. Pograbim puško. Zver se mi jemajo učitelje, da jim deco nauče brati, pisati in ra- zgubi v gošči, ali jaz vedno bistro pazim na tisto stran, čunati. Kedar je učitelj učencem nekoliko tege v glavo Ko se mi zopet pokaže, sprožim; zver bolestno zaječi vtepel, gre naprej, da še drugej poseje malo kulture. Dalje Vaalu se ni moči voziti. Hočem peš iti in se zvije po tleh. Priskočim, poberem gorjačo, ki jih > je dosta ležalo na okolo > in z jednim mahljejem jo da-si tu to ni navadno. Tudi ubogi domačini ne hodijo ubijem. Zver je bila črno in belo pasasta, do dva črevlja peš, temveč jezdijo, četudi vola. Skozi smrček mu po- dolga, dolgega in kosmatega repa. Razparal sem jo, ali tegnejo železen obroček ? napravijo nekake vajeti, na vdaril je ižnje tako čuden puh, da sem jo koj pustil. Pozneje sem se poučil, da je bila cibetka. Dragoceno hrbet pripno plahto mesto sedla, pa dirjajo, da se vse kadi za njimi. Kdor potuje peš, njega boer zelo prezira, dišečo tvar, cibet nazivano, prodajajo v lekarne. Dasi je v obče jako gostoljuben, na takega potnika pa poščuje pse. Ima ga za klateža, ničemnika, begunca. Na to sem se vsedel k večerji. Solnce je zašlo 5 a jaz sem se zamislil. Blodim po svetu kot kakov Ahas Pri trgovcu sem se previdel z vsem, česar človek ver. Mnoge bridkosti in težave so mi zbrazdile lice in po na potovanju potrebuje. Kupil sem dva koča » potrebnega belile lase. Na nebesu so zamigljale nebrojne zvezde, čisto W * m jasne. Pozdravljena domovina majol Po tebi hrepe Dim v samoti afriškej! Zaspal sem. Krasne sanje some vesu. Kar sem menil da in revolver, potegnem nož iz nožnice in stopam obletavale vso noč. čebele, bili Za me nem prebudi mnogoglasen zbor ptičev. Vsta- namečem suhljadi na žive ogorke, ki so bili pod pepelom j in koj veselo zaprasketa ogenj Skuhal sem, pa tudi čaja sem zvaril za pot. Človek v teh kra jih ne ve, kedaj pride do vode. Vržem ranec čez rame pregledam puško in revolver ter na ves glas zapojem „Vzdigni se vzdigni, stari češki lev!" > 138. K Vaalu. Šel • i '4 Na samoti blizu Vaala 1870. sem naprej po širnej rodovitej krajini. Tu in tam sem opazil raztresene kolibe črncev. To so leni ljudje, ne ukvarjajo se dosta s poljedelstvom, tudi drevja ne zasajajo okrog kolib da se hladili pod njim žgo na solncu Pač > niso vredni krasne prirode » raje se ki jih obdaja. Smer potami je bil na sever. Ker se reka vije na zapad, moral sem se od nje oddaljiti. Nerad sem pustil to hladno čisto vodo. Ali pot je imela drugih dražesti, vedno sem se imel čemu čuditi. Krasne doline so se ne sicer vrstile z griči, in povsodi je bilo dosta drevja, visokega, ali jako lepega; imelo pa je bodeče trnje. Po vejah visela čudna ptičja gnjezda, spodaj odprta Roji ptičev so jih obletavali Ko sem se se utrudil od hoje, položil sem se v grmovje v senco. Šum in hreščanje me zbudi s prijetnega spanja. Vzdignem glavo, sežem po puški in gledam, kdo me moti v spanju. Vidim, da je neka žival rumeno in belo progasta počenila blizu mene; v krempljih drži plen in trga. Sprožim. Hitim gledat ranjenca. Panter je bil. Zvijal se je v poslednjih mukah. Nabijem puško, ker je dobro imeti orožje vedno v redu. Ko sedim nekaj minut, zapazim v senci drugega grmovja, okrog katerega je ležalo dosta kamenja, da se nekaj sveti. Dobro napnem oči in spoznam kačjo glavo. Pritisnem puško licu in zrna zlete tje, kjer sta se grmu Videl dre drobni ptički sem da ima drevo vodoravno vejo, in na njej da visi nekaj kakor otep slame. Bila je naselbina ptičjih gnjezd na vejo obvešenih in z eno samo skupno streho pokritih. Odprta so bila spodaj. Take stavbe delajo kaki vrabci. ne Šel sem dalje in iskal vode Nikj je ni bilo u gledati. Nevoljen vržem ranec po tleh in sedem. Stemnilo se je. Klala me je huda, huda žeja. Premišljam to se m ono. Na misel so mi prišli prijatelji in znanci, doma veselo razgovarjajo pri penastem hladnem pivu Pa kaj suho si skomine delal % ' L - ■ »k to ni bila Noč je bila dolga, grlo pa navadna žeja, kakor jo imate pri je Vas doma, to je bila prava afriška žeja, in kakošna ta, tega Vam ne morem dopovedati Ko se je toliko zdanilo da se je pod noge videlo po šel sem dalje. Nisem bil vesel, tiho sem brenčal pogrebno pesen: „De profundis clamavi ad te Domine". Zdelo se mi je, da se bliža zadnja ura, da sem prišel na cilj zemeljskega potovanja. No nič čudnega to! Keda človek 59 let star nima več daleč do groba, in če na vale nanj še take težave, pripravljen bodi vsak čas na smrt. To premišljanje o smrti mi je zvabilo na misli besede neke pesni, ki je pa ne znam dobro je veli nekako tole 9 na pamet so grobi mojih prednikov? Tud jaz hočem ležati v dragej zemlji domačej !" Begala me je misel, da bode pač treba v tej tujej, daljnej zemlji položiti kosti počitku Slab sem bil kot muha in vsak čas sem moral počivati. Nekolikokrat se mi uže ni hotelo vstati yi Kar tu ostanem in počakam smrti » dejal sem Zvezde se o ašale in na vzhodu je zabelila zora e so časi, ko sem doma Kako krasen pogled! dal solnce vzhajati! Kam so zginila leta, zlata leta moje mladosti! Misel na drago domovino me je osvežila in ojačila za silo tako močjo me je prešinila želja še enkrat svetita prešerna očesa. Glava zgine. Ko stopim in razgrnem veje, ugledam lepo, šest črevljev dolgo stru peno kačo z razbito glavo. Čas je, da greš naprej, velim zlatili šira0 krajino. Bistro zrem na sam sebi, čemu po nepotrebnem zapravljaš strelivo. Po- se nekaJ sveti v solnčnem žaru. Stopam videti drago domovino, da sem pozabil vseh slabosti, in zapel sem s hripavim glasom : nJešte Polska nezhynula 1" Še mi ne zvoni! In vlekel sem se naprej. Solnce je stopalo čedalje više in žarki njegovi so Gledi, tam okrog dalj in za- padel sem toraj ranec in jo mahnil naprej. Solnce se je uže nagibalo v zaton. Zelo sem bil truden, rad slišim grlice mile ptičice > ve bivate klij > tam se življenje. Prišel sem k jezeru s krasno goščo za- nogi ustavil in dal počitka utrujenemu telesu, ali vode nisem imel. Plehač svoj sem uže davno raščenem Peti ptičev je glasno odmevalo Stopil sem vodi. Hladna je bila in čista. Rad bi se bil koj pil izpraznil, a žeja me je hudo klala. Svet ni bil videti ali Je treba previdnosti. Sedel sem na breg in požiral suha krajina, voda mora biti, ali kje? Ves utrujen sem V0(l0 P° kaplicah. se vlekel dalje. Tu zdaleč, v silnem košatem drevesu, Malo v stran je stalo pohištvo. Ravnokar so črn vidim nekaj sedeti. Zdelo se mi je, da je veča zver. Šel spustili govedo, da jo ženo sem bliže, predmet se ne premakne. Sedaj opazim, na pašo. Jeden se mi je da približal ter me izvedavo in nezaupno gledal. Jaz sem okolo njega poletavajo čebele, kajli? Kaj je to? Videti ga prijazno nagovoril, tudi on je odgovoril, ali razumela moram. Ali opreznosti je tudi treba. Pregledam puško se nisva. Kazal sem mu i da bi rad za šiling mleka. w Podal sem mu plehač in novec. Kmalu mi je prinesel mleka in po vrhu velik kos kruha. Belca nisem naslednjih točkah 6, j 8., 1 10. in 11., rešile dobil so se dotične prošnje večinoma povoljno za prošnike nobenega na spregled, edinole črnci so me hodili gledat nespremenjeno po predlogih finančnega odseka, namreč in se mi čudit kot nekemu čudu. Prav do mene se ni o prošnji podobčine Kanjidol glede podporo za naprava upal nobeden. Dve zapel » vožne poti. U*tno poročilo finančnega odseka o prošnji se tu mudil, potem sem vstal in močno podobčine Cemšenik glede podpore za popravo ceste med Hej Slovane!" Glasovi te pesni so zelo zdražili Trojanami in Čemšenikom. Ustno poročilo finančnega sem pse, katerih je bilo deset v staji. Vdarili se v oglušno odseka o prošnji učitelja Ivana Debeljaka za popolno ščeketanje in dober kos pota so šli in lajali za menoj. pokojnino. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Vesel sem stopal naprej. Popoludne sem ugledal z daleč Helene Čuk. učiteljeve udove glede podpore za vzgojitev vodo, in pri njej zopet pohištvo. Na bregu sem si na- otrok. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kon- opravljanje du- za pravil ležišče in se ogradil kakor mi je kazalo. Potem gregacije Lazaristov glede doneska sem zakuril in skuhal večerjo. Opekel sem ptiča, ki sem hovnega pastirstva v bolnici v Ljubljani. Ustno poročila ga bil spotoma vstrelil. Nasičen in napojen sem se za- finančnega odseka o prošnji Elizabetine otroške bolnice kopal v suho listje in spal mirno in sladko do belega dne. za podporo. Prebudivši se, sem šel v hišo po mleko. Zalajalo je Pri 12. točki dnevnega reda ustno poročilo o letnem do šest psov name. Črnci in črnke so me debelo gledali, poročilu 7 j 8 B., 10. in 11. ponovila se je vsled ugo Prišel Je boer ter me ves zavzet povprašal po vorov poslanca Hribarja deloma šolska debata, ne pa i da holandeški: Kako pa ste n stari mož, prišli le-sem?" bi se bilo glede predlogov odsekovih kaj izpremenilo* Ino, po nogah," odvrnem šaljivo ter ga poprosim za Tako rešile so se tudi še daljne točke dnevnega reda. Ustno poročilo upravnega odseka o Točka 13. šiling mleka. Dal mi je naliti plehač, a novca ni vzel. Tega dne nisem daleč prišel. Krajina je bila ravna in prošnji občine Sent Ožbald za razdelitev te občine in pokrita s samim trnjem. Spotoma sem ujel dva zajca in ustanovljenje dveh novih občin. Ustno poročilo upravnega dva tiča. S hrano sem bil toraj preskrben. Na večer sem odseka o prošnji dr. Prischl-a, naj se priporoča njegova prišel skalnatemu navršju, pod katerim je zijala za- knjiga » Der Friedensrichter", razpravljajoča uradovanje močvirjena votlina. Nabral sem vode, napravil s tičev posredovalstev za poskušnje poravnav med prepirnimi okusno polivko, spekel zajca, povečerjal in šel spat. strankami. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Drugi dan je bila nedelja. Po starej navadi ima občin Sv. Jošt, Horjul in Trata, da bi se občinska potf se človek praznično obleči. Kaj pa jaz ? Kar imam, nosim ki se začenja pri okrajni cesti v Vrzdencu ter drži čez na sebi. Samo perilo sem preoblekel. Da bi ta dan ko- ozemlje navedenih občin, uvrstila med okrajne ceste likor toliko praznoval, prepeval sem zgol svete pesni, prilogi 56.). Ustno poročiio upravnega odseka o prošnji podobčine Grahovo z Maitinjakom, Ulaka in Žirovnica, (Dalje prihodnjič.) da se izročile iz občine CerKnica ter ustanovila nova občina Grahovo. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Bločice in Lipsenj, da se izločile Politične stvari. iz občine Staritrg ter spojile z nameravano občino Grahovo. Pred 18. točko pa je deželni glavar končal sejo in daljne tri točke stavil na dnevni red prihodnje seje, ka tero je napovedal na ponedeljek dne 18. novembra. Ker Deželni glavar otvori sejo in po naznanilu pred- je bilo že najprej znano, da bodo pri poročilu o zdrav Deželni zbor kranjski. XII. seja dne 15. novembra 1889 sedništvu došlih prošenj odda se priloga 63. Poročilo stvenih službah živahna razprava. deželnega odbora, o zgradbi stalnega mostu čez Savo pri Radečah" finančnemu odseku, priloga 64. »Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o nekaterih premembah mitniških določil mesta Kam- nika u pa upravnemu odseku v pretres in poročanje. Naši dopisi. Dobrova dne 18. novembra. (Let Pri točki dnevnega reda: Poročilo finančnega glog belin) Ob letošnji pomladi so , vreme obetali v sadeži izredno dobre le odseka glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih, tem kraji vsi poljski iu drugi šolah in o dotičnih prošnjah učiteljstva, poročevalec ka- tine. Bodi Bogu potoženo, da se je v posledici zgodilo se nonik Klun, oglasili so Šuklje, Povše in dr. Schaffer besedi poslanci Hribar ? vse bolj nasprotno Sadno drevj bilo je s cvetnim 9 ki so govorili vsi z raz- brstjem kar nasuto ob času cvetja nastalo je pa prav ličnih stališč za predlog. Pri nadrobni razpravi sprejele gnjilo vreme, katero je razvoj cvetja zadrževalo * so se nekatere stilistične premembe, bistveno pa so se šovalo pa razvoj požrešnemu mrčesu tako sta pospe-glogov sprejeli predlogi finančnega odseka nespremenjeni belin ic in mali zmrzlikar (cvetna zavijalka) koj ob po / mladi požrla ves sadni pridelek v brstji in cvetji. Toraj sadnega pridelka ni nič. Iz Igubljane Deželni zbor kranjski imel je Vsa strnina zkoz slabo-srednj ozima in jara, obnesla se je skoz in minuli ponedeljek dve dolgi seji, katerih prva je trajala od fižol > je bil sajen sam zase, bil f/2 11. dopoludne do i 2 ure popoludne, večerna je slab, oni pa. med drugimi sadeži sajen, obnesel se je prav slabo. Krompirja je dobra polovica še na njivah v zemlji segnjila; drobiž je ostal, debeleji pa vzel konec, seja pa je trajala od 5. do obilno 9 in vendar se še rešil ves za ta dan odločen dnevni red. Uzrok temu je bila jako obširna pa po vsem nerodovitna raz gojil 17. septembra edini meksikanec obrodil je dobro in ni Ajdo vničila je prezgodnja slana dne 16. in do malega popolno. Prav dober pridelek dala je turšica in pa vsakovrstna živinska krma. Repa bila je deloma dobra, zelje, korenje in pesa pa srednje-slabo. Čebele bile so pa tako slabe, da tukajšnji čebelarji še kaj takega ne pomnijo. Star uneti čebelar izrazil se prava o poročilu deželnega odbora glede izvršitve deželnega zdravstvenega zakona. Zdravstveni zakon z dne 24. aprila 1888 d. z. štev 12. določuje namreč v zadnjem odstavku 8 13 do besede to n natančnej Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov določuj lu ž beno d i 1 o , katero zaslišavši mnenje deželnega zdravstvenega sveta, izda deželni o db o je: n Le še dve taki kumrni leti naj za čebele sledite, lastvom dogovorno s političnim deželnim kot bila je letošnja, pa bode v tem kraji po teh božjih želni zbor iivalicah". Povodenj je tukaj skoz ves pretočeni mesec hudo gospodarila ; oba potoka Gradašica in Šujca sti vsaka po štirikrat svoje bregove prestopili, kar se v > želnemu zboru Ob enem s tem zakonom sklenil pa je de da naj se to službeno navodilo predloži de To se je tudi zgodilo Sedaj pa so za teku dni enega meseca še ni zgodilo, kakor trdijo najstarejši tu- bilo odsotnih htevali zastopniki velikega posestva in pridružilo se jim je tudi toliko glasov izmed narodne stranke, da je konečno, ko je mnogo poslancev deželno-zborske večine kajšnji ljudje. Posebno velik proplav bil je od obeh vod dne 21. in naslednje tri dni pretečenega meseca; le malo je še od Dobrove proti Razoram. Te izredne povodnji in pro » s 16 proti 12 gla manjkalo, da se niste spojili in združili na cesti povodilo vrniti upravnemu odseku deželni predsednik v večkratnih kazal da deželnemu zboru jovi, obveljal predlog, , akoravno je gospod ugovorih temeljito do- je v potrjenem in že pla zapustili so tudi v tej občini več prav britkih spominov; tu in tam razdrta so vodna obrežja, od teh dat velj avnem zakonu naložil deželnemu odboru dolžnost in pravico, dotično službeno navodilo »iz- dali zasuti celi kosovi senožet in travnikov s peskom d o g o vo z deželnim političnim ro- zopet drugje odnesla je voda raz dele obsejanih njiv dovitno zemljo s semenom vred s saboj itd. Do malega lastvom", sedaj nikakor več ne pristaja pravica J 0- skoz celih šest tednov ni bilo skoraj drugega 9 nego na livi na nalive. Pridnim gospodarjem predla je huda za setev ozimine, pospravljanje prekuhe in napravo stelje. Hvala Bogu in sv. Martinu, kateri je za svoje leto bil preskrbel pred in po svojem godu vsega skupaj deset sporednih prav lepih suhih dni, ob katerih pospravili so dobravati ali popravljati to navodilo. Se bolj viharna pa je bila večerna seja pri drugi resoluciji, katero je predlagal finančni odsek glede nameščenja dr. Bock-a kot pri-marija v oddelku bolnice za bolnike na očeh. Tega razdora v narodni stranki po našem prepri- čanji prav nič ni bilo treba. Tako pa so si nasprotniki ljudje zadnjo prekuho raz polja, dosejali še nekoliko ozimine in se s steljo preskrbeli do prihodnje pomladi. * Zdravstvo je sedaj tukah v vseh obzirih kaj po voljno; no, saj pa tudi nikomur časa ne preostaja bol nemu biti. veselja meli roke, da jim je pri tem v resnici lahko iz ogibljivim vprašanji prišlo na pomoč 14 narodnih po slancev. Stvar sama na sebi nima pomena, pomenljiv« pa je za narodno večino v deželnem zboru Volitve v tržaški okolici, katere so se vršile minulo nedeljo, imele so v obče zadovolni izid. Izmed Glogovi belin zapustil našem kraji na sadnem ogromna mno šestih okraj 9 ohranili so Slovenci petero okraj drevji strašanski broj svoj h naslednikov žina njegovih zimskih bivališč je še le sedaj, ko je drugo listje razrodno drevje odpadlo, popolno vidna, konci vej vrhov nekaterih rodnih dreves mati Nič so te nesnaga kar kos-boljše v tem oziru tudi po več drugih med onimi, ki so prodrli, je tudi državni poslanec Ivan Nabergoj. Kakonik Fr. Križnar obolel je minulo nedeljo dopoludne vsled mertvouda tako nevarno, da je zgubil zavest ter so ga popoludne v nedeljo prevideli s zakra- krajih domovine ni. Ako se temu vragu splošna menti za umirajoče. V ponedeljek se je stanje bolnikovo vojska ne napove, vničen bode zopet za par daljnih let po domovini sadni pridelek. Več drugem mestu. Bog o tem v kratkem na . Rant. nekoliko boljšalo, pa ne toliko, da bi bil prišel k zavesti. Noč s ponedeljeka na torek pa je stanje bolnikovo zopet shujšalo tako, da je pred zboljšano stanje postalo zopet nevarnejše. * Elizabetinsko otroško bolnico v Ljubljani bla- Sedaj nas pokriva uže četrti dan sitna megla, — znak, da goslovil je včeraj dopoludne stolni prošt dr. Klofutar se hribovci prijetno solnčijo. v navzočosti gospoda deželnega predsednika barona AVinklerja, ki je pri tej priliki izročil gosp. Karolu Les- Sodimo pa, da ima živahno občenje Bismarka i□ Tisze kovic-u zlati križ za zasluge s krono. Deželno-zborski odseki imeli so včeraj nepretrganega dela. Dopoludne ob 10. uri zboroval je finančni odsek, ob 1/« 1. uri imel je sejo deželni odbor, ki je reševal pritožbo zoper naredbo ljubljanskega mestnega odbora glede zahtevane odškodnine za porabo napravljenega svoje dobre uzroke. Uplivanje avstrijske unajne politike pa na balkanske dežele je namreč naj bolj pri srcu gospodom madjarom, in ako se ima sedaj po želji Nemške vpliv Avstrije na Balkanu bolj omejiti, je pač naravno da si Bismark pred vsem prizadeva v te dobiti odobrenje ogerskih državnikov. T namene pri mestnega vodovoda. Češka Prage se poroča da je mladočeški klub Ob i 2 o o pričel je združeni finančni in upravni od sek posvetovanje o predloženem predlogu deželnega odbora glede osuševanja ljubljanskega močvirja. Ta seja ne imela je nad 3 ure trajajoči seji vspeh, da je bil predlog deželnega odbora sprejet bistveno nespremenjen. Ob . uri pa se je pričelo zborovanje upravnega odseka o sklenil zahtevati, deželno odborništvo slanec, vsled tega je dr. Ed. Greger odložil svoj državno zborski mandat. w « , da oni klubov člen ki hoče povzeti sme biti ob enem državni po- Južna Amerika. Rio de Janejro glavnega mesta cesarstvo Braziljanskega se poroča, da se je onih predmetih, ki so stavljeni na dnevni red današne uprla tamošna vojna in kakor je videti tudi mornarica javne seje deželnega zbora. Lep koncert obeta se Ljubljani za 7. dan decembra, katerega priredita gg. vit. Janušovsky in pa učitelj Moser v redutni dvorani. Pri tem koncertu so-delovati namerava tudi sestra g. vit. Janušovskega slavno znana pevka v operah in koncertih na Dunaji. Poddraga. Kakor čujemo, dovolilo je ministerstvo za bogočastje, da se ustanovi Poddraga kot samostojna duhovnija in da se takoj pričnejo razprave v rešitev v ta namen potrebn h gmotnih vprašanj. Novičar iz domačih in tujih dežel. več Z Dunaja. Cesar mudil se je potovaje v Innsbruck ur na Dunaji ter je sprejel v posebni avdijenci sedaj na Dunaji navzoče škofe, ki se posvetavajo tam v posebnim shodu, kakor se trdi o rešitvi ljudsko-šolskega vprašanja. Innsbrucku bivala sta oba cesarja deloma na tamošni postaji, deloma na vlaku skupaj krog 4 ure. Innsbrucka nazaj grede mudil se je cesar na Dunaji nekoliko ur in sa je potem vrnil na Ogersko v Godolo. Ko je zandnje dni zopet potoval grof Herbert Bismark, ki se je v Budimpeštu mudil in mnogo občil z ministerskim predsednikom Tiszo, mudil se je nekaj časa tudi na Dunaji, ne da bi se bil oglasil pri mini-sterskemu predsedniku grofu Taaffe-ju. Levičarski listi porabljajo to izredno brezozirnost Bismarkovo zoper sedajno vladino sistemo češ da Bis mark nikakor ne odobruje sedajne Slovanom prijazne vlade avstrijske. Mogoče, da bi bila Nemški ljubša nemško-narodna vlada v Avstriji, pa dokler Avstrija ni še pokrajna Nemške, pač Bismark ne bode postavljal Avstriji vlad. zoper cesarstva in da je proglasila republiko; mini sterskega predsednika dejali so • * uporniKi v zapor, ce sarja in njegovo rodbino so pa začetkom stražili v ce- m sarski palači, potem pa so jih spravili na brod in sedaj se prepeljava cesarska rodbina v Evropo. Madrida na Sparskim se brzojavlja, da je minulo noč po dokončani predstavi popolnoma pogorelo Gledališče unelo je plinovo svečavo. Nihče se vsled požara ni ponesrečil, Cancibara v vzhodni Afriki se brzojavlja, da po svoji vr t/ je nemški državni komisar Wissmann, nitvi iz srednje Afrike dokončal pomirjenje dežele Usegu od vsih strani prihajajo prošnje za sklep miru. v Žitna cena v Ljubljani 9. novembra 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške 7 gold. 55 kr. kr. tursice 4 gold. 87 kr. 8oršice 4 gld rži 4 gold 71 kr ječmena 4 gold. 39 kr ovsa 3 gold. 09 kr ajde 5 gold. 20 kr Kromp 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr- Špeh 1 kilog.