Žirovnica, Matej Kocbek, PD Krka Novo mesto, Katja Žagar, PD Valen- tin Stanič Kanal, Frane Kemperle, PD Kamnik, in Doroteja Bokavšek, PD Ptuj. V slavnostnem delu zbora sta pred- sednik PZS Jože Rovan in načelnik VK Franc Gričar zaslužnim vodni- kom PZS podelila priznanja z nazi- vom častni vodnik PZS. To prizna- nje prejme vodnik PZS za izjemen prispevek na področju prostovoljne- ga vodništva ali za vodništvo v okvi- ru PZS in je poteklo vsaj trideset let od njegove prve registracije. Kljub temu da Pravilnik o organiziranosti vodnikov PZS določa največ pet na- zivov častnega vodnika PZS na leto, pa lahko s ponosom zapišemo, da je bilo letos kar šestnajst takih preje- mnikov, ki so vsak na svojem koncu naše dežele v izjemni meri doprine- sli k razvoju društev, prostovoljnega vodništva in varnejšega obiskovanja gora od najmlajših do starejših obi- skovalcev gora. Prejemniki so: Anton Progar (PD Krka Novo mesto), Franc Kadiš (PD Dravograd), Jože Drab (PD Ljubljana – Matica), Ivan Borovnik in Zlatka Gajšek (oba PD Poljčane), An- tun Mlinarević (PD Ptuj), Leon Vr- hovšek (PD Fram), Jurij Nabergoj in Oton Naglost (PD Vipava), Vladi- mir Čanžek (PD Grmada Celje), Silvo Črepinšek (PD Šempeter v Savinj- ski dolini), Elka Grilc, Janez Levstik in Anton Svenšek (vsi PD Lisca Sevni- ca) ter Aleš in Borut Peršolja (oba PD Domžale). Veliko navdušenja je po- žela 84-letna Elka, ki je bila zelo ak- tivna na občinski ravni, po upokojitvi pa je postala zelo dejavna v PD Lisca Sevnica in kot prva ženska v Sevni- ci postala vodnica PZS. Med drugim je več kot dvajset let vodila tedenske izlete njihove ponedeljkove planin- ske skupine. Zdenka Mihelič Kako planinska koča vpliva na okolje Planinska zveza Slovenije (PZS) je skupaj z Gospodarsko komisijo izda- la zanimivo in poučno zloženko Kako planinska koča vpliva na okolje. Pla- ninske koče so tu zaradi nas, nam nudijo zatočišče pred neprijetnost- mi, nepričakovanimi vremenskimi razmerami ter streho nad glavo in topel obrok na večdnevnih turah, mi pa smo tisti, ki s svojim ravnanjem in obnašanjem lahko pripomoremo, da bodo koče čim manj vplivale na naš lepi planinski svet. PZS v letu 2018 izvaja komunikacij- ski projekt Izboljšanje energetske učinkovitosti planinskih objektov, ki ga sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Projekt vključu- je različne aktivnosti na temo ener- getske in okoljske obnove planinskih koč. Del aktivnosti je namenjenih lastnikom in upraviteljem planin- skih koč za izboljšanje energetskih in ekoloških vidikov delovanja koč, del aktivnosti pa je namenjenih ozave- ščanju mladih, ki jih nagovarja tudi nova zloženka Kako planinska koča vpliva na okolje. Zloženka je sicer namenjena mla- dim planincem, zagotovo pa je s svojimi slikovnimi in drugimi zani- mivimi podobami odlično branje in opomnik za vsakogar, kako lahko planinskemu svetu prinese ali vrne nekaj dobrega. Vsakdo lahko s svo- jim na videz majhnim okoljskim ko- rakom prispeva k okolju prijaznej- šemu obratovanju planinskih koč. Poučna zloženka, ki sta jo zasnovala Katja Maček in Dušan Prašnikar, ilu- striral pa jo je Samo Jenčič, nas uči, da zaradi delovanja koče nastajajo odpadne vode, odpadki od ostankov hrane, embalaže za pripravo hrane in pijače ter od embalaže obiskovalcev. Splakovanje v straniščih, umivanje rok, pranje posteljnine, pomivanje posode, priprava hrane povzročajo odpadne vode v kočah, kar še zdaleč niso majhna težava. K onesnaženju okolja oz. zraka žal prida svoje tudi onesnaževanje zaradi ogrevanja koč. Koče s svojimi obiskovalci, helikop- terji, kjer ti dostavljajo tovor, pa avto- mobili, s katerimi se da dostopati do številnih koč, povzročajo tudi zvočno onesnaženje − hrup pa močno vzne- mirja živali. In kako lahko obiskoval- ci pripomoremo k zmanjšanju vpliva koč na okolje? Varčujemo z vodo pri umivanju, odpadke odnesemo s se- boj v dolino, spoštujemo hišni red koč in ne povzročamo hrupa, za preno- čevanje v koči prinesemo s seboj rju- ho za večkratno uporabo, naročamo toliko hrane, kolikor jo namerava- mo pojesti, da s tem ne povzročimo nepotrebnih odpadkov, ob odhodih iz koče za seboj zapiramo vrata, da se koča ne shladi, ter ugašamo luči v sobah, na straniščih in stopniščih. To so drobni koraki, ki lahko ob do- slednem upoštevanju skupno veli- ko prispevajo k zmanjšanju vpliva na okolje, sploh če vemo, da naše gore obišče letno okoli 1,7 milijona obisko- valcev gora, številni med njimi pa obiščejo tudi koče. Zdenka Mihelič Obisk predstavnikov PZS na Fakulteti za šport V začetku novembra so Fakulteto za šport (FŠ) na povabilo Katedre za pla- ninstvo, smučanje in športno rekre- acijo obiskali predstavniki Planinske zveze Slovenije, in sicer predsednik Jože Rovan, generalni sekretar Ma- tej Planko in vodja Odbora za uspo- sabljanje in preventivo Uroš Kuzman. Goste je najprej nagovoril dekan FŠ dr. Milan Žvan, nato pa so se sezna- nili z aktivnostmi oziroma predme- ti, ki jih na področju planinskih de- javnosti izvajamo na FŠ: Aktivnosti v naravi (dr. Blaž Jereb), Planinstvo (dr. Tadej Debevec), Turno smuča- nje (dr. Blaž Jereb), Športno pleza- nje – izbirno (dr. Blaž Jereb) in Turno kolesarstvo – izbirno (dr. Stojan Bur- nik). Sestanek je bil v prvi vrsti na- menjen okrepitvi sodelovanja med ustanovama. Med pogovorom smo zato določili ključna področja, kjer se lahko v prihodnje uspešno dopol- njujemo: področje vzgoje strokov- nih športnih delavcev v okviru vseh 75 december 2018 PLANINSKI VESTNIK športnih panog PZS, ureditev siste- ma usposabljanj kadrov PZS v skladu s prenovljenim Zakonom o športu in uvrstitev športnega plezanja v redno ponudbo predmetov na FŠ. Ob tem smo se dogovorili tudi, da bosta PZS in FŠ sodelovali pri organizaciji uni- verzitetne raziskovalne himalajske odprave 2020, ki bo potekala v okvi- ru praznovanja 100-letnice ustanovi- tve Univerze v Ljubljani. Tadej Debevec Na Prokletijah Planinsko društvo Škofja Loka že dvajset let organizira izlete v gorstva različnih držav. Doslej smo se pov- zpeli že na mnoge vrhove v Italiji in Avstriji, v Pirenejih, na Korziki, stopili na najvišje vrhove Bolgarije, Grčije in vseh nekdanjih republik Jugoslavije. Kot zadnje smo v letošnjem avgustu obiskali Prokletije v Črni gori. Iz sliko- vite doline Grebaje smo se pod vod- stvom planinskega vodnika Ahmeta Rekoviča dnevno podajali na različno dolge in zahtevne pohode – do Hrid- skega jezera (1970 m), enega najlep- ših jezer v nekdanji Jugoslaviji, na Hridski krš (2356 m), na najvišji vrh Kosova Džeravico (2656 m), na naj- višji vrh Prokletij in Albanije, Majo Jezerce (2694 m), na Popadijo in Ta- lijanko (2057 m). Ogledali smo si za- nimivosti mest Gusinje in Plav s Pla- vskim jezerom, Alipašine izvire in izvir Oko Skakavice. V drugem delu potovanja smo se potepali po Alba- niji, si ogledali obmorsko mesto San Pietro, glavno mesto Tirano, nekdanji prestolnici Krujo in Drač ter Boraké, naselje Bosancev iz okolice Mostarja, ki so se tam naselili v letu 1875. T akrat se je skupina Bosancev napotila v Turčijo, a se je ladja namerno pokva- rila. Misleč, da so v Turčiji, so se na- selili na nikogaršnji zemlji in tam za- čeli novo življenje. Danes jih je okrog 3000, ohranili so svoj jezik, kulturo in dobre medsebojne odnose. Mnogim prijetnim izletom smo tako dodali še enega, ki se ga bomo radi spominjali, saj so Prokletije z okolico več kot vredne obiska. Jože Stanonik Štirideset let sodelovanja Za Planinski društvi Delo iz Ljublja- ne in Grafičar iz Zagreba je bilo pre- lomno leto 1974. Aprila tega leta so se trije člani PD Delo udeležili obč- nega zbora v Zagrebu. Julija smo bili že skupaj na Kriški gori, nekaj naših planincev se je udeležilo proslave ob 100-letnici Planinske zveze Hrvaške (PZH), jeseni pa smo stali skupaj na Triglavu. Izleti in srečanja so se kar vrstila, v gorah smo se zbližali, stka- la so se prijateljstva in sklenili smo, da se pobratimo. Svečani listini sta predsednika društev podpisala 16. septembra 1978 v domu na Govejku. Vsako leto se tradicionalno srečuje- mo na dveh srečanjih in dveh izle- tih, ki jih društvi pripravita ter ob tem razkažeta lepote svoje dežele. Tako smo doživeli in spoznali številne lepe, zanimive kraje in poti, obarvane s kulturnimi in zgodovinskimi zname- nitostmi. Obiskali smo muzeje, jame in rudnike, prehodili smo Risnjak, Snježnik, Dinaro, Biokovo, Velebit in Kapelsko pot, se potepali po Bra- ču, Cresu, Lošinju, Visu, Krku, Pagu, Dugem otoku in Ugljanu. Pri nas pa smo jih popeljali na zimski Mangart, Mrzlo goro, pa na Komno, Kum, Ble- goš, Vogar, Nanos, Janče in na števil- ne druge poti. Veliko veselja je bilo na skupnih pla- ninskih plesih v Ljubljani, za dobro vzdušje je dolga leta skrbel izredni kitarist Linc in utečena ritem sekci- ja. Pošteno smo se nasmejali igram Vjekoslava Domina, na odru pa so blesteli kar člani Grafičarja. Povezo- vali smo se tudi z drugimi planinski- mi društvi, kot na primer s PD Drago Bregar, Prebold, Mariborski tisk, Ko- čevje in Grafičar iz Osijeka. Za sreča- nja smo v prvih letih pripravili spo- minske značke za 5-, 10- in 15-kratno srečanje. PD Delo je v teh letih so- delovanja prejelo številna priznanja, med njimi spomenico ob 25. obletni- ci PD Grafičar leta 1975, srebrni znak z vencem Planinske zveze Zagreb leta 1988 in priznanja ob obletnicah društva. Leta 2003, ob 25. obletnici Skupina loških planincev pod vrhovi Prokletij Foto: Matjaž Peternelj Obisk predstavnikov PZS na Fakulteti za šport Foto: Bogdan Martinčič 76