/J. tečaj 1849.
V cetertik 20. grudna.
25. list II. polovice.
Očetova roka.
Pesem, kakor se v Scmču popeva.
j&pa zvezde po nebu igrajo, Da sonce in mesec sveti, Po stropu nebeškem miglajo, Očetova roki stori.
Da strašno gromi in se bliska, Da zemlja nebo se maje, Da toča po polju peliska, Očetova roka stori.
Da sever sovražno popiha, In drevje zelenje zgubi, In rožicam glave zaviha, Očetova roka stori.
Da beli sneg zemljo pokriva, In burja nam led naredi, In zemlja pod snegom počiva, Očetova roka stori.
Da dežek pohlevno namaka, In travica spet zeleni. Da jagnje veselo tam skaka, Očetova roka stori.
Po vejah se tičji rod ziblje, In tiiko lepo žvergoli, In v prahu č.erviček se giblje, Očetova roka stori.
Petelin ponoči se glasi, Ko mirno in sladko vse spi, In ljudi zbuduje po vasi Očetova roka stori.
Če jokaš in solze prelivaš, In se ti otožno godi, Atf pa dost' dobriga vživaš, Očetova roka stori.
TI človek! očeta se derži, Prav milo on zate skerbi, Se roki njegovi podverzi Vse modro in prav on stori
J. O. Lepstanshi.
Vojak zares junak.
(Pove\st.D
Vojak k čevljarju zavoljo ne o pravem časp pd-j
194
rajtanega davka poslan, stopi v njegovo stanico in vidi v vsem grozno revšino in potrebo. Bolna žena stoka na slabi postelji in več majhnih, bledih otrok teka v sterganem, silno bornem oblačilu sem ter tje po sobi. Vojak, globoko ginjen o tem pogledu, žalostnega in prestrašenega čevljarja prijazno nagovori in zve, da so nadloge in bolezni njegovo družino skoraj na beraško palico spravile, in da se bodo morali otročiči zopet lačni spat podati. Ta pogovor vojaka tako presune, da siromaku v roko seže in obljubi, mu po moči pomagati. —
Drugi dan se prostak pri svojem stotniku oglasi in poprosi, da bi mu petdeset goldinarjev denarja, kterega je bil stotniku hraniti dal, odštel. Stotnik skuša vojaka na drugo misel pripraviti, ter opomni, da bi denar vtegnil čevljarju delo pristuditi in doslej pošteno družino ob dobro ime pripraviti in k hudobnosti napotiti. Pa prostak se ne da pregovoriti in stotnik mu podeli, kakor je hotel, petdeset goldinarjev. Komaj ima prostak denar v rokah, gre naravnost k revnemu čevljarju, mu izroči denar in vkaže, dolgove poravnati, ter se potem svojega dela pridno poprijeti. Ne izgovori si ravno povračila, pa toliko mu naznani, da naj si od časa do časa kak goldinar na stran dene, in da bo med tem že prišel pogledat, kakov sad je njegova dobrota obrodila. Zdaj podari revni družini še nektere goldinarje, in jim reče, si za tisti večer vina in pečenke kupiti, da bodo z veseljem tega dneva pomnili. Ne razodene jim svojega imena, in vzame tačas slovo od njih, ki so mu hvaležni in s solzami v očeh srečo vošili.
Čevljar je natanjko vse spolnil, kar mu je dobrotnik bil v kazal, in radost se je vselila med njegovo družino. Ravno o tem času je šivar ali krojač tiste hiše okraden. Tatvina ni bila ravno majhna. Krojač to pri gosposki oznani in pridene, da berž ko ne je tat čevljar, s kterim v eni hiši gostujeta, in kteri, ves v dolgeh, je pred to noč pečenke in vina domu prinesel. Gosposka čevljarja pokliče in veli dokazati, od kod ima  denar za pečenko in vino.   Čevljar vse po
195
resnici pove, pa se mu ne verjame. Ko pa le terdi, da resnico govori, imena vojakovega pa ne ve, gosposka poprašuje in zve, kteri vojak je bil k temu, tatvine obdolženemu čevljarju zastran odrajtovil poslan. Vojak pride in, da bi čevljarja krivega suma otel, vse razodene, kar je vidno s težkim sercem storil, ker ni bil časti lakomen.
To Ijudomilo delo blagega vojaka se je pa kmalo razglasilo, iu stotnik njegov, ne bodi zanikern, naznani vojaka in njegovo zaslugo višjemu vodju, vodja pa vlastuiku kardela, ki je bil prav milega serca, iu ta podari verlemu prostaku sto cekinov in ga vkaže, berž ko se bode v pisanju nekoliko zuril, neoviroma na visokejo in imenitnejo stopnjo povzdigniti.
J. M.
Kratek, popis sveta.
(Dalje.)
Na Nemškem so naj imeuitnija kraljestva:
a)  Parsko za Solnograškim, kjer so mesta: Mona-kovo, Avgsburg, Pasava i. t. d.
b)  Na Pruskem (Prajzovskem) je glavno mesto Be-rolin, kjer je beseda nemška; v pruski Šlezii pa Bratislava, kjer je beseda poljsko-slovanska.
c)  Zaksonsko, Virtenberško in več drugih manjših deržav. Imenitna mesta so: Draždanj (Dresden), Lipsko (Leipzig), na čigar polju je bil leta 1813 slavni boj z Napoleonom.
Proti severju od Pruskega med baltiškim iu severnim morjem je Dansko, Švedsko iu Norveško, ki imajo svojo posebno besedo.
Proti zahodu od severjaHolandia, Belgia, po tem Francozko, kjer je glavno mesto Pariz. Za Tirolskim proti večeru je Švajcarsko, za Lombardo - Benečanskim Sardinsko z gl. mestom „Turin."
Na spodnjem Laškem so papeževe dežele in Rim poglavitno mesto vsega keršanstva. Svetega Petra cčrkev je naj večja na svetu. Spomina vredna so tudi mesta Bo-
490
lonja, Jakin, Ferara i, ij. d. >— Za papeževimi deželami proti jugu je Ncapolilansko jn Sicilia. Blizo glavnega mesta >}Neapelj" je imenitna gora Vezuv, ki ogen bljuje.
Na dalje pod večernim jugom se Francozkega Špansko derži z gl. mestom „Madrid." Na zahodni strani tega pa Portugalsko z gl. mestom „Lisabon", ki ga je bil pred kakimi slo leti grozoviten potres razsul.
Izmed evropejskih dežel naj dalje proti zahodu od nas je Angleško, ki je okrog in okrog z morjem obdano. GI. mesto je Londin, naj večje v Evropi, ki šteje milion in 400.000 prebivavcev.
2. Cesarstvo rusko.
Za severjem se našega cesarstva derži Rusko, Ru-sovsko ali Rusija, ki ima svoje dežele v Evropi in Azii. Pervo gl. mesto je Pelrograd, kjer ruski cesar stanuje, drugo je Moskva, in ma rusovskem Poljskem mesto Varšava. Znamenitna so tudi mesta: Jaroslav, Smolenk, Zi-tomir, Cernigov, Novgorod (Novigr^), Vladimir i. t. d. Beseda je Slqvencem razumljiva.
3. Cesarstvo turško.
Cesarstvo turško ali Turčija, nam od jutra in od juga, ima svoje dežele (udi v Evropi in Azii. Carigrad (po turško Ištambol ali Islambol) je glavno mesto in sedež turškega cesarja, — Pod Turkom so dežele horva-škim in ogerskim sosede: Serbia? kjer so mesta: Beli-grad* Brusnica, Jagodina, Priština, blizo kterega je Kosovo polje, na kterem je bila nesrečna bitva Serbov s Turki. —> Bosnja z mesti: Travnik, Sarajevo i. t. d. — Hercegovin^ Balgaria, Albania. Po teh deželah so raztreseni naši bratje Serbi, Bulgarci, Bošnjaki, Morlaki, Cernogorci, ki po slovansko govore.
Za Turškim leži Gerško, majhno kraljestvo z mesti: Aten, Korint i. tr d.
(Konec sledi.)
Svatopluk, kralj moravski.
Svatopluk je bij poglavar slovanski leta J370 po
197
Kristusu. Od mladih nog zbrisan in vsake nevarnosti navajen, misli noč in dan, kako bi on, kakor nekdaj kralj Samo vse Slovane združil, in jih nemške, nesmilne oblasti osvobodil. Zato gre Karlman, sin nemškega kralja Lju-devita, nad Svatopluka, ga- vlovi in v žefezju odpelje. Ker mu pa ne more nicesa spričati, ga izpusti, po kraljevsko obdaruje, in bavarski vojski proti moravskim Slovanom za vojvoda postavi. S čim pa Svatopluk do svojih Morav-cev *) pride, ž njimi potegne, in bavarsko vojsko tako naseka, da je malo živih ostalo.
Hrabri Svatopluk ne miruje, dokler vsih slovanskih rodov okoli in okoli ne zedini. Tudi Gorotani (Slovenci) so se od Nemcev v kraj  vlekli in Svatopluku podvergli.
SVatopluk se serčno bojuje z Nemci, povsod zmaga in dežele nemškega Arnulfa skoraj na nič spravi.
Zdaj (1. 884) prirobani Dragotin ali Kari Debeli s silno vojsko nad Svatopluka, in ga prisili, da mu pokornost obljubi. Nemci pa tega debelega Dragotina ob vladanje denejo, in Arnulfa koroškega za kralja postavijo.
Arnulf se s Svatoplukom, ki se je zdaj že kralja moravskega imenoval, sprijazni, in mu prepusti davek (120 volov in dosti srebra), ki so ga bili Cehi še za cesarja Dragotina Velikega obljubili. Cehi pa zavolj tega davka od Nemcev odstopijo. To spodbode Svatopluka se zopet proti Nemcem vzdigniti. — Arnulf gre s pomočjo Frankov, Ba-varov, Madžarjev in drugih s strašno vojsko nad Svatopluka. Pa ga le ne morejo premagati. Ali divji Madžarji nazadnje Svatoplukovo deželo prevladajo, stare ljudi po-koljejo, mlade kakor neumno živino sabo odženo, in vse pokončajo. Svatopluk je vidil, da njemu ni drugega ostalo, kot oči, zjokati se. In res jih je kmalo potem za vekomaj zatisnil. Njegova sina Moj mir in Svatobog se zavoljo ded-šine (erbšine) razbratita; da boj med njima nastane, — in velika Moravska že leta 899 razpade.            J. Navratil.
*) Moravci, po scrbslci relci Moravi lako imenovani, so živeli o lisli ddbi v tdajni ogersk( deželi in turški Serbii.
198
Nezvesta služabnica.
(Povdstica.)
Pred nekimi leti je živel v mesticu I kupec. Z delavnostjo in verliin obnašanjem si je v kratkem veliko premoženja pridobil. Slovel je zavoljo svojega bogastva daleč krog in krog. AK sreča je opotočna. — Spremenila se mu je.
Tzel je namreč služabnico v službo, ktera je bila grozno nezvesta. Odsihmal je vedno kake reči pri hiši zmanjkalo. Ob veliko premoženja je ona že pripravila dru-žinico. To ji pa še ni bilo zadosti. Sklene tudi zavdati ji, da bi se tudi njenih denarjev polastila. Kakor sklenjeno, tako storjeno. — Pridene lakomnica in brezvestnica k večerni jedi nekoliko strupa in nese strupeno jed na mizo. Ali kaj se zgodi? — Mlajši otrok se prederzne, jedi pred časom nekoliko pokusiti. Oče vidijo njegovo nespodobno ravnanje, ga hočejo vdariti s šibo in zadenejo svečnik, kteri na skledo pade in jo vbije. Strupena jed se iz vbite sklede razlije po tleh. Mačka liže to lužo, se zverne in pogine. Očetu se čudna zdi ta prikazen. Oznanijo jo gosposki. Ta pride in ravno to poskusi s psom. Tudi pes pogine. S tim se spriča, da je moral jedi strup pridjan biti. Tega hudodelstva krivo natolcujejo služabnico. In ne po krivici. Gosposka jo zapre in izprašuje. —Res obstane, da je hotela vso družinico ob življenje pripraviti. Obsodijo hudobnico v petletno težko ječo. In po prestani kazni jo neče .nihče več v službo. Ze spet se vidi: Kar je pošteno, naj dalje velja. Zdaj še le je zvedila družina, kakošniga človeka je imela v hiši. — Poverh pa si še zapomnite, mladi bravci, mlade bravke, kako skerbno mora človek paziti, kakošne ljudi v službo jemlje.       Teran.
Pridnost in nemarnost.
(Basen, poslovenjena po Parizekovi češki.)
Pridnost in nemarnost ste se zmenile, da bodete vsaka zase posebej hišo ali prebivališe napravile. Pridnost
199
svoj dom tako vredi, da je bil vhod 'do njega silno težaven in s ternjem zagrajen, znotraj pa je bil neizrečeno prijetno in z mnogoverstiimi dragocenostimi napolnjen. — Nemarnost pa je naredila pristop k svojemu prebivališu dokaj lahak in prijeten. Ali znotraj je bila Staniča tako gerdo napravljena, daje ljudem tam prebivajočim na zdravju in životu škodila. Kdor bi bil tedaj hotel v kteri teh dveh hiš svojo srečo najti, bi ne bil smel nazvunajni vhod in pristop do nju gledati, ampak na nju znotrajnost paziti; tako bi bil zvedil, ali bi mogel srečen ali nesrečen biti.
Taka je še dan današnji. Pridnost nam je iz početka težka in neprijetna, ali potlej ljuba in koristna; nemarnost nasproti od kraja Janka in prijetna, potlej pa škodljiva in pogubna.                                                             <   j. n.
Slava božja.
(Narodna 'navada božična. — Nekoliko z ilirsk. oblik.)
Okolo Belovara v Horvatskoj u i morebiti i drugod imaju naši brati o božiču Jepu navada. Ob dveh popoldne na božič zazvoni veliki zvon. Vsi ljudi, ki su još2> pri obedu, s) se mahom dvignil.*' Gospodar napije vsi svo-joj 5) družini zdravicu, i priporuča 6> sebe i nju 7> smilje-nomu Bogu, da bi dal vsiin skup sreču i zdravlje i. t. d. V mislih pak priporuča vsaki posebno sebe. Na posled se gospodaru vsi lepo zahvale. I to je slava božja. Nato idu 8) k cerkvi. Mladi plesu 9) pred cerkvu kolo, stari pak glede 10> i se vesele. Slavu božju zvoni samo malo časa, a kolo plesu do četirih "' popoldne, dokler jih zvonovi k večernicam ne vabe.12)
Polh.
Polh je štironogata živalica, podgani zlo podobna, samo da je deblja in skoro tako košatega repa kakor veverica ali leverica. Živi se polh posebno z bukvinim se-
*) Na Horrašlcem, 2) še, 3) jnzini (jug ali poldan), 4) dvignejo, S) svoji, 6) priporoma , 7) njo, 8) namesto idejo, 1o je gredo — odidem (grem) i t i ; -9) plešejo, 10) gledajo, 11) štirih* 12) vabijo.
200
inenom ali žirom. Toraj' stanuje naj rajše v bukevju v votlih bukvah, kjer jih Iove\ Mastno in okusno meso je-do, kožice pa-kerznarjem drago prodajejo, kteri iž njih kučme (zimske kape)' delajo^ kožuhe podjiivujejo U t. d. Čez zimo pa polh vun in vun spi. Po več 'sto se jih zarije včasi pred zimo,V kakšna luknjo pod zemljo in spe. Se. le spomlad jih zbudi. Debeli gredo v njo, ali suhi, da se skozi nje vidi, prilezejo iž nje.
Slovniške besede slovenske slovnice.
(Dalje.)
IVarečja (TVebemvGrter), narečje kakšinosti (Be-schaffenheitswort), narečje okolišine (Umstandswort).
Predlogi ločljivi (trennbare Vorwortcr), neločljivi (untrenubare). Vezi QBindeworter), vezavne (verbindende),' ločivne (trennende), pogojivne (bedingende), nasprotiv-ne (entgegensetzende sklenivne (jbeschliessende), dovoliv-ne (zugesteheude), vzročne Leine Ursache anzeigend), vre-divne ([ordnende), prime rj a v ne (vergleichende).
Medmeti veselja QEmpfindungsworter der Freude), žalosti (der Betrubniss), začudenja (/ler Verwunderung), opremili a Qder AufmunterungJ, gnjusenja (des Abscheues), bolečine Ldes Schmerzens), klicanja ali z vanj a (des Rufens).
(Kon^c sledi.)
Kratkočasnica.
Neki žganjopivec, kterega je bil žganjček že mnogokrat ob zdravje- in denar pripravil, sklene, terdno, temu strupenemu pilu odsihmal slovo dati. Ne dolgo potem se pripeti j da gre zavoljo nekega Opravila memo svoje navadne kerčme. Možko stopa memo, in premaga se, da ne gre pit. Komaj pa naredi tri stopnje dalje, kar mu na misel pride: Tako premagati samega sebe zasluži pa vender merico žganja. Še oberne in gre v kerčino $ pa ne izpije le merice, ampak meric dvanajst.                         Teran.
Zastavica domača.
Ktcri dan V letu jc! naji dalji? '—•
•oou ostt>.i}[ fnu vun _«/ 'ijsijj
Rozalija Eger, založnica, J. Navratil, odgovorni vrednik.