KMETOVALEC. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. - Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 17. V Ljubljani, I. septembra 1885. Leto II. Radič, celo leto fina salata. Spisal K. D—c. Po naših dobrih senožetih zapazimo, in to še posebno po otavah, vsako leto vse polno nekih živo-mo-diih (plavili) cvetlic, katere so na visocih in fraska-stili steblih umestjene. Zvečer se cvetlice razprejo, zjutraj pa, kedar solnce dobro greti prične, zopet stis-neje. Te cvetlice so cvetje tako zvanega divjega re-grada, ali kakor se tej rastlini še drugače in baš pravilno pravi, divjega radiča. *) Botanično se zove latinski: „Cichorium Intybus", nemški pa: Cichorie. Ko so pričeli nekdaj za drago kavo v Evropi surogatov (nadomestil) iskati, našli so v žganih radičevih kore-nikah kavi še najbolj podobni okus, in zato so iz radičevih korenik neko kavo napravljati začeli, katera se še dandanes ,.cikorija" imenuje, ako tudi znabiti prav nič radičevih korenik v nji ni. Na Francoskem in Italijanskem kultivira se radič uže od nekdaj po vrtih kakor rastlina za salato služeča, kultivira se pa tudi v kaj veliki meri na slovenskem Primorskem, okolo Gorice in v vipavski dolini. Da Primorci pridelujejo radič na polji, cele njive imajo z radičem obsejane, in ako se pride v zimskem času, to je, od sv. Martina pa noter do velike noči na goriški zelenjadni trg; vidi se lahko verbas pri ver-basu najlepše rumene in rudeče pisane radičeve salate. Radičeva salata je po svoji zunanjosti kaj vabljiva, ona je pa tudi po okusu istiuito fina, in zaradi prijetne grenkobe, katero obdrži, tudi kaj zdrava, pre-bavljenje podpirajoča jed. Ako človek za večerjo radič je, čuti sledeče jutro odločno lakoto. Radič vživa se pa, kakor salatna rastlina, ne le v zimskem času in v bledenem stanu, ampak tudi v spomladnem, poletnem in jesenskem času, v naravnem zelenem stanu. Radič nam daje skozi celo leto fino salato, in zato bode gotovo na mestu, ako p. n. čitatelje „Novic", kateri radiča še ne pridelujejo, z njegovim pridelovanjem soznanim. Ustreženo bode s tem znabiti ne le tistim srečnim, katerim je naloga, v zimskem času in ne manj tudi v poletnem obilo pečenke povživati, kakor zajcev, kapunov, puranov itd., ampak tudi tistim, kateri morajo večinoma tudi samo salato brez pečenke za ljubo vzeti. Radiča je več sort; sorte razločujejo se posebno po velikosti, celoti in barvi listja, v naravnem in bledenem stanu. Za zimsko rabo najpripo-ročljivejša sorta je tista, katera ima jako veliko, in sicer v naravnem stanu umazano tamno-rudeče, skoro črno, v bledenem pa živo-rudeče in belo-pisano listje. **) Za poletno rabo je vsaka sorta dobra, magari divja, iz senožeti vzeta. Za zimsko rabo vseje se radič redko, zgodaj na spomlad, na dober, gnojen, posebno pa globoko prekopani svet. Naši Primorci, kateri v zimskem času v veliki meri z bledenem radičem trgujejo — izvažajo ga v Ljubljano, v Gradec, na Dunaj itd., — sejejo radič med zimski ječmen, kakor korenje. Koj mlad radič se rabi lahko v naravnem stanu, kakor salata, ko mu pa po večkratnem požetji listje uže trdo in kosmato postane, žanje se za pre-šiče. kateri ga surovega kaj radi žro. V krajih, kjer v zimskem času sneg ne pada in kjer zemlja prav močno zmrzne, pokopljejo se korenike na jesen in pri-sujejo se v vlažno zemljo kake kleti, v kateri ne zmrzuje, ali se pa na vrtu v kako jamo, kakor krompir ali repa, zasujejo. *l Ime „radič" ni pravo, kajti Italijani vživajo korenike te rastline, odtod laško imd „radicio'1, slovenski izgovorjeno „radičio", od la rudiee = korenika. Fis. **) Kdor si želi semena, obrne naj se na g. 1'otacki-ta, trgovca v Gorici, in naj praša po bolonješkem radiškem. Pis. V krajih, kjer sneg zapade, ali pa, kjer sneg sicer ne zapade, zemlja pa tudi hudo ne zmrzne, kakor v Vipavi in na Primorskem sploh, se pa korenike celo zimo, za rabo sproti i/.kopujejo. Izkopane korenike se vsega listja oproste, kar se ga jih še drži in na spodnjem koncu vodoravno toliko prikrajšajo, da ostanejo malo ped dolge. Debelejše ko so korenike, tem boljše so, zato se more, kakor uže rečeno, radič bolj redko sejati. Izkopane, in kakor povedano, pripravljene korenike, vlože se v vlažni pesek — najboljši je iz cestnih jarkov pobrani — ali pa v navadno zemljo pod jasli gorkega hleva (glej podobo št. 1.) ali pa v gorko klet, ali v cvetličnjak, kdor ga ima. Podolgič preko zida pod jaslami naloži se v podobi viseče stene peska ali zemlje, katero črka a za-znamva. Vrhu peska dene se, ako se hoče, prav hitro radič zadobiti, za veliko ped na debelo gorkega konjskega gnoja, katerega črke b zaznamvajo; ako je pa čas, na radič dalje časa čakati, opravi se tudi brez vsega gnoja. Vrh gnoja ali pa tudi le vili peska ali zemlje a vlože se konečno korenike, in to tako, da pride vrh vsake malo ped visoke iu ravno tako široke lege peska ali zemlje lega korenik. Konečno pokrije se še vsa tako narejena skladnica s kako šturijo ali plahto, da živina do radiča ne more, da je pa tudi radič v temi, v kateri se edino lepo bledi. Ako je hlev gorak, in uže celo, ako se skladnica s konjskim gnojem napravlja, zadobimo uže v osmih dneh kaj lepo in okusno radičevo salato, katera se požanje ter povžije. Vsaka skladnica se zamoie dvakrat požeti, na kar se korenike i/.inečejo ter nove vlože. Kdor ima cvetličnjak ali gorko klet ali večji prostor v govejem ali konjskem hlevu na razpolaganje, zamore korenike tudi tako vložiti, kakor to podoba št. 2. kaže, uaiureč ne v podobi skladnice, ampak navadne lelie. Kdor pa nikakega večjega prostora na razpolaganje nima, poslužuje se lahko še tretjega načina pridobitve radičeve salate v z mskem čaMi, in ta obstoji, kakor podoba št. 3. kaže, iz čez in čez prevrtanega sodčeka, v katerega so radičeve korenike zataknjene, in čez katerega je kaka kadca poveznjena. Tak sodček se lahko v kuhinji sami ali pa v najmanjši kleti postavi. Za zgodaj na spomlad fin radič zadobiti se puste korenike čez zimo na prostih lehali, katere se ali uže na jesen z lahko zemljo, postržki, listjem itd. za kake tri prste na debelo zasuje ali se pa to še le na spomlad stoii. Kakor hitro se iz tako nasute zemlje ra-dičevi listi kazati pričnejo, se zemlja odbrba ter radič globoko iz tal izreže. Tako zadobljeni radič je odločil., najukusnejši. V poletnem času se vživa čisto nič ble-deni radič, dokler je še prav majhnega in nežnega lističa. Tak poletni radič, katerega Italijani „radicio del primo taglio", to je, „ radič prve žetve" zovejo, se že zadobi, ako se radič vsacih 14 dni na bolj senčnate lelie prav gosto vseje, in ob času suše pridno zaliva. Tak radič se dvakrat, k večem trikrat požanje, ter kakor jako okusna poletna salata vžije. Največe vrednosti je tak poletni radič za južne kraje, kjer suša rada škoduje, in kjer se navadna salata zaradi prevelike vročine in pomanjkanja vode za obilno zalivanj • le težko prideluje. Seme naredi radič še le v 2. letu. Kakor uže enkrat omenjeno, uživajo Italijani o.I radiča korenike, katere v ta namen prav debele pridelati skušajo. Korenike skuhajo in zabelijo jih z oljem in očetom. O dobroti te jedi nimam skušnje. Kaj lina in zdrava salata je pa divji radič, kakoršnega se na spomlad lahko polno po senožetih navrta, ako se skuha, ter skuhan in ohlajen zabeli. V prospeh kupčije z dolenjskim vinom. Ko sem o svojem času v tem listu objavil članke o „cvičku", dobro sem vedel, da bodem marsikje dregnil v sršenovo gnjezdo, a na drugi strani dobil sem ravno iz Dolenjskega priznanevalna pisma, ki so me v mojem prepričanji še posebno potrdila. Nekaterim gospodom zljubi se na zlovoljni način zavratno proti meni hujskati, češ, da sem čez vse dolenjsko vino zabavljal in kar naravnost odrekal dolenjski pokrajini sposobnost za pridelovanje vina. Tem gospodom bi svetoval še enkrat brati dotične članke, kajti našli bodo, da ves čas delam razloček med cvičkom in dolenjskim vinom ter da zagovarjam vinorejo tam, koder je gospodarsko opravičena, to je, koder prinaša siguren dobiček. V tem in enakem smislu pisal in govoril sem povsod, kodar mi je bila prilika dana, ravno tako tudi na merodajuein mestu, ko se je ravnalo zarad dolenjske vinarske šole, katere ustanovitev sem kot neobhodno potrebno povdarjal, tembolj, ker sem popolnem prepričan, da vsak prihodnji vodja dolenjske vinarske šole, če je le strokovnjaško izjbražen, mora enih in istih misli z menoj biti. Želel bi pa vendar enkrat čuti nasprotna mnenja gospodov, ki niso zadovoljni z mojimi članki, posebno še zaradi tega, ker ravno ti gospodje najbolj odločno zahtev.ijo dolenjsko vinarsko šolo, kajti pri tej priliki bi morali tudi objaviti njih mnenje o preustrojbi dolenjskega vinarstva, katero kot potrebno smatrajo, drugače bi šole po mojem mnenji ne mogli zahtevati. Danes namenil sem si pisati o kupčiji z dolenjskim vinom. Resnica je, da gre kupčija z dolenjskim vinom vedno slabeje, in da je še danes, to je, konec avgusta, in v očigled bližnji dobri letini, kojo sedaj na Dolenjskem vinogradi obetajo, še dosti lanskega 111 tudi starejega vina na prodaj. Vzrokov temu ne bodem preiskava! in navajal, to je enkrat resnica in z njo je treba računati. Buteljslcu vina in sploh fina vina najdejo vedno kupca, a Dolenjcem treba je skrbeti za prodajo navadnega namiznega vina. Glavni ali skoraj ižključljivi konsumenti dolenjskega vina bili so o l nekdaj Ljubljančani, Gorenjci in Korošci in na te se je ozirati po mojem mnenji tudi še danes. Še pred malimi leti potoval je vsak boljši gostilničar sam po vino ali pa je vino kupil od druzega gostilničarja, ki je bil na glasu, da toči dobro vino. Danes tega ni več. Vinski trgovci, ki v največih slučajih uiti gostilničarji niso, posredujejo med vinogradnikom in gostilničarjem. Trgovci narekujejo vinogradnikom vinske cene, se ve da le sebi v korist, gostilničar pa ne vpraša dosti po kakovosti vina, ampak le po njegovi ceni in ker gostilničar vino na upanje vzame, dobi po visoki ceni slabo blago, katero zopet drago prodaja svojim gostom. Ker pa pri vinski kupčiji naši viu-iki trgovci bolje izbijajo s cenejim hrvatskim in drugim vinom in so se prejšnji konsumenti dolenjskega vina navadili na bolj mili vinski okus, je naravno, da dolenjsko vino vedno bolj svoje konsumente zgubava. Da si Dolenjci zopet v Ljubljani na Gorenjskem in Koroškem vinsko kupčijo prisvoje, treba je zraven tega, da delajo vstrajuo za zbuljšanjrf svojega vina, tudi da posežejo sami v vinsko kupčijo. To vse pa ni tako nemogoče, čeravno bi šlo od začetka težko, le eno bi bilo treba, to je, edinosti; če kje velja prislovica „v edinosti je moč", tako je tukaj na svojem mestu. V to svrho treba bi bilo osnovati po vseh okrajih »vinarske zadruge", katere bi se združile v zavezo. Gospodje, katerim je v resnici kaj mar za blagor Dolenjske, pričeli naj bi takoj v tem smislu delovati, za jzgled naj jim bode častito „vinorejsko društvo" v Štanjelu. ' Prepričan sem, da bode imenovano društvo radovoljno vsacemu na njegovo prošnjo doposlalo svoja pravila, vendar pa navedem tu prve 3 paragrafe pravil, da vsak spozna namen in sredstva tacega in enacega društva. §. 1. Ime društva je: „Vinorejsko društvo v Štanjelu, vknjižena zadruga v omejeno zavezo." Društvo ima sedež v Štanjelu na Krasu. §. 2. Namen društva je, pripomoči kmetovalcu, da dobro vino pridela ter ga lahko in dobro proda. §. 3. Sredstva, ta namen doseči, so : A. Umno prirejanje vina s tem, da se: 1. kmetovalec podučuje v kmetijstvu, v obdelovanji vinograda in v kletarstvu z razširjanjem pod-učnih knjig in z društvenimi pogovori; 2. požlahtnijo trte ia le naši zemlji najbolj primerne zasade. Društvo bode imelo za to 2 izgledna vinograda, eden na rudeči kraški zemlji v Tomajski občini, drugi na beli laporasti zemlji iweisser Mergel) v štanjelski občini, kjer se bodo napravljali poskusi: a) z zasajenjem primernejših trt, b) z obdelovanjem trt, in c) od kodar bodo dobivali društveniki brezplačno količe dobrih trtnih plemen. 3. Trgatev o pravem ča