LIST ZA TELESNO KULTURO
IET
LJUBLJANA, 21. marca 1966 - Cena 80 par (80 starih dinarjev)
Stevifka
12
Leto XXI
NAŠA REPREZENTANCA ZA PLANICO 66
12 SKAKALCEV
PLANICA, 20. marca. — Komisija za skoke je danes določila naše skakalce, ki nas bodo zastopali na letošnji prireditvi — PLANICA 66. Na tej pomembni skakalni prireditvi bodo nastopili naši naslednji skakalci: Pečar, Eržen, Zajc, Oman, Giacomelli, Jurman, Štefančič, Mesec, Štrucelj, Koprivšek , D. Pudgar in Nahtigal
SOVJETSKI NOGOMETAŠI NA PRIPRAVAH V JUGOSLAVIJI
V ČETRTEK JAŠIN
NA CENTRALNEM STADIONU
BEOGRAD, 20. marca — Včeraj so iz Moskve dopotovali nogometaši sovjetske reprezentance, ki se bodo dvajset dni pripravljali v Makar-ski za letošnje svetovno prvenstvo v Londonu. Razen tega bodo sovjetski nogometaši odigrali v Jugoslaviji tudi nekaj tekem.
MEDNARODNE
VESTI
V soboto in nedeljo bo Planica spet v središču pozornosti
fUNIŠKA VELIKANKA V OBJEMU SPOMLADANSKEGA SONCA
UDELEŽBA, KOT ŠE NIKOLI
trening naših skakalcev na 90 m skakalnici -r- Raport zveznega kapetana Gorjanca ter skakalcev Pečarja in Zajca — Naš planiški junak Rudi Finžgar
govori za bralce Poleta
Planica, 20. marca, z kakšno nestrpnostjo prebijamo zadnje dneve pred 'iikimi planiškimi dogodki, '-dne roke delavcev urejuje velikanko in njeno oko-
3. da bi bila mojstrovina
bojnega ing. Bloudka v teh 30-letnice, ko je prvič zletel človek čez 100 m na^ hučeh, zares slovesna, v pra-
vem zimskem in športnem sijaju...
Zanimalo nas je, kako je te dni v Planici, kaj vse se dogaja v neposredni bližini naše velikanke, kako je s pripravami naših skakalcev in podobno.
Poklicali smo Dom v Planici. Onstran telefonske žice se je oglasil prijazen ženski
glas in nam povedal, da so pravkar prispeli s treninga in že, posedli za obloženo mizo vsi naši skakalci in člani tehničnega štaba. Torej, nekaj mora biti tudi za našo beležnico, za naše bralce, ki se živo zanimajo za velike planiške dogodke.
Nadaljevanje na 9. strani
SASARI — Jugoslovanska teniška igralca Minček in: Franuiovič sta se uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v igri dvojic v Sasariju na Sardiniji. Premagala sta italijansko dvojico Crotta-Gilardelli z rezultatom 2:6, 8:6, 6:4.
BRNO — Hokejisti ZKL Brno so v povratni finalni tekmi za pokal evropskih prvakov premagali moštvo Fussena iz ZRN z rezultatom 6:1 (1:0, 3:0, 2:1).
PRAGA — Košarkarji praške Slavije so se uvrstili v finale tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Premagali so belgijsko moštvo Rasing zr^ rezultatom 94:76 (50:42). Ker je Rasing v prvi tekmi zmagal samo s 13 točkami razlike, so se igralci Slavije zaradi boljše razlike v koših uvrstili v finale, kjer bodo nastopili skupaj s sovjetskim moštvom CSKA, atenskim AEK in milanskim Simmen-thalom.
LBDVVIGSHAFEN — V jcvalifi-kacijski tekmi za svetovno prvenstvo v rokometu je reprezentanca ZRN premagala Švico z rezultatom 30:15 (15:7).
Odličen atletski rezultat v Leningradu
Leningrad — V pokriti dvorani v Leningradu je sovjetski atlert Igor Terovanesjan v skoku v daljino dosegel odličen rezultat 8.19, kar je za 1 cm bolje od dosedanjega najboljšega rezultata na svetu v dvorani.
Najprej je bilo sklenjeno, da bodo sovjetski nogometaši nastopili tudi v Ljubljani proti Olimpiji. Prihod nogometašev SZ pa se je zakasnil za dva dni in tako ne bodo mogli odigrati toliko tekem kot je bilo najprej v načrtu.
Kakor poroča Tanjug, bodo nogometaši SZ odigrali pri nas pet tekem. 23. marca z Dinamom, 28. marca s Hajdukom, 31. marca z i našo reprezentanco v Sarajevu, 5. aprila z Vojvodino in 7. aprila s Crveno zvezdo.
Ker pa bi morali nogometaši SZ odigrati v Jugoslaviji sedem tekem, s tem bi namreč pokrili stroške priprav pri nas, je Nogometna zveza Jugoslavije zahtevala od klubov, s katerimi se bo zdaj srečala reprezentanca SZ, več denarja. Kaže pa, da nekateri klubi niso pripravljeni na večje stroške in niso več kandidati za sparing partnerja z reprezentanco SZ. Pri vod-
stvu NK Olimpija pa so nam povedali, da se še vedno potegujejo za srečanje Olimpija—-SZ in je zelo verjetno^ da bomo v četrtek popoldne ob 16. uri videli na Centralnem stadionu v Ljubljani vse najboljše sovjetske nogometaše.
V Jugoslavijo so dopotovali naslednji igralca: Jašin, Kavazšvili, Banjikov, Pono marjev, Šestemijev, Afonjin, Danilov, Ušatore, Hetmanov, Voronjin, Sičinava Sabo, Hu-šinov Metrevell Čislenko Ivanov, Baniševski, Kopajev, Hmeljnicki, Ponedeljnik, Ma-lafajev, Meshi.
Z reprezentanco ni dopotoval glavni trener Nikolaj Mo-rozov, ki je odšel v Pariz, kjer si je danes ogledal tekmo med reprezentancama Francije in Italije. Morozov bo prišel v Jugoslavijo v ponedeljek. S sovjetskimi nogometaši je dopotoval tudi predsednik nogometne zvez« SZ Runjancev.
VISOKA PRIZNANJA ZA HOKEJISTE SZ
MOSKVA, 20. marca. Sovjetski hokejisti, ki so v Ljubljani šestič osvojili naslov svetovnih in evropskih prvakov, so prejeli najvišja priznanja za dosežen uspeh. Oleg Zajcev je dobil naslov zasluženega mojstra športa. Novinci v reprezentanci Vladimir Vikulov in Viktor Polu-panov sta dobila naslova mojstra mednarodnega razreda. Vladimir Brpžnjev, Oleg
Zajcev, Anatolij Firsov so dobili športne medalje.
Vsi igralci reprezentance SZ z obema trenerjema Ar-kadijem čemiševim in Ana-tolijem Tarasovim kot tudi zdravnik Aleksej Vasiljev ter maser Geogrij Avsenko so dobili častne diplome. Imena igralcev in trenerjev so vpisali z zlatimi črkami v častno knjigo sovjetskega športa.
HAJDUK: OLIMPIJA 1:0 (1:0)
SLOVAN: VARTEKS 0:2 (0:0) MARIBOR : LEOTAR 2:2 (1:2)
Poročila o tekmah I. zve- _ zne nogometne lige berite na 12. strani, II. zvezne lige pa na 11. strani
ll|{Iilll!ll!!llllllill!ll!ll]||lllll!lll!llllli{|j!lll!l!!llli!l!!lli!!lil!EI!lilll!ll!!!lj!l!!!l!llli!ll!llill!l!llj|l!!lll!ll]lll|ll!|i|]l||!|[i!ll)lll!lijj!!lljl[jjl!l|!||!|!]ifili!!!!l!j!il!j|!|j|jjj|[| |
I ORGANIZACIJSKI j ODBOR HOKU 66
| se na tem mestu javno zahvaljuje vsem | posameznikom, Mestnemu svetu Ljubljana,
I ljubljanskim občinskim skupščinam, Mestni skupščini Zagreba, občinski skupščini Jesenice, vsem delovnim organizacijam in drugim, ki so kakorkoli doprinesli k uspehu velike športne prireditve svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu — HOKEJ 66.
Prireditev je pokazala, da smo lahko samo s skupnimi močmi uspeli dvigniti ugled Ljubljani, Zagrebu in Jesenicam, da smo lahko samo s skupnimi napori zadovoljili želje številnih gostov in tako široko odprli pot turizmu v naših krajih.
še posebna zahvala gre prebivalstvu mesta Ljubljane, ki se je izkazalo kot izreden gostitelj. Vsi gostje, športniki, gledalci in turisti so se navduševali nad estetsko ureditvijo mesta, nad čistočo, nad posebno pozornostjo, ki jo je bil deležen vsak posameznik.
Organizacijski komite HOKEJ 66 se zaveda, da bi brez teh bistvenih činiteljev ta prireditev ne mogla uspeti v taki meri in zato vsem še enkrat izraža javno zahvalo in priznanje.
SLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK - SLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK
POKAL »JANEZA ROŽIČA« ZA EKIPO TRIGLAVA
POLOMLJENI SMUČ!
RATEČE, 20. marca. Kljub Odsotnosti nekaterih naših tekačev, se je tekmovanje za memorial umrlega smučarja tekača, Janeza Rožiča, udeležilo 50 tekmovalcev. Rateški smučarski delavci so progo pripravili v dolini Tamar in in je bila dolga 6,5 km. Mlajši in starejši mladinci so leto pretekli enkrat, medtem ko so jo morali člani preteči dvakrat. Zaradi muhastega vremena in različnega snega je bila proga zelo težka in ker je ponoči pomrznilo, tudi nekoliko nevarno tako, da je nkeaj tekmovalcev pri težjih padcih polomilo smuči ali palice. Med tistimi, ki jih je doletela taka nezgoda, sta bila tudi favorita, Avstrijec Demosnig in Mlinar iz Rateč.
Piri starejših mladincih je brez posebnih težav zmagal kranjčan Krišelj, še bolj gotovo zmago pa je pri mlajših mladincih slavil odlični
Pintar, ki je takel celo bolje od Krišlja. Pri članih je z precejšnim naskokom zmagal reprezentant Kobentar, pred Kobilico in veteranom Rešem! Ekipno je bil tudi letos najboljši kranjski Triglav, ker so mladinci Enotnosti tekli izredno slabo irt tako zapravili ekipno zmago.
Rezultati: Ml. mladinci 6,5 kilometrov: 1. Pintar (Jes.) 29.56, 2. Slovnik (Ihan) 32.33, 3. Šimnic' (Gorje) 32.47, 4. Janša (Moj) 33.33, 5. Grabulj (Austr.) 33.53. Star, mladinci 6,5 km: 1. Krišelj (Tr.) 30.59, 2. Čeplak (En.) 34.11, 3. Knific (Jes.) 35.04, 4. Mulej (Tr.) 36.27, 5. Štancar (Transtur.) 40.00. Člani 13 km: 1. Kobentar (Jes.) 57.54, 2. Kobilica (Gor.) 58.58, 3. Reš (Enot.) 59.37, 4. Bešter (Tr.) 59.49, 5. Pavčič J. (En.) 60.05. Ekipno: 1. Triglav Kranj 2.33.02 2. Enotnost Ljubljana 2.33.53, . Feldklrchen Austrija 2.40.23.
NK	NI (EN NE 10)
ž:m od zvezd
ORGANIZACIJSKI ODBOR HOKEJ 66 predsednik LEOPOLD KRESE
LETNA SKUPŠČINA ATLETSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE
TUDI V BODOČE
MlTEiSfC® DELO
i
Med igralci v vijoličastem taboru je vse manj idealistov, tistih (in takšnih), ki so ,-nekoč zaneseno priborili NK Mariboru pozicije in ugled v drugoligaški konkurenci. Spomnimo se nekoliko nazaj: v Sisku so v odločilnem kvalifikacijskem srečanju (10:0) za vstop v II. zvezno ligo igrali Vabič, Donko, Tolič, Kek, Kreač, Radulovič, Šober, Blaznik, Amejčič, Vidic in Kramer, fantje skratka, ki so dali vse od sebe za afirmacijo novoizbrane klubske barve in brez pomišljanj na eventualne materialne koristi. Danes?
— Danes igrajo v moštvu majhne lokalne »zvezde« izsiljevalci in izkoriščevalci (izjava vplivne osebnosti iz obdravskega kluba op. p.), tem pa je malo mar za vse drugo kot za denar. Nasprotno: zmožni so v primeru, če do določenega datuma ne dobe npr. 150 tisoč starih dinarjev mesečne plače, izsiljevalno očrniti trenerja in delo, renome in ugled, s smešno predstavo na zeleni poljani.
s takšno, ki jemlje vijoličastim vse doslej doseženo.
Pogovarjali smo se s predstavniki kluba in prišli do, zaključka, da le tem (posameznikom) tečejo dnevi ' kadru prvega moštva in d> bodo v kratkem dali mož nost mladim iz nadarjenega kadra Vidicevih varovancev^ iz mladinskih vrst, pa čeprav na škodo morebitne uvrstitve. Dejstvo je namreč, da vijoličasti kljub temu ne bodo izpadli, da pa bo to mar sikogar spametovalo, če namreč kroji usodo izidov (izključno) denar, naj kroji denar tudi (nogometno) usodo zlonamernežev. Parola klubskega vodstva bo v bodoče v tem, da bo igralo v prveiO moštvu čimveč domači! nov, ki znajo ceniti dres svojega kluba in-čimmanj ta; kih, ki to gledajo le skozi prizmo starih in novih dinarjev.
V nečem lahko namreč NK Maribor s tem le pridobi. To pa veliko pomeni.
P. JAVi
HOKEJ 66
j?
v
Beograd, 20. marca — Na današnji skupščini AZJjebila glavna točka razprave financiranje športa v celoti in posebej seveda atletike. Po mnenju vseh, se je treba tudi nadalje boriti, da ostane atletika povsem amaterski šport. Seveda pa je treba sredstva vlagati tudi v kvalitetni vrh, če hočemo doseči boljše rezultate. Prav gotovo je eden izhodov tudi samofinancira-
nje, pri katerem naj bi atleti sami vlagali sredstva v obliki kupovanja rekvizitov in podobno, še vedno pa bo seveda potrebna pomoč občin, delovnih kolektivov in družbeno - političnih organizacij. Treba se je boriti, da atletika dobi mesto, ki ji pripada in najti pravo pot v bodočem delu. Ob zaključku skupščine so delegati izvolili tudi nov izvrsšni odbor AZJ.
DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
PARTIZAN ALI OLIMPIJA
V Zagrebu je bilo nocoj končano 20. jubilejno državno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu -Za prvo mesto pri moških ponovno srečanje med far.t!?anom in Olimpijo - Med posamezniki najboljši Korpa, pri ženskah pa Reslerjeva, Šrbeceva in Pirčeva
Zagreb, 20. marca. — Od petka do danes je bilo v Zagrebu 20. jubilejno državno prvenstvo v namiznem tenisu za ekipe. Pri moških sta beo-grajski Partizan in ljubljanska Olimpija osvojila po 16 točk, vsaka ekipa je izgubila po eno srečanje, Partizan je premagal Olimpijo, Senta pa Partizan. Kot predvidevajo pravila, sta morali obe moštvi odigrati še en dvoboj, ki bo odločal o naslovu državnega prvaka. V času poročanja to srečanje še ni končano.
Uspeh Partizana je precejšnje presenečenje, saj je bila Olimpija veliki favorit.
Med posamezniki je bil najboljši Korpa, ki je premagal 22 nasprotnikov, izgubil pa z Veckom. Razen Korpe so pokazali dobro igro še čordaš, Vecko in Markovič. Markovič je na začetku prvenstva igral slabo in je doživel pet požarov. Zadnja dva dneva pa se je Markovič razigral in, zaključil prvenstvo v solidni formi.
Pii ženskah je naslov državnega prvaka osvojila ekipa Novega Sada. Mladost iz Zagreba je dosegla lep uspeh z drugim mestom, saj sta nastopili dve pionirki Resljeva in šrbeceva. 13-letna Irena Šrbec je bila najmlajša igralka na prvestvu. Med posameznicami so bile najboljše: Pirc, Stojisič in Resler s količnikom 11:1.
MOŠKI
Rezultati: moški — I. kolo: Kranj : Triglav 5;2, Zagreb ;
Maraton 5:0, Bosna : Mladost (Zem) 5:1, Senta : Partizan 5:4, Olimpija : Poštar 5:4, II. kolo: Bosna : Triglav 5:0, Senta : Mladost 5:1, Olimpija : Kranj 5:2, Poštar : Maraton 5:3, Partizan : Zagreb 5:2, III. kolo: Partizan : Mladost 5:1, Senta : Triglav 5:0, Olimpija : Bosna 5:4, Maraton : Kranj 5:3, Zagreb : Poštar 5:4, IV. kolo: Olimpija : Senta 5:3, Partizan : Poštar 5:3, Mladost : Triglav 5:2, Bosna : Maraton 5:1, Zagreb : Kranj 5:1, V. kolo: Partizan : Triglav 5:1, Poštar : Kranj 5:0, Olimpija : Mladost 5:1, Senta : Maraton 5:0, Bosna : Zagreb 5:1, VI. kolo: Partizan : Kranj 5:0, Bosna : Poštar 5:3, Olimpija : Triglav 5:0, Senta : Zagreb 5:3, Mladost : Maraton 5:1,
VII. kolo — Partizan : Olimpija 5:2, Poštar : Senta 5:4, Kranj : Bosna 2:5, Triglav : Maraton 5:3, Zagreb : Mladost 5:3, VIII. kolo — Poštar : Mladost 5:3, Senta : Kranj 5:0, Olimpija : Maraton 5:0, Zagreb : Triglav 5:1, Partizan : Bosna 5:2. IX. kolo — Kranj : Mladost 0:5, Partizan : Triglav 5:0, Bosna :	Senta 5:0, Maraton :
Partizan 1:5, Zagreb	:	Olimpija
3:5.
LESTVICA — moški Partizan	9	8	1	40:17	16
Olimpija	9	8	1	42:22	16
Bosna	9	7	2	41:21	14
Senta	9	6	3	40:23	12
Zagreb	9	5	4	34:29	10
Poštar	9	5	4	39:30	10
Mladost	9	3	6	25:33	6
Kranj	9	1	8	13:42	2
Maraton	9	18	14:43	2
Triglav	9	18	11:44	2
ŽENSKE
Ženske — I. kolo: Olimpija : Ljubljana 3:0, Novi Sad : Triglav 3:0, Duga Resa : Bosna 3:0, Mladost : Zagreb 3:0,
Jesenice : Zenica 3:1, II. kolo: Olimpija : Triglav 3:0, Novi Sad : Jesenice 3:0, Zenica : Bosna 3:2, Mladost : Ljubljana 3:1, Duga Resa : Zagreb 3:0, III. kolo: Novi Sad : Bosna 3:0, Zenica : Zagreb 3:<1, Olimpija : Jesenice 3:0, Mladost : Duga Resa 3:0, Triglav : Ljubljana 3:2, IV. kolo: Jesenice : Ljubljana 3:1, Novi Sad : Zagreb 3:1, Olimpija : Bosna 3:0, Mladost : Triglav 3:1, Zenica : Duga Resa 3:1, V. kolo: Jesenice : Triglav 3:0, Olimpija : Zagreb 3:0, Ljubljana : Bosna 3:1, Mladost : Zenica 3:1, Novi Sad : Duga Resa 3:1, VI. kolo: Bo-
sna : Triglav 3:2, Ljubljana : Zagreb 3:0, Novi Sad : Zenica 3:0, Mladost : Jesenice 3:0, Olimpija : Duga Resa 3:1.
VIII. kolo — Mladost : Bošna 3:0, Duga Resa : Triglav 3:2. Jesenice : Zagreb 3:0, Zenica : Ljubljana 3:2, Novi Sad : Olimpija 3:2, IX. kolo — Novi Sad : Ljubljana 3:0, Bosna : Zagreb 3:0, Triglav : Zenica 2:3, Olimpija : Mladost 0:3, Jesenice : Duga Resa 0:3.
LESTVICA — ŽENSKE
SLOVENSKO PRVENSTVO ZA ČLANE V JUDU
SLIH SOillKI
Ljubljana, 20. marca — V šlan-drovem domu v Ljubljani je bilo danes člansko prvenstvo Slovenije v judu in organizaciji judo kluba Partizan šiška. Tekmovanja se je udeležilo 50 tekmovalcev iz devetih klubov (Velenje, ŽAK-Maribor,
Triglav iz Kranja, Impol iz Slov.
Bistrice, Jesenice, Partizan šiška,
Olimpija,	Branik—Maribor	in
ŽTAK Ljubljana. Sodniki niso mogli najti načina, po katerem naj bi tekmovanja potekala, tako da se je zgodilo, da so pravila menjavali med tekmovanjem samim, kar je seveda povzročilo izredno negodovanje med tekmovalci in vodstvi ekip. Mimo lahko trdimo, da sodniki niso našli skupnega jezika za vodenje prvenstva.
Rezultati — lahka: Topolčnik—
Žagar 2:0, Vrtič—Se^es 2:0, Seleš —Topolčnik 2:0, Vrtič—Žagar 2:0,
Seleš—Vrtič 0:2. članski republiški prvak za leto 1966 je postal Vrtič, Branik—Maribor, 2. Seleš ŽTAK Ljubljana, 3. Topolčnik Impol Slov. Bistrica: nolsrednja: Blažič—Pišlar 2:0 Mitthans—Redže-povič 2:0, Redžepovič—Blažič 0:2,
Mitthans—Pišler 0:2, Blažič—Pišler 0:2. Renubliški prvak je postal Pišler (Ljubljana), 2. Blažič (ŽAK Maribor), 3. Mitthans (Branik Ma, ribor); srednja:	Rainer—Koren
2:0, Vidmar—Trontelj 2:0, Trontelj —Raner 0:2, Vidmar—Koren 2:0.
Raner—Vidmar 0:2. Prvak je postal Vidmar Partizan šiška Li., 2. Raner (Br), 3—4. Trontelj (ŽTAK-Lj)
in Koren (Br); poltežka: šauprH’ škripač 2:0, škripač—Strah * 2:0. Šauprl—Kučina 2:0, Strah—šaU*; pri 2:0. Prvo mesto je zasedb šauprl (Br), 2. Kučina (Jes)< Škripač (Vel); težka: Zaviršek-^ Marin 2:0, Bavec—Zaviršek 2:0-—Orličnik 0:2, Bavec—J amb roži* Orličnik—Jambrošič 2:0, Zaviršej 2:0, Orličnik—Marin 0:2, ZaviršeB —Jambrošič 2:0, Bavec—Marici 2:0. Prvo mesto je osvojil Bav# (Tr-Kranj), 2. Zaviršek (Br), 3M 4. Marin in Orlinčik (Vel).
Prikazane borbe niso zadovoljil j maloštevilne gledalce. Izjema je borba med Raner jem in Vidmar jem, katere zmagovalec je bil znaU šele po podališku.
IJTENKA#
Prijateljske nogometne tekme
V okviru priprav za spe mladinski del prvenstva j6' bilo odigranih nekaj prijatelj" skih nogometnih tekem. Pe samezna srečanja so se koh' čala takole: Beltinci : Veržej 4:3, Nafta : Grafičar 0:9, Radgona : Radkersburg 3:4, Puconci : Vrelec 6:3, Turnišče Brazda 2:0 in Dokležovje -j Bakovci 3:1.
Novi Sad	9	9	0	27: 4	18
Mladost	9	8	1	24: 6	16
Olimpija	9	7	2	23: 8	14
Duga Resa	9	5	4	18:16	10
Zenica	9	5	4	18:20	10
Jesenice	9	5	4	18:14	10
Ljubljana	9	2	7	15:23	4
Triglav	9	2	7	13:23	4
Bosna	9	2	7	9:23	4
Zagreb	9	0	9	3:27	0
il. REPUBLiŠKO ZIMSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
LJUBLJANA F1ED TRIGLAVOM
KRANJ, 20. marca. V zimskem bazenu v Kranju je bilo danes drugo zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju, na katerem je nastopilo okoli 150 tekmovalcev iz sedmih klubov.
REZULTATI — moški: 100 metrov prosto — Nadižar (Tr) 1:00,1, Daneu (Lj) 1:01,0, Mohorič (Tr) 1:03,1; 200 m hrbtno: Levičnik Ž. (Triglav) 2:29,4, Vidmar (Lj) 2:36,0, Nadižar (Tr) 2:37,2;	200 m
prosto: Daneu (Lj) 2:14,2, Za-vemik (Lj) 2:16,8, Nadižar (Tr) 2:18,2; 100 m metuljček: Vrbovšek (Lj) 1:04,4, Klešnik (Slavija) 1:12,7, Kostanjšek (Ru) 1:13,0; 200 m prsno: P. Brinovec (Tr) 2:48,1, Mikuž (Lj) 2:50,9, Sajen (Tr) 2:56,0; 200 m mešano: P. Brinovec (Tr) 2:29,2, Mikuž (Lj) 2:42.0, Štromajer (Tr) 2:43,4; 4 x 100 metrov prosto:	Ljubljana
(Vrbovšek, Udovč, Zavemik, Daneu) 4:08,0, Triglav 4:12,6, Ljubljana II. 4:24,0.
Zenske — 200 m prosto: Souvan (Lj) 2:40,4, Jančar (Tr) 2:43,5, Vodišek (Ru) 2:51,5; 100 m metuljček: Roš (Lj) 1:27,1, Bežek (Lj) 1:28,9, Vesel (D) 1:36,2; 200 m prsno: Bašeij (Lj) 3:10,4, Pun-duk (M) 3:20,5, Švare (Tr) 3:23,3; 100 m prosto: Souvan (Lj) 1:10,2, Jančar (Tr) 1:10,2, Vesel (II) 1:17,4; 100 m hrbtno: Trtnik (Lj) 1:23,0, šiler (Tr) 1:25,2, Vanič (E) 1:28,3; 200 m mešano: Souvan (Lj) 2:55,3, Jančar (Tr) 3:07,3, Roš (Lj) 3:08,0; 4x100 m prosto: Ljubljana (Bašeij, Bežek, Dolinšek, Roš) 5:16,8, Eirija 5:18,9, Triglav 5:20,0.
EKIPNO: Ljubljana 18.013, Triglav 17.782, Ilirija 13.611, Rudar 10.261, Slavija 9136, Fužinar 7072. C?’.ulozar 4274.
JOŽE JAVORNIK
Pomurska namiznoteniška liga
Na zaključnem turniru pomurske namiznoteniške lige, ki je bil v Murski Soboti so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. V središču pozornosti je vsekakor bilo srečanje med vodečima Gojenca I. in Lendava I., ki se je končalo s presenetljivo visoko zmago Gojenca I. Moštvo Gojenca iz Murske Sobote je tako že četrtič zapored osvojilo povsem zasluženo naslov pomurskega prvaka. Najuspešnejši tekmovalec letošnjega prvenstva je bil Fri-drich (Gojenec), ki ni doživel niti enega poraza. Sledijo: Žižek (Gojenec) 1 poraz, žekš 2 poraza, Klemenčič,. Frančeškin in šimonka (vsi Lendava) po 3 poraze itd. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: ESŠ : Lendava II. 5:1, Pomurski tisk : Radenci 5:1, Gojenec I. : Lendava II. 5:0, Gojenec II. : Pomurski tisk 5:2, ESŠ : Radenci 5:2, Lendava I. : Radenci 5:0, Gojenec I. : Pomurski tisk 5:0, Lendava II. : Radenci 5:0, Gojenec I. : Lendava I. 5:0, Gojenec II. ESŠ 5:2, Lendava II. : Pomurski tisk 5:1.
KONČNA LESTVICA:
Gojenec I. 1212 0 60:3 24 Lendava I.	12	10	2	51:12	20
ESŠ	12	6	6	35:40	12
Gojenec i II.	12	5	7	32:45	10
Pomur. tisk	12	4	8	29:44	8
Lendava II.	12	3	9	25:49	4
Radenci	12	2	10	16:55	4
-
Občinsko strelsko tekmovanje Murske Sobote (za zlato puščico)
V Murski Soboti so organizirali občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško »&• zlato puščico«, ki ga je organiziral Občinski strelski odbor M. Sobota. Na tekmavttj nju je nastopilo 34 strelce?« ki so izpolnili predpisano, normo na družinskih tekmovanjih. Zmagal je član SC Pomurje iz Murske Sobot® Karel Turner z 255 krogi od 300 možnih. Sledijo: Gombo® (Gederovci) 247, Bagari (Pomurje) 246, Kous in Glažai po 242, Bagari Anica 240 krogov itd. Navedenih 6 strelce? je tudi izpolnilo normo zana" dalno tekmovanje.
40 novih skakalcev v Planici
Planica, 20. marca — N® 50-metrski skakalnici v Planici sta danes Planiška šola 1° ObZTK Kranj priredili meddruštveno tekmovanje v skokih, na katerem je nastopil0 40 mladih skakalcev iz sedmih, klubov.
St. mladinci: Bizjak (Kropa) 193.7 (44, 43,5), Sodja (Jes) 178.2 (41.5, 42), Gorjan® (Tr) 172.3 (39.5, 41), Bogataj (Tr) 171.2, (44, 43.5 p.), Bukovnik (Tr) 159.0 (36, 37); nd-mladinci: Demšar (Jes) 179.9 (41, 40), Železnik (Kis) 174.9 (40,41), Kremrič (Moj) 173.» (41, 41), Pagon (Jes) 167.J (39.5. 40), Mesec F. (Tr) 163.9 (37, 39).
21. marca 1966
VOIET
I	X	'1
I PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA KOMI- | 1 TEJA HOKEJ 66 LEOPOLD KRESE ODGO- | | VARJA NA VPRAŠANJA UREDNIKA POLETA |
::
HOCKEV 66	(^) HOGKEY 66	^
LAHKO SMO PONOSNI NA
SLOVENIJO, LJUBLJANO, HOKEJ 66...
Organizacija tega velikega tekmovanja je minila brez spodrsljajev - Ljubljana se je izkazala kot odločen gostitelj, kar bo imelo posledice v turizmu - Požrtvovalni delavci amaterji v komiteju »Hokej 66« so bili temeljni kanven velikega uspeha - Čestitke še vedno prihajajo iz raznih delov sveta — Posebnost »Hokej 66« je, da bo tudi finančna plat ugodna
Danes je minilo komaj teden dni po zaključku velike športne prireditve, za katero je dve leti veljal sinonim: Hokej 66. Svetovno prvenstvo v tej lepi in atraktivni športni igri je prineslo v našo republiko toliko pestrega, v mesto Ljubljano toliko novega, v naš šport -toliko zani-diivega, da za zdaj vsega tega ne moremo niti ugotoviti biti analizirati.
Vemo samo to: HOKEJ 66 Pomeni veliko afirmacijo organizatorjev, pomeni veliko afirmacijo jugoslovanskega športa in hokeja še posebej, pomeni pa tudi veliko afirmacijo Slovenije in Ljubija-ne — v smislu gostoljubja in turizma.
Prav zaradi vsega tega smo zaprosili za daljši razgovor o HOKEJU 66 predsednika organizacijskega komiteja Leopolda Kreseta. Vtisi so še sveži in morda nekoliko neurejeni. V prostorih komiteja dobi obiskovalec občutek, da še ni vsega konec. Res . je, pospravili so zastave, počasi izginjajo veliki znaki HOKEJ 66, okoli Hale Tivoli ni več takega mednarodnega vrveža; kot minuli teden. Pa vseeno — zdi se, kot da je dela še vedno dovolj- In tako je najbrž hidi res, saj je treba sedaj marsikaj urediti, pospraviti, delati finančne obračune, delati analize posameznih služb, saj bo vse to izredno koristno za organizacijo takih in Podobnih prireditev v prihodnosti.
Sredi takega dela smo »ujeli« predsednika Kreseta, ki ga njegovi bližnji sodela /ci kli-čejo kar po partizansko — Jošt. Kljub temu, da je dela še vedno čez glavo, naše prošnje ni odrekel in razvil se ie zelo zanimiv pogovor.
— Svetovnega prvenstva je konec. Kakšni so vaši občutki v trenutku, ko pospravljajo Halo Tivoli, ko se vse spet vrača v normalni tir?
Lahko rečem, da sem te dni s&dovoljen, da so moji občutki lepi in prijetni, ker živim v zavesti, da smo dobro opravili svoje delo. Čestitke še Vedno dežujejo iz najrazličnejših strani sveta: brzojavke, pisma in tudi osebno^ Vsepovsod so laskave ocene 0 HOKEJU 66, vendar naj v uvodu poudarim, da se te
voijstvom ugotavljamo, da smo v naših prizadevanjih uspeh. Prav to zadovoljstvo nad uspehom je tudi najveoja nagrada za dolgo in naporno delo. Postali smo prava dru žina, še vedno se komite redno sestaja, urejujemo razne
bila prireditev težka za organizatorje že iz tega razloga, ker se je odvijala v treh mestih: Ljubljani, Zagrebu in Jesenicah. Res je tudi, da za prireditev takega obsega nismo imeli niti organizacijske niti materialne osnove, ki bi že vnaprej zagotavljala uspeh. Nismo imelj dobro opremljenih drsališč, RTV je bila za rekordne televizijske posege vse preskromno opremljena, podobno je bilo tudi s službo PTT. Drugje po svetu so organizatorji v popolnoma drugačnem položaju. Najamejo dvorano, tehnični štab izvede tekmovanje, trgovina in turistična organizacija pa same po svoje skušajo iz tega iztržiti čimveč.
Edino, kar bi lahko storili bolje, je prodaja vstopnic. Preveč smo zaupali turističnim agencijam, ko so prevzele prodajo vstopnic, čeprav
delali takorekoč noč in dan. Vsi so bili amaterji in nihče ni za svoje delo ničesar zahteval. Tisti, ki so prvenstvo opazovali samo od zunaj, si ne morejo niti predstavljati koliko truda, koliko naporov, koliko časa jte treba vložiti, da se uredi včasih navidez majhen problem- In tako je šlo iz dneva v dan, iz tedna v teden, -> meseca v mesec. Imeli smo srečo, da smo imeli v komiteju ljudi, ki niso nikdar spraševali koliko je ura, ki niso nikdar obupali. Naša zahvala velja tudi tistim delovnim organizacijam — in teh ni bilo malo, ki so pokazale veliko razumevanja do HOKEJA 66. Mnogi člani organizacijskega komiteja so morali v svojem službenem in prostem času delati za to prireditev, vendar zaradi tega ni bilo nobenih težav. S takimi ljudmi in s takim razume-
j
Predsednik Organizacijskega komiteja Hokej 66 Leopold Krese je razložil pokrovitelja svetovnega prvenstva maršalu Titu vse značilnosti te velike športne manifestacije.
probleme in le počasi se vračamo v stari tir. še enkrat naj rečem, da je moj najbolj prijeten občutek v tem trenutku ta, da je postala Ljubljana znana (z njo vred vsa
je bil obisk zadovoljiv, bi bil lahko vsaj v tekmah prve polovice še boljši, če bi komite vzel tudi to stvar v svoje roke.
Večkrat sem slišal tudi
Slovenija), po vsem svetu kot očitke, češ, da smo premalo
n-nn-rrt	-.IKI r."1	Cif/vHil-l V O rNTTmfl.trn.Tt H O "MlftliTTl
nravi primer gostoljubja.
V	tujem in domačem tisku zasledimo zelo laskave ocene o prireditvi. Vi ste bili pravi motor tega kolesja. Morda ste opazili, da je kje škripalo, kar se, ni na zunaj niti opazilo?
V	Jugoslaviji smo imeli zelo malo, bolje rečeno — sko
storili za propagando. Mislim, da smo storili dovolj, ali celo preveč glede na naše možnosti in dolžnosti. Drugod po svetu organizator samo sporoči, da je sprejel organizacijo svetovnega prvenstva, za propagando, predvsem, turistično, pa skrbijo drugi. Mi smo za propagando izdali precej sredstev in morda smo
čcene nanašajo predvsem na (raj nič izkušenj, s prireditva- s tem polenili tiste, ki bi mo-Ljubljano na vso Slovenijo, mi take vrste kot je bila ta. rali zares dobro delati na tem
Ljubljano, na .................___________ _____
® je tako gostoljubno in pri- Prav zaradi tega smo morali
,	...	.	______ ,	__i	vvo.
jctno sprejela goste iz vsega sveta. Dokazali smo, da smo sodobna, moderna evropska dežela, k j še ji odpirajo odlič ne Perspektive v turistični Smeri. Ta uspeh smo'dosegli
biti bolj natančni, bolj požrtvovalni, če hočete tudi bolj široki, kot so drugje po svetu. Danes mi ni žal, da smo bili taki, kajti celo sam lahko ocenim, da smo to prire-
^ velikimi napori sodelavcev, ditev odlično izvedlj in da
ki so svoje delo opravljali Amatersko in z zares neore-^bljivim entuziazmom. Žive-u. srno v veliki živčni napeto-danes pa z velikim zado-
skoraj ni mogoče najti katerekoli službe v stroju organizacijskega komiteja, ki bi lahko svoje delo bolje opravila. Velja poudariti, da je / -
področju.
Taka organizacija, kot je izvedba svetovnega prvenstva, lahko steče le v primeru, če so v komiteju '-»dobri in požrtvovalni sodelavci. Kako ste bili zadovoljni s tistimi, ki so vam pomagali?
Lahko rečem, da se vrednost dela, ki so ga opravili člani komiteja, sploh ne da izmeriti. Več kot leto dnj so
vanjem je prijetno delati!
Kako bo HOKEJ 66 vplival na razvoj turizma v Sloveniji?
Da je bil HOKEJ 66 zelo uspela športno turistična prireditev, ni le naša ugotovitev, marveč je to mnenje delilo tudi približno 8000 tujcev, ki so v času svetovnega prvenstva obiskali Ljubljano. Vsi ti so bili zelo zadovoljni z bivanjem v Jugoslaviji ter so drug za drugim obljubljali, da bodo še obiskali našo deželo. Morda je še posebej pomembno, da je bilo med temi tudi nad 500 novinarjev, vse to skupaj pa je brez dvoma zares ogromen turistični kapital, ki ga je treba sedaj pametno izrabiti. Treba je seveda obdržati »hokejski standard« Ljubljane. Le ta se je na sprejem gostov oblekla v praznično obleko, bila je čista in slavnostna kot še nikoli popraj, želja vseh meščanov je, da bi Ljubljana taka tudi ostala, pa čeprav svetovnega prvenstva nj več. Tuji gostje pa bodo še prihajali, še bo-
do ocenjevali naše mesto, še bodo občudovali lepote Ljubljane, seveda samo v primeru, če bo taka, kot smo jo vajeni sedaj. Take naj ostanejo ceste, tako redno in ritmično naj se razvija promet, v trgovinah naj bo tako lepa izbira, izložbe naj bodo tako okusne, kot so bile v času HOKEJ 66. To je prava Ljubljana, taka kot si jo vsi želimo — in če bo taka ostala, je to ena izmed velikih Pridobitev HOKEJ 66.
Mnoge najbrž zanima kakšen bo finančni učinek Hokeja 66?
Da, to vprašanje se je že rfftogokrat pojavilo. Govorice so bile najrazličnejše, po navadi take, ki so napovedovale velike izgube. Računica kaže drugače — že sedaj lahko z gotovostjo ugotovimo, da bodo dohodki pokrivali izdatke, da torej za izvedbo tega svetovnega prvenstva ne bo potrebna materialna pomoč družbe. V finančnem pomenu besede je bila to dokaj velika organizacija, saj je bil proračun organizacijskega komiteja okoli 600 milijonov starih din. No, napeli smo vse moči, da bi ustvarili čimveč lastnih dohodkov, predvsem z reklamo in vstopnino. Moram povedati, da smo že pred pričetkom priprav zagotovili, da ta prireditev ne bo bremenila proračunskih skladov.
Finančni učinek organizacijskega komiteja bi biKlahko še boljši, vendar smo z našimi sredstvi posegali na področja, ki sicer ne sodijo v neposredno organizacijo tekmovanja. Zavedali pa smo se, da je to enkratna priložnost za afirmacijo Ljubljane, Slovenije, Jugoslavije ter smo zaradi tega prispevali svoja sredstva tudi za namene, ki ne sodijo v naš delokrog. Tako na primer za varnost, promet, televizijo itd.
Organizacija Hokej 66 je bila velik napor. Ali bi se kljub temu še kdaj lotili podobnega dela?
To vprašanje je gotovo pre-uranjeno. Se vedno se pogovarjamo o Hokeju 66 in si ne morem niti natančno zamišljati, kaj vse smo storili v tem letu ali dveh. Še težje bi dejal kaj več o tem, kako bi bilo, če bi še vse te ali take naloge še enkrat pojavile pred menoj. Sem pa brez dvoma ponosen, da je Slovenija uspela v celoti. Zelo prijeten občutek je zame in za
moje sodelavce, da smo vsak po svojih močeh in sposobnostih nekaj prispevali k temu.
Kaj pa gledalci?
Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje za to športno panogo. Bili so to zelo objektivni gledalci, poleg tega pa tudi disciplinirani. Bili smo zadovoljni, ko smo ugotovili, da gledalci upoštevajo navodila o prepovedi kajenja ▼ dvorani. Da, to so bili pravi športni gledalci, ki jim je hokej prirasel k srcu. Mislim, da so se za hokej navdušili mnogi, ki so ga morda tokrat prvič videli. To je tudi dober obet za razvoj hokeja pri nas.
Videli ste mnoga svetovna prvenstva. Ali lahko primerjati Stockholm, InnsbrucJe, Tampere in Ljubljano?
Ena glavnih dobrih strani prvenstva pri nas — za razliko od vseh prejšnjih — je gotovo ta, da smo dali poudarek vsem trem skupinam in vsem trem mestom: Ljubljani, Zagrebu in Jesenicam. Povsod je bilo dovolj gledalcev, časopisje je poročalo o tekmah vseh treh skupin, vsa tri mesta so nudila enake pogoje i gričem in ekipam sploh. Spominjam se žalostne slike iz Innsbrucka in Stockholma, kjer je gledalo tekme B skupine komaj po nekaj desetin ljudi. Pri naš jih je bilo po nekaj tisoč .. J
Za konec še vprašanje O našem hokeju. Ali z drugimi besedami, kaj ste občutili, ko so na Šalati ali pod MežaldjO peli jugoslovansko himno?
To so bili zame in za vse ljubitelje našega hokeja zares lepi trenutki. Pripravili so nas do prepričanja, da je v naši mladini velik nacionalni ponos. Zdi se mi, da ne more biti nekaj bolj veličastnega, kot če mladi rod izraža veselje nad športnim uspehom s himno, s pesmijo, ki izraža čustvo globoke pripačl nosti nekemu ljudstvu, našemu!
Sicer pa mislim, da je preči našo reprezentanco lepa prihodnost. To je mlado moštvo. Od vseh, kar jih je bilo letoS na SP, je prav ekipa Jugoslavije naredila naj več ji skok navzgor, če bo šlo tako nat prej, potem moramo biti optimisti za Dunaj in za Gre-noble!
Razgovor pripravil
VLADO ŽLAJPAH
f
SMUČARSKA PANORAMA - SMUČARSKA PANORAMA - SMUČARSKA PANORAMA
OD 25. DO 27. MARCA VELIKA PLANIŠKA PRIREDITEV
WIRK0LA, P. LESSER IN NEUENDORF V PLANICI!
Pokrovitelj velike prireditve predsednik SFRJ Josip Broz-Tito — Na startu 14 držav: Avstrija, NDR, Francija, Finska, Italija, Madžarska, SZ, ČSSR, Norveška in Jugoslavija — Organizatorji poskrbeli za parkirne prostore in nemoten promet v planiški dolini — 75-odstotni popust za mladino in 50-od-
stotni popust za odrasle na železnici
1 POZIV SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE
Na j več ji smučarski dogodek v naši domovini bo letos planiška prireditev, ki naj bi bila in dejansko mora biti, naše pravo smučarsko slavje. Spet bo v dolini pod Poncami množica gledalcev, domačih in tujih, spet bo Planica v ospredju svetovne javnosti . . .
Če je Planica naš smučarski pojem, naš praznik, in če zanjo posvečamo tolikšno skrb in pozornost, potem naj bo resnično vsa naša z vsem, kar ima in premore. To pomeni, da morajo vsi smučarski entuziasti, funkcionarji in tekmovalci vseh treh disciplin tudi po svoje prispevati svoj delež, ce nič drugače pa kot gledal ci spremljati letošnje tekme.
ki bodo imele še posebno obeležje v okviru 30-letnice rojstva Bloudkove mojstrovine.
Smučarska Zveza Slovenije poziva vsa društva in klube, vse smuačrske funkcionarje, delavce, ki tako ali drugače skrbijo za popularizacijo smučarskega športa, da organizirajo poscfjne izlete za svoje članstvo v dneh planiških dogodkov. Menda ne bo težko navdušiti mladine, tekmovalce obojega spola in marljive klubske funkcionarje za odhod v Planico. Planica naj bo zanje, kot za nas vse, letošnji največji smučarski in športni dogodek z aktivno udeležbo vsega našega smučarskega sveta.
Planiška dolina teden dni pred velikimi dogodki! Ni se še polegel hrup po mogočni hokejski predstavi HOKEJ 66, že je pred nami nov športni dogodek, velikega obsega in še večjega pomena, ne samo za nas, ampak za ves smučarski svet. Prihodnji teden bomo imeli pod Poncami na velikanki in mojstrovini pokojnega inž. Bloudka mogočno mednarodno prireditev po turnusu Planica — Oberst-dorf — Kulm. Odlična udeležba na letošnjih tekmah, pomeni ob 30. obletnici prvega poleta čez 100 m v Planici — najlepše priznanje za organizatorje in za samo Planitft.
Zadnje dni je zajelo Slovenijo spet pravo zimsko ozračje. Severni veter je močno potegnil, sneg je znova pobelil vrhove mogočnih Julijcev in naša velikanka z nekakšno radostjo in nestrpnostjo pričakuje prvih gostov. O njej bodo spet pisali številni komentatorji s posebnim poudarkom, televizijski snemalci pa bodo omogočili mnogim ljubiteljem tega športa pogled v areno z neposrednim dogajanjem na velikanki, ki jo pozna domala ves svet.
Naša Planica je spet v ospredju naše in svetovne športne javnosti. Kot so zapisali njeni graditelji po rekonstrukciji, ki jo je opravil pokojni inž. Bloudek in vklesali svoje občutje z dojetimi besedami v cementne stebre (Ti prelepa si Planica, ves svet o tebi govori...), tudi mi pričakujemo novih priznanj in novih spodbudnih besed, ki jih je bilo že tolikokrat slišati...
ČASTNI ODBOR »PLANICA 66«
častni odbor za letošnjo planiško prireditev je sestavljen takole:
predsednik:
Smole Janko, predsednik IS skupščine SRS člani:
Belopavlovič Niko, predsednik SZS Bulc ing. Marko, predsednik univerzitetnega sveta Dougan dr. Danilo, predsednik TZS Ercegan Milan, gen. sekretar JOTK Florjančič Tone, predsednik »PARTIZANA« zveze za TK
Furlan Slavko, član IS
Hašimbegovič Selmo, predsednik komisije SFRJ - za TK
Jere Franc, predsednik skupščine občine Radovljica
Malnarič Jože predsednik SZJ Mirtič Franček, član izv. komiteja CK ZKS Pemuš Jože, predsednik rep. komisije za TK Pehaček Rado, general-polkovnik JLA Polič Zoran, predsednik olimpijskega komiteja Jugoslavije
Prelič Milisav, predsednik jugoslovanske zveze za telesno kulturo
Remškar Tine, predsednik republiškega zbora skupščine SRS
Ribičič Mitja, član izvršnega komiteja CK ZKS Slamnik Ludvik, predsednik skupščine občine Jesenice
Šlibar ing. Jože
Tepina ing. Marijan predsednik MS Ljubljane Zemljarič Janez, predsednik ZTK Slovenije.
Planica bo prejela novo oblačilo. Od 25. do 27. marca bo spet v ospredju svetovne
športne javnosti.
TEKMOVALCI IZ 14 DRŽAV
AVSTRIJA: Golsor, Bach-ler, Preiml, Lichtenegger, Schuster, Haim ZRN:	Ihle, Ohlmeyer,
Happle, Golner, Schinze ITALIJA: - Aimoni, Baz-zana, Cecon, Zandanel FINSKA: Maatela, Tark-kdla
NDR: Neuendorf, P. Les-ser, Kurt, Queck, Brett-
schneider, Scharf, Karwof-sky. Bokeloh, Miiller POLJSKA: Witke, Wala, Murzyniak
FRANCIJA: Gilbert Poi-rot, Alain Macle ŠVICA:	Zehnder, Pfiff-
ner, Wirth, Schoni MADŽARSKA:	Geller,
Kiss, Csavas ZDA:	Imena še niso
znana
NORVEŠKA:	Wirkola
(drugi tekmovalec še ni znan)
ŠVEDSKA: Cesten, Karl-sson;' Martinsson SOVJETSKA ZVEZA: Ivanikov, Vertenikov, Eme-Ijanov, Kovalenko JUGOSLAVIJA: Zajc, Pečar, Eržen; ostale bodo določili prihodnji teden pred tekmami.
POSEBNE PRIPRAVE NAŠIH SKAKALCEV ZA PLANICO 1966
Vse kaže, da bo letošnja udeležba rekordna, tako po številu skakalcev, kot po njihovi kvaliteti. Sodeč po prijavah, bo sodelovalo 12 držav, čeprav smo bili prepričani, da jih bo 13. Zadnji hip je odpovedala Madžarska, organiza-- i torji pa še nimajo poimenskih prijav iz Norveške in ČSSR.
Nas zdaj zanima, kako je z udeležbo Jugoslovanov. Namestnik ' zveznega trenerja Gorjanca, Zoran i Zalokar nam je podrobno opisal j priprave Jugoslovanov za nastop v Planici1. Med drugim je povedal:
— Od 4. februarja pa do danes smo opravili 22-dnevni trening, katerega se je udeležilo 17 naših skakalcev iz črne, Kranja, Ljubljane, Jesenic in drugih krajev. Opazil sem velik napredek, zlasti pri mlajših, kot D. Pudgarju, Štruclju, Štefančiču itd. Ti skakalci so se že dokopali do lepega kvalitet- ; nega znanja in že skačejo po zakonih aerodinamike, seveda nastop na veliki skakalnici, ki bo tokrat dopuščala polete do 135 m, je povsem nekaj drugega, kot skok na manjših skakalnicah. Dobro se zavedamo svoje odgovornosti in zato bo posebna komisija odločala o tem, kdo bo mimo naših re- ; prezentantov Za j ca t Pečarja in Er- > žena, še oblekel majico z državnim grbom. Poleti na velikankah terjajo specifične lastnosti, odlike, ki jih včasih nimajo tudi sicer najboljši skakalci. Upam, da bo Jugoslavija imela ob 30-letnici Planice številno zastopstvo, ki ne bo v sramoto prireditelju in sploh našemu smučarskemu športu.
Misli trenerja Zorana Zalokarja so zanimive in vredne temeljitega pirudarka. Posebna komisija bo danes in jutri sklepala o tenv kdo bo član naše reprezentanc® na planiški prireditvi. V komisiji j bodo predsednik komisije za skoke pri SZS Zoran Mrak, zvezni trener Gorjanc in zdravnica dr. Vu-četičeva. Na seznamu kandidatov so naslednji skakalci: Koprivšek, Nahtigal O., Giacomelli, Oman, Štefančič, D. Pudgar, Struclj in Jurman. Treba se bo odločiti s polno mero odgovornosti, kdo od teh skakalcev bo lahko stopil na start velikanke! Kakor želimo, da bi bila naša udeležba številčna, menimo, da bo treba temeljito pretehtati psihofizične lastnosti ! vsakega posameznika. Ta naloga j® odgovorna in menimo, da jo bodo naši strokovnjaki opravili tudi strokovnol
HOCKLV 66	HOCKEV 66 ij
RAZGOVOR S TRENERJEM NAŠE REPREZENTANCE V HOKEJU NA LEDU VACLAVOM BUBNIKOM
NE POČIVATI NA LOVORIKAH
Vedeli smo, da se je naša reprezentanca v hokeju na ledu tokrat dobro pripravljala in da nas bi utegnila prijetno presenetiti na letošnjem svetovnem prvenstvu. Priprave so bile načrtne in zaključek tekmovanja v B skupini v Zagrebu je bil za naše fante več kot uspešen. Tretje mesto v skupini in enajsto na svetu je nekaj, česar niso pričakovali niti največji optimisti. - Trener Bub-nik, ki skrbi za našo reprezentanco že dve leti, ima prav gotovo precej zaslug za uspehe naše reprezentance. Ves čas svetovnega prvenstva je komentiral dogodke te velike prireditve, tokrat pa smo ga prosili za nekoliko daljši razgovor in tako kot vedno, se je tudi tokrat rad
pogovoril z nami
Kdaj ste se prvič srečali s hokejsko palico?
— Kot fantič, star sem bil 6 let, smo na zaledenelem ribniku poskušali svoje prve veščine s palico in puckom. Za prvo moštvo sem. začel nastopati, ko mi je bilo 16 let. V prvi ligi sem nastopal do leta 1960.
Bili ste tudi član državne reprezentance?
— 10 let sem nastopal za reprezentanco CSSR in odigral 70 uradnih tekem. Nastopil sem tudi na dveh olimpijskih igrah v Oslu in Gortini.
Tudi trenerskemu poklicu ste se že posvetili kmalu?
— Igral sem še v prvi ligi, ko sem leta 1953 že postal trener. Tri leta pozneje sem končal visoko šolo za telesno kulturo s specializacijo za hokej na ledu.
Kje vse ste že opravljali trenerske posle?
S '	.	'
vi to rjri n
Na treningu in tekmovanju uporabljaj
VITERGIN
tablete
Preprečuje utrujenost — dviga storilnost Dobite ga v vseh lekarnah!
— Razen pri moštvih prve lige doma, sem bil leto dm trener državne reprezentance v NDR in zdaj sem že drugo sezono trener jugoslovanske reprezentance.
Zdaj. ko ste govorili o svoji hokejski karieri, pa še nekaj vprašanj ob zaključku svetovnega prvenstva. Kakšen načrt ste napravili za priprave naših hokejistov za svetovno prvenstvo? „
— Po zaključku svetovnega prvenstva na Finskem, sem s člani Zveze in zveznim kapetanom napravil načrt priprav po klubih in seveda za skupne priprave. V načrtu smo imeli 48 mednarodnih tekem, odigrali pa smo jih 42. šest tekem je odpadlo, ker so jih odpovedali naši nasprotniki.
Kako ste ocenili nastop naših fantov lani na Finskem in kaj ste sklenili, da bo njihovo znanje bogatejše?
— Prepričal sem se, da morajo fantje odigrati čim več težkih tekem in da jim bodo zelo koristile dolge turneje. Naš načrt jim je to tudi za-gotovil.
Kako ocenjujete uspeh naše reprezentance v Zagrebu?
— Tretje mesto je brez dvoma velik uspeh! V njem so skrita prizadevanja vseh članov. Hokejske zveze Jugoslavije zveznega kapetana, mene kot trenerja in v glavnem seveda fantov. Brez sodelovanja vseh, takšnega uspeha ne bi dosegli. Z odlično uvrstitvijo v Zagrebu precej več pomenimo v evropskem hokeju.
Na katero mesto ste raču-nli pred začetkom prvenstva?
— Po pripravah, ki smo jih imeli, sem bil prepričan, da reprezentanca lahko osvoji četrto do šesto mesto. Take so bile naše možnosti. Tretje mesto pa je rezultat borbenosti in prizadevanja reprezentantov, ki so se borili na Salati.
Kaj lahko rečete o naših reprezentantih?
— Bili so disciplinirani, prizadevni in se zvesto držali sistema igre, za katerega smo se dogovorili. V državni reprezentanci igramo boljši hokej kot v klubih. Kdor nastopa za reprezentanco, mora igrati hitreje, bolj borbeno in z večjo mero odgovornosti. V reprezentanca igramo napa-dalno-obrambni sistem, ki je nekoliko podoben kanadskemu s tem, da smo v obrambi mnogo bolj pozorni. Kadar so naša reprezentanti naloge dobro izpolnjevali, so bili nevarni za vsakega nasprotnika v B skupina.
Naše bralce bo prav gotovo zanimala še vaša ocena o posameznikih. Kaj na primer menite o vratarjih?
— Z igro vratarjev sem bil zadovoljen, saj so igrali zelo pametno. Dali so vse od sebe, vendar so v vsem svetu vratarji bolj napredovali kot ostali igralca. Pri nas pa so prav vratarji zaradi slabe konkurence, ostali na isti ravni. Glede vratarjev imam predlog: dobro bi bilo, če bi dva ali trije najboljši jugoslovanski vratarji odšli poleti na specializacijo v CSSR, kjer bi lahko v pripravah s češkoslovaškimi reprezentancami mnogo pridobili.
Še nekaj besed o obrambi?
— Ivo Jan je tehnično dober igralec, dovolj trd in se ne boji ter dobro strelja. Na žalost preveč preigrava in v napadu igra premalo odgovorno. Z njegovo fizično kondicijo sem zadovoljen, vendar mislim, da bi bila še boljša, če bi manj kadil.
Ravnik je zelo dober obrambni igralec, borben, hiter in igra pametno v napadu. Tudi njegova fizična kondicija je zelo dobra in se v pravem trenutku poslužuje ostre igre. Tudi zanj pa velja tisto o kajenju ...
Jug je igral na prvenstvu zelo dobro. Čeprav je bil to njegov prvi nastop na svetovnem prvenstvu. Manjka mu izkušenj in bolj se bo moral zavedati odgovornosti, če nastopa za državno reprezen-
tanco. Ce bo vestno treniral in izboljšal hitrost, bo med najboljšimi našimi obrambnimi igralci.
Kristan je najstarejši v reprezentanci. Je zelo borben, oster, dobro strelja, vendar bi moral pri 29 letih več trenirati in manj kaditi.
Mihajlovski je novinec v reprezentanci. To je obetajoč igralec, dober v obrambi in dobro strelja. Moral bo le izboljšati tehniko drsanja.
Ratej je zelo napredoval, igra pametno in ne tvega. Moral bo izboljšati hitrost.
Ostanejo še napadalci?
— Franc Smolej ima precej smisla za kombinacije in si zelo prizadeva v obrambi. Na žalost pa na svetovnem prvenstvu ni bil vsak dan najbolje razpoloženj. Moral bo izboljšati svoje strelske sposobnosti.
Felc je tehnično zelo popoln igralec in je bil fizično odlično pripravljen. Imel je smolo, da se je poškodoval že na pripravah, kar ga je vse prvenstvo oviralo. V bodoče bo moral bolj sodelovati z obrambo in še bolj Izkoriščati svoje strelske sposobnosti.
Tišler je bil naš fizično najbolje pripravljen igralec. Na žalost je imel poškodovano koleno, vendar je stisnil zobe in igral kot je najbolje mogel. Je zelo dober strelec, vendar to prednost zelo slabo izkorišča. Moral bo bolje sodelovati z obrambo in si pridobiti več zaupanja vase.
Renaud, v času priprav ni bil zdrav, vendar je na prvenstvu igral solidno. Dobro je streljal in ima smisel za kolektivno igro. žal, si je na zadnji tekmi zlomil ključnico.
Bogo Jan je naš drugi igralec z zelo dobro fizično kondicijo. Je zelo borben igralec, ki mnogo pomaga obrambi. Zanj velja, da bo moral bolj sodelovati z ekipo brez preigravanja in kot vsi naši napadalci, bolj izkoriščati strelske sposobnosti.
Mlakar je na prvenstvu dobro izpolnil svojo nalogo.
Waclav Bubnik
Postati bo moral še bolj borben, saj je za zdaj naš »naj-nežnejši« igralec.
Hiti, Beravs in Roman Smolej so stari 18 in nekaj več let. Na prvenstvu so dobro opravili svojo nalogo in so igrali bolje kot na Finskem. Seveda pa jim manjka izkušen v težjih tekmah.
Pred pričetkom prvenstva v Zagrebu je bilo precej govora o slabem ledu?
— V času priprav je bil led na Šalati zares slab. Funkcionarji v Zagrebu so se nato potrudili in za tekme, ki smo jih igrali na prvenstvu je bilo glede tega v redu. Ce ocenjujem led pred in med prvenstvom, je razlika kot noč in dan.
Morda še beseda dve o gledalcih?
— Gledalci so nas »razočarali« v doberm pomenu besede. Navijali so, da sem doslej le malokdaj videl kaj takšnega. Tudi na Jesenicah so nam gledalci veliko pomagali in to v zelo pomembni tekmi.
Če primerjamo kvaliteto s podobnim tekmovanjem prejšnjih let, kakšno oceno bi lahko zapisali?
— Ni samo moje mnenje, ampak tako menijo tudi ostali funkcionarji, da so bile tekme v B skoraj tako kvalitetne kot v A skupini. Reprezentance v B skupini so napredovale v drsanju kot igri. Poseben napredek pa smo opazili pri vratarjih. Prepričan sem, če bi imele reprezentance B skupine takšne pogoje, kot jih imajo najboljše na svetu, bi bil napredek še večji.
Kakšen uspeh menite, da bo Jugoslavija imela od prvenstva, ki je bilo jjri nas?
— Vsak človek v Jugoslaviji danes ve, da je bilo svetovno prvenstvo pri nas in
da je hokej na ledu zanimiva igra. V južnih krajih Jugoslavije seveda ni najboljših pogojev za hokej, vendar sem prepričan, da se bo v vseh ostalih krajih ta panoga zelo razširila.
Svetovno prvenstvo je kon-čano. Kako menite, da bi se igralci najuspešneje priprav, ijali za bodoča srečanja?
— Mislim, da bi bilo najprimerneje, če bi igralce razdelili med prvoligaške klube v CSSR in jih pustili na pripravah po mesec dni. Ko bi se vrnili iz CSSR, bi imeli spet skupne priprave.
Ljubljana ima odlično umetno drsališče. Kaj pa dobro moštvo in nadaljni razvoj hokeja v našem mestu?
— Želim, da bi Ljubljana dobila moštvo, ki bi ustrezalo športni dvorani Tivoli. Poznam težave v Ljubljani in vem, da s svojimi močmi ne morejo zbrati takšnega moštva. Zanimanje pa je veliko in zdaj so na vrsti funkcionarji, da mladino pravilno usmerijo!
Splošno mnenje, je da re-prezentanca CSSR ni zaslužila drugega mesta?
— Reprezentanca CSSR je res imela srečo, da je osvojila drugo mesto. Kot mi je znano, so prišli reprezentanti CSSR v Ljubljano z namenom, da obdržijo enega od prvih treh mest. To jim je tudi uspelo. Tega sem zelo vesel, čeprav mi je žal, da ljubljanski gledalci niso imeli priložnosti videti "prave finalne borbe!
Vse, kar nam je povedal trener Bubnik, nam vzbuja optimizem pri nadaljnji afirmaciji hokeja v naši državi. Gre za pomembno misel: Ne počivati na lovorikah, temveč stremeti za še večjimi dosežki.
MARJAN GOGALA
HOKEJSKE PALICE ZA VSAKOGAR IZDELUJE — ELAN

HOCKEY66
HOCKEY66
OCKEY 66
HOCKEY66
Pred polno dvorano so bile še zaključne slovesnosti. Novi svetovni prvak SZ je ustregel željam številnih fotoreporterjev, ki so posneli na filmski trak zmagovito moštvo.
______________________________ _________________________■■ i a
Veselje v taboru Sovjetske zveze je bilo po končanem prvenstvu veliko, °brazi potrjujejo to trditev.
Z ARHIVA
Zanimiv posnetek pred vrati ČSSR. Trije bfanilci skušajo zadržati odločne
napadalce ČSSR.
■Or
A#tY0^C
Ti,
I
H LJUBLJANA
13.3.1966 VV ^
»TT« je organiziral med novinarji anketo, kateri igralci sestavljajo najboljše moštvo na SP. Končno se je izoblikovala naslednja šesterica (od leve): Hucks (Kanada), Aleksandrov, Loktev, Ragulin (vsi SZ),
Martin in Begg (oba Kanada).
H
O
- . •	* -c f .'•H* •. .
C
K
Y
• ?
66
O
H
O
C
K
" V
Y
66
• .
'' ' ' /
‘. r •*. ■ v.•"$&:S■
- • •
©
Kapetan moštva SZ Kuzkin je sprejel dva pokala za naslov svetovnega in
evropskega prvaka.”
Predsednik LIHG g. Ahearne izroča darilo kapetanu ^ likalu.
Finalna tekma med SZ in ČSSR nas je razočarala. Puck se je kar sedemkrat znašel v mreži ČSSR, medtem ko je vratar SZ Konovalenko le enkrat kapituliraL
.
STROKOVNO - AKTUALNO
STROKOVNO
AKTUALNO
■ , ' - . - .■
STROKOVNO - AKTUALNO
SAMO DENAR JE ZA KVALITETNI ŠPORT PREMALO
POLETOVA RAZPRAVA O PROBLEMATIKI VRHUNSKEGA ŠPORTA
Vsi tisti, ki ne vidijo v športu ničesar drugega, kakor težnjo po vrhunskih sto-idtvah in visoko uvrstitev naših tekmovalcev v svetovnem merilu, so po sleherni mednarodni prireditvi razočarani. In vedno znova se sprašujejo: kje bi poiskali boljšega trenerja, kje odkrili še kakega perspektivnega nadarjenca, da bi okrepili tekmovalno moštvo. Tako gre iz leta v leto. Stopamo na mestu in smo nezadovoljni.
Na rešitve, ki smo jih sprejeli na velikih posvetih družbenih delavcev in šport nih strokovnjakov — mislim na kongrese telesne kulture in podobno, pozabljamo sproti. Eno so sklepi, drugo je življenje.
Kako smo že sklenili in slovesno razglasili? Da je mladinska telesna vzgoja pogoj za tekmovalni šport in
2 1CN ICA
ZELENICA
LJUBELJ 1081 m — 1544 m vozi vsak dan
Žičnica »ZELENICA« je samo 50 kilometrov oddaljena od Ljubljane.
Na Zelenici so urejena smučišča za začetnike in izkušene smučarje. — Izposojevalnica športne opreme. — Bifeja pri spodnji in srednji postaji žičnice redno obratujeta.
Po smučanju vas vabimo na okrepčilo v restavracijo »LJUBELJ« na Ljubelja.
KOMPAS vas vabi na obisk Zelenice. Iz Ljubljane organizira izlete na Ljubelj poslovalnica Kompasa na Titovi 12.
da mora izhajati vrhunski šport iz množičnosti. Toda to zahteva delo. Drobno, načrtno, temeljito, redno ter bolj ali manj neopazno delo s stotisoči otrok, pa mladincev in mladink. Zajeti je treba tudi tiste, ki še niso perspektivni. Pri takem delu še m spektakla, ni atraktivnosti in tudi ne možnosti za mikavna potovanja. Zgodaj je treba začeti z učenjem športnih panog in delati po sovjetski koncepciji po 6 do 8 let — po naši praksi (mislimo na Mira Cerarja) pa kar 12 let!.
Pri nas so misli usmerjene na žetev, na rezultate. Ko je treba orati in sejati in podobno, ni sodelavcev. In teh bi potrebovali zelo veliko, da bi bila tudi žetev kaj vredna. Naj ponazorim nakazano misel z nekaterimi primeri.
Na Švedskem imajo po šolah 2000 šolskih športnih klubov, ki sestavljajo močno zvezo s 450.000 članstva. Učenci in učenke tekmujejo v ligaškem tekmovanju po okrajih. To pomeni množično uveljavljanje .mladine v tekmovalni šport. Naprej gre laže. Nadarjenca se razvijejo o pravem času in imajo že dobro fizično kondicijo in nemalo tehničnega znanja, ko preidejo iz šolskega društva v športno sekcijo te ali one strokovne zveze.
Švedi posvečajo veliko pozornost tekmovanju za športni znak. Ze od leta 1919! To tekmovanje je tako sestavljeno, da razvija vse potrebne psihofizične kvalitete: moč, hitrosti, spretnosti in vzdržljivost. Na švedskem, v obeh Nemčijah, v ZSSR itd. so izdali že na milijone značk —■ vidnih priznanj mladim športnikom. Tudi prti nas je prišlo do tovrstne pobude — najprej za tekmovanje z geslom ZREN (»Za republiko naprej«), nato za tekmovanje za šolski športni znak. Toda stvar je zasipala. Ustavila se je pri vprašanju kdo bo plačal tistih nekaj kovačev za znak. škoda, spet
nam je ušlo iz rok učinkovito sredstvo aktiviranja mladine!
Z občudovanjem spremljamo uspehe sovjetskih športnikov. Vsak teden beremo o zmagah na tem ali onem področju. Vredno bi bilo seznaniti se tudi s tistim drobnim, načrtnim, vztrajnim in široko razpredenim delom, ki vodi do olimpijskih in drugih kolajn.
V ZSSR ne rešujejo problema s hranarino za 60 ali 600 tekmovalcev, in tudi ne s preseljevanjem, pregrupira-njem izbrancev ali z iskanjem trenerjev, ki bi delali čudeže. Uspešne rešitve vodijo v vzgoji in selekciji mladih nadarjencev. Zavedajo se, kar je učil že Coubertin, da je treba vzgajati tisoč pionirjev, da bi vzgojili sto zmogljivih mladincev. Ker tudi v ZSSR še nimajo pogojev, da bi nudili učencem v šolah več ur telesne vzgoje, kakor po tri na teden, so ustanovili za potencialne mlade tekmovalce posebne športne šole. Teh je 2044 in v njih trenira 620.000 že izbranih dečkov in deklic pod vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev in športnih zdravnikov. Tako je možno, da odkrijejo že med 14-letnlmi dečki marsikoga, ki z lahkoto skače v daljino 6 m daleč ali da preteče 60 m v 7,4 sekunde.
Naj opozorim še na spar-takiado. Ni to samo tista mogočna, atraktivna prireditev, ki jo občudujemo pri nas v filmskem žumalu, ni samo dobro režiran spektakel, temveč mnogo več: slovesen zaključek množične vadbe, treniranja in tekmovanja, ki je zajelo 20 milijonov mladih športnikov.
Lahko bi spregovorili še o šolskem športu v ZDA, ki pomeni intenzivno aktivnost stotisočerih in dobro premišljeno selekcijo. Lani mi je prišla v roke razpredelnica ameriških potencialnih kandidatov za plavalno reprezentanco za 1968. Nad 4000 evidentiranih otrok, med njimi tudi desetletnih, ki imajo ta-
ko odlične čase v različnih stilih plavanja, da bi lahko sestavili na desetine olimpijskih reprezentanc.
Vse te stvari so tudi pri nas bolj ali manj znane. Vsak študent telesne vzgoje pozna sodobno pot do vrhunskih športnih rezultatov. Ta pot se začenja s telesno vzgojo v družini, nadaljuje se v osnovni šoli, vodi preko šolskih športnih društev k pravočasni specializaciji in nato v športni klub. Toda to je koncept, ki ima za zdaj samo še teoretično veljavo. Življenje je drugačno, življenje obrača po svoje: starši se le tu pa tam zanimajo za telesno vzgojo svojih malčkov, v glavnem si belijo glave s šolskimi domačimi nalogami. Morebitna domača naloga iz telesne vzgoje (npr. posebne vaje za odpravljanje mišične slabosti), bi naletela na čudenje ali kaj takega. Pri razrednem pouku se dogaja, da »zmanjka časa« za telesno vzgojo, pri predmetnem pouku pa se že čutijo posledice pomanjkljive gibalne izobrazbe v usodnem obdobju otroka okrog 10. leta starosti. Razen tega se občuti pomanjkanje vadišč (telovadnic, igrišč, plavalnih bazenov), opreme in zlasti strokovnih kadrov. Tako pride le malo otrok do pravočasne specializacije. Vprašanje šolskih športnih društev je nerešeno, zlasti materialno. Cesto imamo veliko denarja za pomoč »po-
tujočim moštvom«, ki skrbijo za spektakel povprečne vrednosti, često dajemo do 80% vseh sredstev za tekmovalni šport, vse skupaj pa je konec koncev podobno le žetvi na njivi, ki je nismo obdelali.
Štiri predloge bi imel:
Prvič, da bi začeli po vseh občinah z akcijo za redno in kvalitetno telesno vzgojo (z ustreznimi elementi športa) po šolah.
Drugič, da bi omogočili de lo šolskim športnim društvom.
Tretjič, da bi spremenili tekmovalni sistem in omejili potovanja.
Četrtič, da bi v naši propagandi na področju telesne kulture bolj ko doslej mislili na vso mladino in da bi zavestno ustvarjali razumevanje za edino sprejemljivo koncepcijo dela za vrhunski šport, ki vodi od uspešne telesne vzgoje vse mladine k navajanju na šport in usmerjanju nadarjencev v športno specializacijo. Sredstva, vložena v tako delo, bi bila dobro naložena — bila bi namenjena krepitvi ljudskega zdravja in večanju delovne zmogljivosti, vrhunski športni rezultati pa ne bi bili več stvar umetno vzgojenih posameznikov, temveč naravna posledica višje ravni ljudske telesne kulture.
Prof. DRAGO ULAGA
PO HOKEJSKEM DOPUSTU -VELIKO NOVEGA
Zdaj, ko smo se svetovnega hokeja v obilici naužili za leto dni, se lahko spet vrnemo na šahovske poljane, tem bolj, ker je zdaj na njih zelo živahno. ,Doma in zunaj, na raznih zemljepisnih širinah.
Poglejmo najprej, kaj se dogaja doma. Na prvo mesto prav gotovo velja postaviti uspešen obračun z Madžari. Povrnili smo jim z dobro merico vse, kar smo z njimi hudega doživeli v zadnjih dveh letih. Domov smo jih spremili s kar 15:9, pri čemer je glavni povračilni udarec sovpadel s hokejsko zmago nad istim nasprotnikom. Čudovit dvojni nelson, ravno o pravem času. Drobna analiza pokaže en sam madež: popolno ravnotežje na prvih štirih, olimpijskih deskah, se pravi, da bomo z Madžari, ob odsotnosti ZDA, bili na jesenski oiimpiadi na Kubi krvav boj za srebrno odličje.
V	Beogradu so pripravili za 8. marec, mednarodni ženski praznik, vnovič lepo zaseden ženski turnir. Prišla je tudi svetovna prvakinja N ona Gaprindašvili, vendar ji, vsaj v začetku, rožice niso ravno cvetele. Dvakrat je bila celo poražena. Toda ker je zaostanek že skoraj nadomestila, kaže, da bo na koncu vseeno vse v red« in pravi, da jo bomo videli na zmagoviti stopnički. Domače matador-ke z mednarodnim naslovom — inž. Nede* kovičeva, Lazarevičeva in K. Jovanovičeva ne blestijo posebno, pač pa sta jih vsaj v prvi polovici turnirja uspešno nadomestili nacionalni mojstrici Stadlerjeva in Jocičeva. Slovenska predstavnica Ljiljakova je, kljub močni konkurenci, razočarala. Razlog je na dlani: malo igranja in študij.
Na Slovenskem se gremo trenutno, kdo je boljši šahovski hitro-rokec. V Mariboru so med posamezniki pospravili vse medalje domači. ki imajo v tej zvrsti šahovske igre nrav gotovo na več vale. Zmagovalec: inž. Ljubo Creplnišek. To nedeljo pa so se v Cateških toplicah že dvanajstič srečale na brzopoteznem prvenstvu Slovenije reprezentance slovenskih mest. Glavno besedo so zopet imeli Mariborčan’ in Ljubljančani. Slednji so branili lansko zmago, prvi pa so jih spet hoteli zriniti z najboljšega moct/* K^o je iispel?
Pa zunaj naših meja? Ivkov je v Benetkah, kjer se precej amatersko peha za prvo mesto komaj osem igralcev, med njimi velemojstri Antošin (SZ), Lengyel (Madž) in Schmid (ZRN). Ko smo našega Boro v petek »zapustili«, je stal na prvem mestu v družbi z Angležem Golombekcm, pa tisti večer z njim tudi v važni partiji za končni triumf. V Kjobenhavnu sta se zagrabila velemojstra Larsen in Gcller, da razčistita, kdo izmed njiju bi morda brez kvalifikacij vskočil na kandidatski turnir, če bi Talj ali poraženec dvoboja Soaski	odnovedal
iovanje. Pri 22 se torej še ne vel kdo izmed njiju bo zasedel na svetovni jakostni lestvici višje mesto in si torej v danem primeru pridobil višje pravice, kdo pa bo moral v nižje tekmovanje. Zadeva pa je bržčas bolj častne kot praktične narave.
Nazadnje je tu še turnir v argentinskem ietovišču Mar del Plati. Zasedba je odlična: Smislov, Por-tisch, Reshewsky, Uhlmann itd. Samo nas ni poleg. Čeprav so nas včasih tudi radi sprejemali. Zakaj? Odgovor na to vprašanje nam ni znan.
V	zadnjem odstavku pa naj
bralca samo spomnim na velik dogodek, ki je takorekoč pred durmi: 11. aprila bo na sporedu prva partija dvoboja Spaski : Pe-trosjan za naslov svetovnega prvaka.	Franček Brglez
E3 SUPERMARKET
PASAŽA NA AJDOVŠČINI
Oglejte si bogato zalogo foto-aparatov in pribora-, pred začetkom pomladi


OD URUGVAJA DO...
ZR Nemčija
Tokrat imamo opravka z reprezentanco, ki se je skoraj redno udeleževala svetovnih prvenstev in pri tem dosegla tudi nekatere vrhunske rezultate- vključno osvojitev zlatega pokala Julesa Rimeta. Medtem ko se predvojna Nemčija nd udeležila prvenstva 1930, jo na naslednjem prvenstvu že najdemo in to med najboljšimi. Po uspešnih kvalifikacijah proti Luksemburgu so v končnem tekmovanju v osmini finala izločili Belgijo s 5:2, v četrtfinalu švedsko z 2:1, da bi v polfinalu izgubili proti srebrni CSR 1:3 V borbi za tretje mesto pa so potem še premagali Avstrijo s 3:2.
1938 je bil nastop nekoliko manj uspešen. Uspeli so v kvalifikacijah proti Finski in Estoniji, v osmini finala pa jih je po dveh tekmah izločila Švica (1:1 in 4:2). Po drugi svetovni vojni Nemčija ni bila pripuščena na prvenstvo 1950, pojavita pa se dve nemški državi, ki obe nastopata v mednarodni nogometni konkurenci, čeprav govorimo tokrat o ZRN, smo dodali tudi predvojne rezultate skupne Nemčije, da bi bil pregled pač čimbolj popoln.
NEPRIČAKOVANI SVETOVNI PRVAKI
1954 pridejo Nemci v Švico kot ena od šestnajstih uvrščenih reprezentanc, ne da bi pri tem veljala pri komerkoli za favorita V skupini se je uvrstila na drugo mesto za Madžarsko in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje, kjer je srečno premagala Jugoslavijo z 2:0 v četrtfinalu, v polfinalu »postrelila« Avstrijo s 6:1, dokler nd prišlo potem v finalu do velikega presenečenja, ko so po vodstvu Madžarov z 2:0 nemški nogometaši, ki so kot celota zaigrali v življenjski formi, še izenačili in zmagali s 3:2. To je bilo doslej največje presenečenje svetovnih nogometnih prvenstev in neverjetno razočaranje za Madžare, ki so v tistih letih gospodarili po nogometnih igriščih. Najvišji naslov so za ZR Nemčijo osvojili F in O. Walter, Turek, Eckel, Rahn, Liebrich, Posipal, Schafer, Kohlmeyer, Mai in Morlock.
Na naslednjem prvenstvu najdemo ZRN zopet med najboljšimi 16, ker je kot svetovni prvak prišla v ta del tekmovanja avtomatično. V svoji skupini so zmagali, v četrtfinalu zopet s precej sreče izločili Jugoslavijo z 1:0, medtem ko so bili v polfinalu Švedi močnejši v razmerju 3:1. V borbi za bronasto medaljo so izgubili proti Franciji s 3:6.
Zadnje prvenstvo v Čilu je po uspehu v kvalifikacijah
proti Severni Irski in Grčiji ter v skupini (s Čilom, Italijo in Švico) prišlo v četrtfinalu zopet do srečanja z Jugoslavijo, tokrat so se naši maščevali z malenkostno zmago 1:0 za tri dotedanje poraze na SP.
TRNJEVA POT DO ANGLIJE
Za letošnje prvenstvo je pot ZRN do končnega tekmovanja vodila preko šibkega Cipra (5:0 in 6:0) in močne švedske (1:1 m 2:1).
Od vseh udeležencev SP ima ZRN največji rezervar igralcev, saj jih je po novih podatkih koli 2,245.000 v približno 15.300 klubih. Reprezentanca ZRN igra običajno v belih majicah in črnih hlačkah ter črnih dokolenkah.
Novi zvezni kapetan ZRN Helmut Schoen ima kaj težavno nalogo nadaljevati uspehe svojega velikega predhodnika Sep-pa Hrbergerja. Med ostalim ima dovolj težav z odhodom nekaterih odličnih moči v inozemstvo (nastop Nemcev, ki igrajo v Italiji je za SP zagotovljen). Iz širšega kroga kandidatov za reprezentačno moštvo se za zdaj najbolj vsiljujejo v ožji izbor naslednji igralci: vratarji Tilkovrski, Manglitz in Bernard, branilci Hottges, Schultz, Schnellinger, Novak, Pion-tek, Patzke, krilci Sieloff, Lorenz, Beckenbauer, Giesemann, Szymaniak, Weber, Luttrop, Steinmann in napadalci Bnm-nenmaier, Haller, Seeler, Kramer, Konietzka, Held, Grosser, Ulsass, Netzer, Hornig, Libuda, Grabovvski, Emmerich.
ZADOVOLJSTVO Z ŽREBOM
V ZR Nemčiji so zadovoljni s svojo razporeditvijo v skupino z Argentino, Španijo in Švico, ker menijo, da bi bila naloga verjetno v treh preostalih skupinah težja. Razpored tekem je naslednji: 12. julija preti Švici v Sheffieldu, 16. julija proti Argentini v Birminghamu in 20. julija proti Španiji v Birminghamu.
Strokovnjaki ZRN resno računajo z uvrstitvijo v nadaljnje tekmovanje, čeprav nihče v ZR Nemčiji ne pričakuje ponovitve velikega in presenetljivega uspeha pred 12 leti v Švici.
jjl!!l!IIIII!!llli[||||||||l!!ll!!llj!IIIII|jilllllllllll!!lll|j|||||j[ll|||j|yj!j|i|[j|||||jl||||||j[|!|||jj||j]||||j|||j{jjj|;ij||j|j||||jj{|jj|j|i||jj|jj||{jjf|jjj||j|;i||[||j|(jj;[|
lllllllllllllllillllll
l!li!llililllll!!lll!llll!ll|[|lll!l!llll!lllilljj|jliij|j||lllllil IlIliltliilllllllJIlillllliilllllllllllljillllillljilllllElllliltllllllliilllliilllijliliiitljlflljjivl^fittiii. MIIIiailllllllllillllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNiillllllllllllliliillM
Mednarodno prvenstvo ljubljanske univerze v smučanju
LJUBLJANČANI NAJUSPEŠNEJŠI
V slalomu zmagi za brata in sestro Pongratz — Najboljši domačin A. Klinar na osmem mestu — Prvo in drugo mesto za Ankeletovo in Fanedlovo v veleslalomu — Jakopič drugi, Klinar deseti med moškimi
V današnjem veleslalomu, J:21.5, 2. Kantušar 1:24.9, 3.
KRANJSKA GORA, 20. marca — Na smučiščih na Vi-trancu je bilo včeraj in danes mednarodno prvenstvo
Ljubljanske univerze v alpskem smučanju, na katerem je nastopilo Okoli 60 tekmovalcev — študentov iz Av-
UDELEŽBA KOT
JE SE N
Nadaljevanje s 1. strani Lojze gorjanc: snega Bo DOVOLJ!
Najprej je zazvenel znani glas zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca. Naš pogovor je bil kratek, vendar dokaj zanimiv in vreden objave.
Kako se počutite v Planici oziroma kako potekajo priprave naših skakalcev za ve; liko planiško prireditev?
— Snega je dovolj! Danes je bilo vreme nekoliko oblačno, tudi snežilo je. Fantje pridno trenirajo. Na treningu je kar 22 skakalcev, kar je izrednega pomena za naš nadaljnji tekmovalni razvoj.
In kako ste razpoloženi?
— Povsem optimistično! Naši reprezentanti zlasti Zajc in Pečar sta v solidni formi. Danes pričakujemo še Petra Eržena.
In kakšni so vaši vtisi o naših mladih skakalcih?
— Zame je izrednega pomena, da je trenutno v Pla-
RLDI FINŽGAR: ZGRABILI SO ME PRAV ČUDNI OBČUTKI
Kdo ne pozna planiškega junaka Rudi Finžgarja? Vedno nasmejan, vselej pripravljen za razgovor, za kakršnokoli pojasnjevanje in predvsem veliki tekmovalec, ki mu je bil prav smučarski skok največji užitek ...
Nismo mogli mimo njega pri tem telefonskem pogovoru. Bil 'nam je pri roki in zato je tudi on spregovoril nekaj besed, ki jih objavljamo v celoti.
Ne morete si misliti, kako čudno mi je pri srcu. Spet doživljam velike in nepozab ne dni in nestrpno pričaku jem snidenja z velikimi prijatelji kot so Bradi, brata Runda, Tschannen itd. Spet bo stekel sproščen razgovor o nepozabnih in velikih tre nutkih v Planici pred 30 le ti, kar je danes že zgodovina Človek se nehote vpraša ka ko to, da so tako hitro mi
strije, ZRN, Italije, Švice, ČSSR, Anglije in Jugoslavije.
Včeraj so se tekmovalci in tekmovalke pomerili v slalomu. Obe progi je postavil Stane Rotar in sta imeli prva 43, druga pa 45 vratič. Med moškimi je favorit Schenzel že v prvem teku izpustil vratca, z veliko prednostjo pa je zmagal Pongratz pred Sinayem in Mayerjem. Jugoslovan Jakopič je padel že v prvem teku, Andrej Klinar je s previdno vožnjo v obeh tekih zasedel osmo mesto. Med ženskami je prav tako zmagala Pongratzova, naša predstavnica Fanedlova je padla, Ankeletova je bila v prvem teku najhitrejša, vendar je v končni razvrstitvi dosegla tretje mesto.
ki ga je prav tako postavil Stane Roter, favoriti niso razočarali. Na 1600 m dolgi progi s 43 vratci je bil najhitrejši čehoslovak Sinay, odlično pa je danez vozil Ja-kupič, ki se je uvrstil na drugo mesto. Med ženskami sta Ankeletova in Fanedlova premočno osvojili najboljši mesti, včerajšnja zmagovalka v slalomu Pongratzova pa je zasedla tretje mesto.
Rezultati: slalom moški — 1. Pongratz (Mun) 84.7, 2. Si-nay (Pra) 86.3, 3. Mayer (G) 86.4, 4. Moser (Mlin) 87,1, 5. Ellingson (Ziir) 88.0, 6. Pel-laton (Ziir) 88.3, 7. Roklavsky (Pra) 89.1, 8. A. Klinar (j) 89.4 9. Brichet (Ziir) 90.4, 10. Zajc (Lj) 92.7; ženske — 1. Pongratz (Mlin) 94.3, 2. May (Miin) 104.6, 3. Ankele (Lj) 10S.7, 4. Fanedl (Lj) 127.3, f. Wolf (Zgb) 227.0; starejši akademiki:	1. Pirc
Pogačnik 1:25.2 (vsi Ljubljana).
Veleslalom: moški — 1. Si-nay (Pr) 1:53.9, 2. Jakopič (Lj) 1:54.9, 3. Mayer (Gr) 1:55.9,	4. Pongratz (Miin)
1:56.9, 5. Brichet (Ziir) 1:57.7, 6. Syrovatka (Pr) 1:58.5, 7. Rao!avsky (Pr) 1:59.3, 8. Ellingson (Ziir) 2:02.3, 9. Fel-laton (Ziir) 2:03.1, 10. A. Klinar (Lj) 2:03.3; ženske — 1. Ankele (Lj) 2:06.6, 2. Fanedl (Lj) 2:10.7, 3. Pongratz (Miin) 2:14.5, 4. May (Miin) 2:36.5, 5. M. Fanedl (Lj) 3:08.1; ekipno —	1. VŠTK 4:12.5, 2.
FAGG (Graz) 5:00.5, 3. Elek-tro (Ljubljana) 6:09.0; univerzitetno prvenstvo Ljubljane v veleslalomu: moški — 1. Gartner (VŠTK) 1:22.2, 2. Svetličič (VŠPV) 1:22.3,	3.
Penko (Ek) 1:23.5; ženske — 1. Milavec (Med) 1:46.4, 2. Marinko (Med) 2:01.1, 3. Pap-ler (FNT) 2:05.3.
nila tri desetletja in da je naša Planica,., spet takšna kot pred tolikimi le-
seni sicer opazil kakšnega izrednega skoka v kvaliteti, I toda dovolj je, da imamo številne skakalce in od teb I jih bo gotovo nekaj prav kmalu v naši izbrani sredini. To so mogočni vtisi, morda ' večji kot trenutno karkoli drugega!
Pecah in zajc Nestrpno pričakujeta Nastop na velikanki
Ko smo zvedeli za počutje hi ozračje v planiški dolini °z. na 90 m skakalnici, kjer trenirajo naši skakalci, smo boleli zvedeti avtentične ve-sti tudi od naših reprezentantov samih. Za hip je obmolk-hil glas onstran žice. že v naslednjem trenutku pa smo Uslišali reprezentanta Zajca, bi vselej rad pove, kako prebija trenutke pred velikimi dnevi. Takole nam je povedal.
— Vesel sem, ker je vreme !ePo in ker imamo dovolj hiožnosti za dobro vadbo. Dntos bo konkurenca takšna, bot je še ni bilo! Na vaše konvencionalno vprašanje, kaj hiislim o veliki planiški pri-feditvi naj tudi konvencionalno odgovorim: borili se bo-tho, ker hočemo v tako močni konkurenci iztržiti čim ^eč! Verjemite nam, da vsi ^eiimo čim lepših daljav in cim manj poškodb ...
„ Slušalka je romala iz Zaj-j-eve roke v roko Pečarja. Na [kratko nam je povedal:
— Pripravljamo se tako k°t »astronavti v Rusiji ali -^hieriki. Vsi bi želeli biti Trave rakete. Razpoloženje je ?dlično, še lepše pa vreme, k&r je za nas vse izrednega Tomena. Vprašujete kako je ® konkurenco? Vse kaže, da tako popolnih tekmovalcev, kpt jih ho tokrat imela Pla-b*ca, jih še ni bilo v Jugo-Jnviji. Kar nekam nerodno jtt bo, ko se bom znašel rtod svetovno elito. Toda oo-;aviU se bomo na start” V-j® velikanke, v noši o” n ci j^ni^zlodej, da ne bi nekaj
ti. Le škoda, da ni v naši sredini še Janeza Polde, ki bi mu tako rad prisrčno segel v roke ...
Vem da vas zanima kaj mislim o letošnji udeležbi. Povem vam, da bo ta tako kvalitetna, kot še nikoli do; slej! Tudi za naše fante sem prrepičan, da bodo . pokazali pravo možatost in da ne bodo razočarali.
Pozdravljena bodi Planica in nasvidenje kličem vsem, ki se bodo v teh dneh zbrali ob vznožju priljubljene . velikanke!	MARJAN LIPAR
Naš znani smučarski Skakalec inž. Peter Eržen (v sredini) je po velikem uspehu na Japonskem, kjer je osvojil 2. mesto, spet v svoji preljubljeni planiški dolini. Naš posnetek ga prikazuje v družbi s skakalcem iz NDR Bokelohom (na levi) in italijanskim reprezentantom Bazzano, Ju bosta tudi letos v moštvili NDR
oziroma Italije.
REZERVIRANO •ZA BRALCE
V času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je v naše uredništvo prišlo precej pisem naših bralcev. V pismih so nam naši redni in priložnostni bralci opisali svoje misli ob izrednih številkah »HOCKEY 66«. Pisma so pri-bajala iz domovine in tudi iz tujine. V današnji številki smo se prav zaradi velikega števila teh pisem odločili, da našim bralcem posredujemo nekaj izvlečkov iz teh pisem.
Bralec Janez Škraba iz Malmsburia nam piše takole:
S Poletom sem v celoti zadovoljen in želim še nadalje ostati njegov zvesti prijatelj. Želim izraziti priznanje vsem novinarjem, ki sodelujejo v vašem listu za tako pestre in bogate članke. Obenem vas prosim, ker sem prepričan, da imate tesne stike z upravo NK Olimpije, če bi mi hoteli napraviti uslugo s tem, da bi jim sporočili, da želim postati njihov podporni član, in to zato, ker s pomočjo vašega Poleta spremljam velike uspehe Elsnerjeve Olimpije. Prosil bi vas, da jim posredujete moj naslov, da mi bodo lahko odpisali vse okoli mojega članstva v Olimpiji.
Bralec iz Križevcev pravi takole:
Z veseljem kupujem »KOCKE Y 66«. Vsem zbranim hokejistom želim vse najboljše. Jugoslovanskim reprezentantom pa želim mnogo sreče v borbi za najboljše mesto. Poletu pa želim, da bi objektivno poročal o vseh tekmah svetovnega prvenstva. Tudi mi na podeželju se pridružujemo skupnemu veselju ob tako veliki športni manifestaciji v naši domovini.
Polonca -Trampuž iz Ljub Ijane pa se je v času »HOC-KEY 66« pritožila nad našimi prispevki v angleščini. Takole pravi:
Danes sem iz radovednosti kupila posebno številko »KOCKEY 66«. V tej prvi šte-vilki niste mogli opisovati tekem. Zato je v časopisu polno nagovorov, pozdravov, dobrodošlic itd. Precej vsega tega je v angleščini, kar je po mojem zelo dobra ideja. Vendar je prav ta angleščina po mojem mišljenju kamen spotike. O sebi ne morem trdi-di, da popolnoma obvladam angleščino.. Toda v gimnaziji se človek marsičesa nauči. Zato sem bila ob površnem branju tekstov nad nekaterimi članki zelo razočarana.
ŠPORTNI ZDRAVNIK SVETUJE
POŠKODBE PRI HOKEJU NA LEDU
ar ALOJZU SKI
Minilo je svetovno prvenstvo v hokeju na ledu in dodobra smo se spoznali s to športno panogo. Nekateri v dvorani drugi pa pri televizijskih zašlo-nih. Prof. dr. Šef nam je tokrat pripravil nekaj o poškodbah pri tej dinamični igri.
Kakor pri vseh športnih panogah, so tudi pri hokeju na ledu možne včasih precej hude poškodbe, čeprav hokej ni na prvem mestu glede števila poškodb, je vendar odstotek 2,9 precej visok. Največ poškodb pri hokeju na ledu je zaradi slabe pripravljenosti in slabe mišične moči — 70 odstotkov. V
17 odstotkih je vzrok prevelik napor in utrujenost, v 13 odstotkih pa nediscipliniranost, grobost ali celo podivjanost igralcev. Več poškodb je tudi pri kronični utrujenosti, ko igralci brez pravega in zadostnega počitka nastopajo na številnih tekmah. To je predvsem na ligaškem tekmovanju, turnejah ali pripravah za večja tekmovanja. Dosežemo pa prav nasprotno, saj je uspeh manjši, poškodb pa je več kot navadno.
Zelo pomembno je, da trener opozarja na razne poškodbe pri različni tehniki in taktiki. Da se izognemo poškodbam v igri s trdim ali celo grobim moštvom, je pomembno spremeniti taktiko in psihično-pomirjevalno vplivati na igralce, da ne izgubijo živcev. Takšna taktična poteza je koristna in nasprotnika zmede.
Vzroki za poškodbe pri hokeju na ledu so na igrišču to je ledena ploskev, na ograji in vratnicah, pa tudi rekviziti — hokejske palice, puck in ostre drsalke so večkrat vzrok za poškodbe. Razumljivo je, glave povzročata puck in udarcih igralci zelo pogosto poškodujejo glavo. Pretres možganov ni posebna redkost, posebej pa so tu večkrat prizadeti vratarji. Največ' poškodb glave povzročata pudk in palice. Najbolj pogoste rane so okoli očesne votline, prebita arkada ob čelnem robu nad obrvijo. Igralec lahko poškoduje tudi oko.
Nikoli ne bom pozabil tragične poškodbe dolgoletnega državnega reprezentanta iz Garmich-Par-tenkirchena, ki je v Fiisse-nu v finalni tekmi nemškega prvenstva in na svoji poslovilni tekmi izgubil oko! čeprav je bila tekma
vse prej, kot samo ostra in borbena, ga je nasprotnik nehote sunil z držajem palice v oko! Očesno jabolko je bilo prečno pretrgano, gornja veka pa je bila potisnjena v rano. Klubski zdravnik, ki meje povabil na to tekmo, je bil tako zelo prizadet, da nekaj časa ni mogel verjeti, da je oko močno poškodovano. Čez približno eno uro so na operacijski mizi lahko poškodovano oko le še odstranili. Takšnih in drugačnih najtežjih primerov poškodb, pa je pri hokeju na ledu k sreči zelo malo.
Na obrazu so na nosu številnejše poškodbe zaradi pucka, kakor s palico. Nič posebnega niso poškodbe brade, ustnic in zob kakor tudi prelom ličnic in čeljustnice. Zato je za vratarja zelo pomembna dobra zaščitna maska.
čeprav se jo večinoma branijo, ker ni udobna
Ker so igralci razmeroma dobro zavarovani tudi proti močnejšim trčenjem, ne pride do tako pogostih poškodb oprsja. Ranitev trebuha in bokov s palico je zelo redka, vendar poškodbe na tem’ mestu lahko povzroči tudi puck ali drsalec z ostro drsalko. Pri naletu na ograjo igralec lahko poškoduje notranje organe, vendar pride največkrat le do »izgube zraka«, ki pa kmalu popusti.
Od prelomov gornjih delov so najpogostejši prelomi ključnic in podlakt-nih kosti. Poškodbe spodnjih okončin so manj pogoste.
Poškodb je vedno več ob zaključnih tekmah kakšnega turnirja ali svetovnega prvenstva. Moštva so vse bolj utrujena, novi igralci slabši, igra ostrejša in grobosti večje. Pravilno ogrevanje v času za ograjo ter strogo sojenje so, razen najboljše zaščitne opreme) faktorji, ki tudi v tej borbeni in dinamični igri zmanjšujejo število poškodb.
so
5
N
L
Lestvica SNL
12. KOLO SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE
ALUMINIJ IN TRIGLAV PREHITELA CELJE
Celjani ostali praznih rok v Novi Gorici—Aluminij visoko odpravil Muro in se pribil na prvo mesto — Ljubljana in Triglav osvojila dragoceni točki v gosteh — Trboveljčani presenetili Železničarja v Mariboru — Branik brez težav osvojil obe točki v srečanju z Velenjčani
KLADIVAR: UUSLJANA 0:0
SCNL - ZAHOD
ž.
Tržič : Ilirija 2:1 (1:0)
Tržič, 20. marca — Kljub temu, da so bili igralci Iliri, je skozi vso tekmo boljši, je zmaga pripadla domačim nogometašem. Prvi gol so dosegli že v 24. min., ko je Kra-
CELJE, 20. marca — V pr-
ljubljanski trojki, Daneu
rrSSTcSfM K2£n£ KS*; Z
ramo pohvaliti pri Ljubljani vratarja Delijo, pri domačinih pa branilca štajcerja. KLADIVAR: Gobec, Vodeb,
kom na igrišču bi bil re- Lipej, Perkovič, Kopan, Ke-zultat v korist domačinov pič, Polanc, Janoš, Vukotič, ševec''hotel* podati ‘žogo "sv^ pravilnejši.	‘v™— TT—i—-
KOPER: Gogič, Zidakovič,
Zupanc, Milič, Černač, Cu
Kožar, Ugrica.	soigralcem, ta pa je na-
SODNIK: Lukežič iz Ljub šla pot v mrežo mimo prese-
povprečen nogomet. V prvi polovici tekme so bili malenkostno boljši domačini, po poškodbi Fermeta pa so
TRIGLAV: Rogoša, Verbič,
Ijane, gledalcev 500.
MLADINCI: Koper — Tri-galv 2:1 (2:1).
Ljubljančani zagospodarili na Štajcer, Perpar, Ferme, Ko-igrišču, ter imeli idealno pri- koteč, Soklič, Perc, Čretnik,
ložnost, da preko Djaferovi-ča odnesejo iz Celja obe točki. Rezultat tekme je realen.
skedelj (Cigoj), Jelen LJUBLJANA: Delija, Belan tič, So- ter, Kolenc, Verhunc,
ALUMINIJ: MURA 5:1 (2:0)
ALUMINIJ : MURA 5:1 (2:0) Mesarič, Loboda,
nečenega vratarja. Tudi v drugem polčasu je Ilirija na-daljevala z napadi, vendar nespretni napadalci niso znali izkoristiti zelo ugodnih priložnosti.
SODNIK: Gros iz Kranja GLEDALCEV: 200 STRELCI: Krašovec v 24. Murčec, min. Bahun v 71. min. za Tr-
KIDRIČEVO, 20. marca — Markovič, Vodušek, Milosav- Žič, za Ilirijo pa v 81. min,
Aluminij	12	8	2	2	32:14	18
Triglav	12	7	3	2	26:15	17
Celje	12	8	0	4	29:11	16
Ljubljana	12	7	2	3	17:13	16
Rudar T.	12	6	3	3	23:17	15
N. Gorica	12	6	1	5	19:20	13
Branik	12	5	2	3	26:28	12
Železničar	12	5	1	6	15:24	11
Kladivar	12	2	3	7	15:22	7
Mura	12	2	3	7	20:32	7
Rudar V.	12	3	1	8	1.7:31	7
Kojper 1	12	1	3	8	14:26	5
Domačini niso znali izkori- Skušek, Papec Stipčič Da- Ifra 1,11 zadovoljila malošte- Ijevič, Kemič, špehonja, Kne- Judež.
....	}	r }	___ 1 . V. rvl .-J --.sv«. /"i 4--I *	. — JI 1 2*	'I &
stiti svoje terenske premoči neu, Djaferovič, Hrastnik. vilnih gledalcev. Gostje so se ževič. ............... ''	SODNIK: Janežekovič iz Ma- Predstevali kot zelo slabo mo-
TRŽIČ:	Mihič, Majcen,
zaradi slabih	napadalcev,
nasproti temu pa je domača ribora. obramba bila kos odlični	GLEDALCEV: 500.
BRANIK: RUDAR V. 3:1 (1:1)
MURA: Bavčar, šijanec, ša- Končina, Ivanovski, Krašo-stvo. Igralci Mure se lahko rotar Puškarič Horvat I	vec’ Pavšek> Puškarevič, Ba-
zahvalijo le naključju, da na- Martinuzi, * Tkalčec, Jandi| hun’ Markič, Mežek, Hladnik
Maučec, Horvat II., Miloše- (Zupan) vič.
STRELCI: Milosavljevič v
padalci Aluminija niso večkrat potresli njihove mreže in zmagali z dvoštevilčnim rezultatom. V vrstah gostov
ILIRIJA: Završan, Talšovec, Luznar, Marič, Zebre, Judež, Maruna, Deželak, Dermastia,
moštvo. Sodnik Tauzes je opravil svojo nalogo zelo do-
Kaleč,
Svetovni rekord v dviganju uteži
RIGA, 20. marca, — Sov-jetski dvigalec uteži v srednji aktegoriji Vasilij Iskov je danes postal svetovni rekorder v potegi^, dvignil je 161 kg. Drugouvrščeni Madžar Geza Vereš je v isti disciplini tudi dvignil več od dosedanjega svetovnega rekorda — 160.5 kilogramov.
Odprto prvenstvo Maribora v orodni telovadbi
MARIBOR, 20. marca — V telovadnici žogarjeve šole je bilo odprto prvenstvo Maribora telovadcev prvega razreda. Nastopili so najboljši telovadci in telovadke v tem razredu ter pokazali določen napredek pred republiškim prvenstvom, ki bo aprila v Ljubljani.
Rezultati — moški: špendl (Part. žel) 56.10, Vratič (Sp. S.) 55.70, Simončič (Sp. Š.) 54,90, Miklovič (Part. žel) 54.80, Gričar (Trb) 53.00; ženske — Miklič 36.90, Pavlič 35.25, Kmjič (vse Maribor I) 34.90, Lukežič (ND) 34.75, Salamon (Part. žel) 34.50.
F. J.
MARIBOR, 20. marca — bil ponovno Borbaš. Do konč-Prvo kolo v nadaljevanju pr- nega rezultata smo morali venstva je privabilo na sta- počakati celih 20 minut, ko dion v Ljudskem vrtu le se je Borbaš s svojim tret- bro. okrog 300 gledalcev, ki so bi- jim zadetkom ponovno izka- ALUMINIJ- Brači li priče lagodni in nezanimi- zal. Do konca tekme so se vi igri. Prvi del igre je pote- gostje iz Velenja v glavnem kal več ali manj v enakoprav- - branib in omogočili doma-ni igri obeh moštev. Pri tem čim napadalcem, da so stal-pa so domačini le zadržali no oblegali njihova vrata. To-iniciativo. Gostje iz Velenja 'da, nespretni napadalca Maso v 23. minuti nepričakova- riborčanov niso znali izkori-no dosegli vodstvo, predvsem stiti niti najbolj zrelih pri-zaradi nesporazuma v Brani- ložnosti.
kovi obrambi. Strelec je bil Sodnik: Kološa iz Murske Majdat. Po vodstvu gostov so Sobote je sodil zadovoljivo, se Mariborčani mnogo bolj Branik. Pihlpr Krp,nik potrudili in v 33. minuti do- «ramk. Finier, Kresnik, >x-sesrli izenačenje Do konca meunovlc> Markovič, Bazma, pofčasa so še naprS zad?zah ^vše Kološa Bolko, Bor-
ja, pri Aluminiju pa celotno ^ti, za Muro pa Kaucec v
87 minuti.
SODNIK: Tauzes iz Ljubljane, gledalcev nekaj sto.
N. I.
ŽELEZNIČAR : RUDAR T. 0:2 (0:1)
ČETRTFINALNA TEKMA ZA POKAL EVROPSKIH ODBOJKARSKIH PRVAKOV
premoč, vendar do spremem-
baš, Kamenski Letenik.
be rezultata ni prišlo. Tik Rudar (Vel,: Devič,_ Damja-pred zaključkom polčasa sta novic, Rednak, Tomšič, Kobila izključena Simeunovič ren, sitar, Majdat, Bizjak, (Br) in Majdat (Ru) žara- Topič, Kuret Lukač, di medsebojnega obračunava- Strelci: Za Branik Borbaš nja.
MLADOST : RAPID 1:3 (15:8,5:15,10:15,9:15)
Svoboda : Jesenice 2:1 (0:0)
LJUBLJANA, 20. marca — V nezanimivi tekmi je danes Svoboda premagala Jeseničane. Gostje so imeli v prvem delu več od igre in precej izrednih priložnosti, ki pa jihl nespretni strelci niso znali izkoristiti. V drugem delu igre so Jeseničani le povedli z 1:0, Svoboda je izenačila iz 11 m, nekaj minut pred koncem pa z igralcem manj dosegla še zmagoviti gol.
Strelci: Kotar (11 m) in Verbič za Svobodo, za Jesenice pa Medja. Tekmo je slabo sodil Goleš iz Celja.
J. S.
Tabor : Hrastnik 1:0 (0:0)
SEŽANA, 20. marca — V
. marca
v 33 minuti 47 in 65 minu ZAGREB, 20. marca — Eki- munskih odbojkarjih, poleg prvem polčasu so bili gostje Drugi	del	tekme	so Brani-	ti,	ter	Majdat v 23 min	za	pa	r“ske8a	odbojkarske-	ostalih lahko še prav	pose	,-	v premoči in so v enem iz-
napadalci	začeli	mnogo	Rudar	(Vei)	fadeli Tr^TdruS
FERŠ	kal	evr°Pskih	odbojkarskih	laua, pri domačinih	pa sa-	delu pa domačini niso izko-
prvakov. Potem, ko so bili	mo požrtvovalnega Urnauta.	ristili nekaj priložnosti pred
Zagrebčani že v Bukarešti Mladost: Paždar T,
kovi napadalci začeli mnogo Rudar (Vel), bolj poletno in že v 47. mi- Gledalcev; 300. nuti povedli z 2:1. Strelec je
. 'omljano- vrati nasprotnikov. V 68. milil	a n g bm	jr	a	/ft	Por.ažerii s 3:1, danes	niso	vič,-Tavšan, Tadič,	Pucarič,	nuti	je	dosegel	napadalec	doli HOPinU ■	flFf ll3	1*1!	.lil ■	lil	pokazali bistveno boUSe	igre	Jankovič, Urnaut, Jankovič V.,	mačinov	Pregl	edini	zadetek
las	a 49BkkvdlSha E ■ V \%š h W/ m so se Romuni, ki so že la- Kamborovič, Mikovič, Kos. današnje tekme
ni osvojili naslov evropskega Rapid:	Nicolau, ’ Dragan.
NOVA GORICA, 20. marca stil Pejovič	in	povedel	do-	odbojkarskega prvaka zasluže-	Grigorovici, Ferariu,	Utistda-
— Že začetek današnje	tek- mačine	v	vodstvo. Tempo	no uvrstili v polfinale.	Do-	nu, Pavdel, Minčeir,	Costine-
me je bil nezanimiv. Obe	igre vse do konca ni popu-	mačini so zaigrali dobro	sa-	scu, Chazan, Ardela,	Gavri-
moštvi sta Igrali zelo neko-	stil, le dve slabi minuti pred	mo v prvem nizu, dočim	so	lita.
ristno, ni bilo tistih napa-	koncem tekme so gostje ime-	jih gostje v ostalih treh	po-	Sodnik: Caputto	Gino	(It),
dov, ki bi obetali spremem-	li izredno priložnost za ize-	polnoma nadigrali. Pri	to-	Gledalcev: 300.
bo rezultata. Pričakovali	načenje. Domačini se imajo
Kolesarski kriterij
Pulj, 20. marca. — Danes je bil po ulicah Pulja kolesarski kriterij, ki se ga je udeležilo 24 kolesarjev iz Roga, Odreda (Ljubljana), Lokomotive iz Zagreba in domačega Siporeksa. Po ■ zelo zanimivih borbah je presenetljivo zmagal član ljubljanskega Odreda Kalan, ki je 39.5 km dolgo progo prevozil v eni uri In petih minutah. Vozil je s povprečno hitrhstjo 36.400 na uro ter osvojil 43 točk. Vrstni red ostalih je naslednji: Bilič (Siporaks) 39, Škerlj . (Rog) 31., Hvasti (O) 23, Valenčič (Rog) 13, Pečnik (0) 7, Škerlj (O)	3, Hvastja
(Rog) 2 in Boltežar (O) 2 točki.
Maribor
KEGLJANJE — Na sindikalnem prvenstvu Maribora v kegljanju je nastopilo 20 moštev. Zmagala je ekipa Konstruktorja s 1650 keglji pred Elektroindustrijo 1580 in Elektromontažo 1538.
smo, da se bo morda med zahvaliti, svojemu odličnemu igro le odprlo kateri izmed vratarju Vuku,ki je ustavil enajsteric, vendar vsaj v pr- - nevarno akcijo celjskega na-vem delu igre do tega ni pri- pada in tako tik pred kon-šlo. Bolj ko se je bližal ko- cem zagotovil domačinom ves nec prvega dela, bolj je vseh izkupiček. Sodnik Janežič je 22 igralcev tekmovalo v ne- današnjo tekmo sodil zelo koristnem nabijanju žoge, ki dobro.
se je odvijalo v glavnem na Nova Gorica:	Vuk, žiž-
sredini igrišča.	mond, Vincinder, Vranješ,
Že prve minute drugega pon; Hlede, Uršič, Vogrič, dela igre pa so pokazale, da Černič Furlan P Ribič (Pehotno priča	boljšemu nogo-	j0vič)
metu in da	se bodo igralci	„ ,	„
le odkupili	maloštevilnim	„ Felle:.	®au™an Kompan,
gledalcem za slab in nezani- Reberšak L, Marjanovič, Remi v nogomet v prvih petin- eiSa	C Le.tne^' Savski,
štiridesetih minutah. Lahko Dv0™k. Ubavic, Artelj, Re-rečemo, da so imeli domači- gner-
ni v tem delu nekaj več od Strelec: Pejovič v 62. min. igre in svojo premoč so v za Novo Gorico.
62. min. tudi izkoristili. Hle- Sodnik:	Janežič iz Ljub-
de je ostro	streljal, vratar	Ijane.
gostov je okleval in žogo iz- Gledalcev: 800.
pustil iz rok, kar je izkori-	A. Franko
KOKI: TRIGLAV 0:0
KOPER, 20. marca — Domačini so takoj na začetku pokazali, da nameravajo osvojiti obe točki, kar pa jim v nadaljevnju tekme ni uspelo. Ves prvi polčas so blb' v občutni premoči, toda prvega strela na vrata nasprotnika ni bilo, zato tudi ni čudno,
da se je prvi del končal brez zadetka,
V drugem polčasu so se gostje v prvih minutah otresli pritiska. Vendar so v nadaljevanju spet prepustili pobudo domačinom. V 71 min. je bil zaradi grobosti izključen Kitič (Tr). Sodeč dogod-
Sodnik: Bertok iz Kopra.
Gledalcev; 200.
Izola : Siavija 0:0
IZOLA, 20. marca — že takoj na začetku smo opazili, da obe ekipi nista najbolje pripravljeni na spomladainski del prvenstva. Zato smo bili priče zelo raztrgani in nezanimivi igri, ki se je odvijala po sredini igrišča in razen nekaj minut pred koncem, ko je imel napadalec domačih Pangerc izredno priložnost za dosego gola, ni bilo drugih zanimivih situacij na igrišču. Igralce obeh moštev je močno ovirala bur-ja, ki je pihala vseh 90 minut tekme.
Izola: Fermo, Kendap, Ju-govec, Markezan, Šenk, Simič, Grbec L, Pangerc, Gregorič, Škof (črnac), Grbec II.
Siavija: Gamzi. Makovec, Girardon, Tušar, Noč, Kocijančič, Bergant, Manču, Zupančič, Zrimšek, Perharič.
Sodnik:	Kalin iz Ajdov-
ščine.
Gledalcev: 200.
Ivanovič
Kamnik: Primorje 3:3 (2:1)
LESTVICA	SCLN		—	ZAHOD		
Siavija	11	8	2	1	20: 8	18
Svoboda	11	6	4	1	33:16	16
Ilirija	11	6	3	2	28:12	15
Jesenice	11	6	2	3	31:18	14
Tabor	11	5	3	3	16:16	13
Hrastnik	11	4	2	5	19:18	18
Tržič	11	4	2	5	21:21	10
Izola	11	3	2	6	15:19	8
Primorje	11	3	2	6	13:28	8
Kamnik	11	2	2	7	21:27	8
Usnjar	10	0	2	8	8:42	1

21 marca 1966 ------------------------------------------ W €$ Ec HE W------------------------------------------------------------//
^  ■I.w-«| l.lll■r.■.l.	..mri—in	mi t mihmmi.,1,.,.1 i  . -m—mmmmmmt	.. . n	r	tmmmmmmmm
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
MARIBOR, 20. marca — minuti po Klančniku. Plavo-Prvenstvena tekma v Ljud- lasi mariborski napadalec se skem vrtu je razočarala 2000 je znašel v gneči in po šte-gledalcev, ki so ob lepem, vilnih strelih Markovič in sončnem popoldnevu pričako- Košaka premagal Susiča. Zla-
MARIBOR: Vabič 6, Simeunovič 6, Grubišič 5, Sizgo-reo 5, Pletikosič 6, Sopid 5, Klančnik 6, Balent 6, Košak 5, Markovič 6, Binkovski 5.
LEOTAR: Susid 5, Bokonjič 6, Ovčina 6, Medovid 5, Bratič 5, Karamehmedovič 5, Mijan 5, Miloševič 5, Šarič 5, Begovid 5, Bučkovič 5.
STRELCI: Za Maribor v 20. minuti Klančnik in v 85. minuti Grubišič, za Leotar v 6. minuti šarič in v 26. minuti Miloševič.
SODNIK: Strmečki iz Zagreba, gledalcev 2000, vreme sončno, teren zelo dober.

LESTVICA II LIGE - ZAHOD
.	' . V'	'
vali tudi izdatno zmago vijoličastih. Žal, je prišlo do prvih razočaranj že v 6. minuti, ko je Sarid v ^-akciji čez sredino znal najti žogi pot v mrežo, mimo Vabiča. Vod-
sti Markovič je bil kamen spotike, ko ni in ni mogel zadeti cilja. V 7. minuti smo zabeležili akcijo, ki je bila na videz najlepša doslej in ki je dišala po golu; sijajne-
GRUBIŠIČ JE SAMO GLEDAL
Šest minut kasneje (torej po izenačenju) pa smo spet zabeležili zadetek. Vabič, vratar Maribora, se je precej tvegano odločil za izlet v kazenski prostor, seveda v želji, da bi preprečil približa-jočo se nevarnost. Žogo pa je nesrečno odbil do Miloševiča, ki jo je brez pomislekov porinil z desne strani v levi spodnji kot. Grubišič je bil ta čas točno na črti vrat, vendar je obstal kot vkopan v prepričanju, da bo okroglo usnje odletelo v mrežo. Niti trenil ni, ko je žoga mimo njegovih nog zadela cilj — 1:2.
Po vodilnem zadetku Lectarja so se spet vrstile priložnosti za Mariborčane. Gostujoči branilci so na vse
Vratar Maribora
pretege »čistili« svoj kazenski prostor in uspevali v tem. Bratič je v 30. minuti izbil žogo s črte vrat, kamor jo je usmeril Markovič, toda takšnih priložnosti je bilo do konca prvega polčasa še nič koliko.
BOJAZEN PRED PORAZOM
Kolikor se je zdelo, vodstvo Leotarja v prvih minutah nepričakovano in naključno, toliko bolj j 3 obstajale nevarnost za poraz. V drugem polčasu, pa vse do 80. minute ni kazalo, da bi lahko Mariborčani izenačili. V 49. minuti je Klančnik poslal žogo mimo vratnice, čeprav je imel malce časa za namestitev. Devet minut kasneje je imel priložnost Markovič, toda iz te moke ni bilo kruha. Igra se je počasi približevala koncu in zdelo se je, da bodo vijoličasti doživeli razočaranje brez primere. V 83. minuti pa se je nepričakovano poškodoval ša-rid in zaradi poškodbe zapustil igrišče.
GRUBIŠIČ 2:2
Gostje so bili 7 minut pred koncem z igralcem manj na igrišču. Kljub temu pa so se branili v svojem kazenskem prostoru, vsaj z osmimi močmi. Zanje bi zmaga v Ljudskem vrtu pomenila pravi triumf, o tem ni dvoma.
V 87. min. pa je Grubišič poskrbel za to, kar se je zdelo vsakomur nemogoče. Iz gneče je poslal žogo nepričakovano mimo Sušiča v gol — 2:2. Rečemo lahko, da neodločen rezultat proti Lectarju na domačem igrišču ni nič kaj spodbuden in da je v bistvu enak porazu. Raztrgano in konfuzno so se obnašali napadalci, obramba pa je grešila iz minute v minuto. Čutiti je bilo preveč nervoze za karkoli gotovega, za zadetke in realmranje vsega tistega, kar so pripravili igralci s sredine.
P. Jauk
Borovo	20	13	4	3	55:20	30
Čelik	20	13	4	3	46:16	30
Sloboda	20	10	7	3	42:20	27
Lokomotiva	20	11	3	6	48:32	25
Šibenik	'20	10	4	6	35:27	24
Istra	20	10	5	5	31:18	21
Bosna	20	7	7	6	24:24	21
Slavonija	20	7	6	7	31:26	20
Maribor	20	7	6	7	24:31	20
Famos	20	7	5	8	30:30	19
Varteks	20	9	1	10	26:30	19
Leotar	20	6	7	7	22:30	19
Borac	20	6	4	10	35:37	16
Rudar	20	5	5	10	22:33	15
Segesta	20	6	3	11	24:36	15
Zadar	20	5	3	12	23:59	13
Split	20	2	7	11	18:36 ,	11
Slovan	20	3	5	12	15:59	11
Il!llllllll!llj||||lill!lllllllllll!llllllllllllllljllll!llilllllllilll!llll!llllllllllllllll!llliE!lllililllllllii'lllllllllllllllllil>IIIIIIllllllllilllllliilllllllillllllll!liliIl!IIIIIItlllllillllfl]l
V naslednjem kolu bodo igrali
Bosna : Parnas Istra : Maribor ! Leotar : Slovan Varteks : Šibenik Borac : Sloboda Split : Čelik Rudar : Lokomotiva Slavonija : Segesta Zadar : Borovo
II. zvezna liga - zahod
Famos : Borovo 1:1 (1:1) Segesta : Zadar 2:0 (1:0) Lokomotiva : Slavonija 1:1 (1:1)
Čelik : Rudar 3:1 (1:0) Sloboda : Split 4:0 (1:0) Šibenik : Borac 1:2 (1:2) Slovan : Varteks 0:2 (0:0) Maribor : Leotar 2:2 (1:2) Bosna : Istra 1:1 (0:0)
II. zvezna liga - vzhod
Spartak : Voždovački 0:1 (0:0) Borac : Novi Sad 1:1 (0:0) Priština : Budučnost 2:2 (1:0) Bačka : Bor 1:0 (0:0)
Sloga : Pobeda 1:1 (0:1) Proleter : Sloboda 2:1 (0:0) Sutjeska : Trepča 2:1 (0:1) Srem : Lovčen 0:0 Radnički: Železničar 2:1 (0:0)
Francija : Italija 0:0
Pariz, 20. marca. — Nogometna reprezentanca Francije je igrala z reprezentanco Italije neodločeno 0:0. Italijanski nogometaši so igrali tehnično zelo dobro, vendar Je bila dobra tudi francoska obramba. To je bilo sedemnajsto medsebojno srečanje v zadnjih 46 letih. Doslej so Italijani zmagali trinajstkrat, štiri srečanja pa so se končala z neodločenim rezultatom. Reprezentanca Francije je zadnjikrat premagala Italijo leta 1920.
S AS ARI — V nadaljevanju tehniškega turnirja pa je italijanska dvojica Pietrangeli-Merlo premagala našo dvojico Minček-Franulovič z rezultatom 6:4, 6:3. V dragem __.a srečanju pa je češkoslovaška dvojica Holeček-Hudela premagal dvojico ZRN Ploetz-Got-schal z rezultatom 1:6, 6:4, 6:3.
Angleško nogometno prvenstvo
London, 20. marca. — V tekmovanju za angleško nogometno pr-venktvo so bili doseženi naslednji rezultati: Blackburn : Leeds 2:3, Blackpool : West Ham 2:1, Ever-ton : Liverpool 0:0, Fulham : Sunderland 3:0, Lester : Cheiield U. 1:0, aMnehester U. : Arsenal 2:1, Newcastle : Chelsea 0:1, Nottingham : Stock City 4:3, Cher-tield W. : Northamptom 3:1, To-tenham : Aston Villa 5:5, Bron-wcih : Bumley 1:2. Vrstni red: Liverpool 50, Leeds in Burnley po 42, Manchester U 41, Chelsea 33, Totenham 38, Everton 37 itd.
stvo, bilo je nepričakovano, je pomenilo alarm za ene in druge, napadali pa so zlasti domačini.
NEIZKORIŠČENE PRILOŽNOSTI V obdobju od 6. do 20. minute so imeli vijoličasti najmanj pet zrelih priložnosti ža zadetek, od njih pa so Uspeli realizirati le tisto v 20.
mu voleju mariborske leve zveze pa se je vratar gostov še sijajneje postavil po robu in ubranil močan strel. Izenačenje na 1:1 je bilo sicer nekaj, ni pa bilo veliko za vse tisto, kar se je dogajalo v teh trenutkih. Obramba Leotarja je osnovnošolsko grešila in pokazale so se luknje v njihovih vrstah, ki bi jih bilo vredno izkoristiti.
Mladinsko državno prvenstvo v hokeju na ledu
. Ljubljana, 20. marca — Včeraj danes je bilo v Hali Tivoli letošnje mladinsko državno prvenstvo v hokeju na ledu, na katerem so nastopile ekipe, ljubljanske plimpije, beograjskega Partizana in Slavij e z Vevč. V prvi tekmi ^ Slavi.ia po težki borbi premagala Partizana in videti je bilo, da fizično močnejši gostje letos kljub vsemu ne bodo resno posedi v borbo za prvo mesto. To je Prišlo še bolj do izraza včeraj ^Večer, ko so mladinci Olimpije visoko premagali Slavijo. Pričakovali smo, da bo današnja zadnja tokma med Olimpijo in Partizanom samo formalnost, toda sko-raj smo doživeli senzacijo v pranem pomenu besede. Beograjčani s° zaigrali čisto drugače kot vče-toj proti Slaviji in po drugi tre-lJini so imeli naslov državnega prvaka že v žepu. šele v zadnji trezni so domačini zaigrali nekoli-ko bolje, dosegli dva izredno važna gola in zaradi boljše razlike v Solih zasedli prvo mesto. Partizan j® kljub porazu s Slavijo zasedel drugo mesto, Vevčani pa so ostali vadnji med trojico. Omenimo naj to to, da je dan pred pričetkom Prvenstva Hokejska zveza Hrvat-rje s telegramom obvestila organi-j tor ja, da mladinci Medveščaka totos ne bodo sodelovali na prvenstvu.
_ Te’une so dobro sodili sodniki: J^rgec iz Zagreba, inž. Kaltnekar
42 Ljubljane in Kirsch iz Izlak.
SLAVIJA : PARTIZAN 4:2 (1:1, 2:0, 1:1)
Strelci: Kvartuh 1 in Kralj po 2 za Slavijo, za Partizan pa Krstič in Obradovič 1.
OLIMPIJA : SLAVIJA 5:1 (1:0, 1:0, 3:1)
Strelci: Vnuk 3, Penca in Bahč za Olimpijo, za Slavijo pa Kvartuh
PARTIZAN : OLIMPIJA 4:2 (1:0, 3:0, 0:2)
Strelci: Krstič, Popovič, Perovič in Šutič za Partizan ter Beravs
2 za Olimpijo.
KONČNA LESTVICA Olimpija	2	1	0	1	7:5	2
Partizan	2	1	0	1	6:6	2
Slavija	2	1	0	1	5:7	2
Dve zmagi jugoslovanskih kegljačev
Zagreb, 20. marca' — V Zagrebu je bil danes prijatelj-ski dvoboj v kegljanju med moškima in ženskima reprezentancama Jugoslavije in Romunije. Pri moških so domačini zmagali s 5746:5623 kegljev, najboljša posameznika sta bila pri Jugoslovanih Steržaj in Popovič, pri Romunih pa Vanatoru in Mico-roiu. Povpreček je bil pri Jugoslovanih 957.R. pri Romunih pa 931,1 kegljev.

Ljubljana, 20. marca. Po uspehu v Banja Luki, so pristaši drugoligaša s Kodeljevega pričakovali, da danes Slovan osvoji vsaj točko, če že ne obe. Vsi, ki pa so pričakovali, da bodo Moščani v borbi z Varteksom uspeli, so se zmotili. Slovanovci so danes igrali tako kot, da bi bili v gosteh in ne na domačem
igralci nikakor ne morejo ogreti. Obe ekipi sta igrali ležemo, tako da sta imela oba vratarja vseh 45 minut zelo malo dela. Tako Slovanovci kot gostje so si ustvarili zelo malo priložnosti za zadetek. Na prste ene roke pa lahko preštejemo strele, ki so jih domači napadalci usmerili na nasprotna vrata. Malo boljši
SLOVAN: Šuler, Ugrenovič, Rojina, Biočič,'Pašič, Filipovič, Škraba, Faganel, Velkavrh, Oblak, Hadžič (Popi-voda).
VARTEKS: Cikvenčič, Cesar, Kapustič, švarz, Matkovič, Rodik, Levačič, Poljanec, Ritmanič, Dejanovič, Ra-dakovič.
STRELCI: švarz v 53. minuti in Filipovič (avtogol) v 80. minuti.
SODNIK: Tomljenovič iz Rijeke.
GLEDALCEV: 600.
Vreme sončno, vendar hladno in vetrovno.
igrišču. Videti je bilo, kakor, da se borijo za eno točko, čeprav je bilo jasno, da morajo iti v borbo z Varteksom na vse ali nič.
Nasploh je bilo današnje srečanje predstava slabega nogometa. Tekma je bila nezanimiva, obe ekipi sta igrali kot, da se še nista prebudili iz zimskega spanja.
DO ODMORA — SAMO OGREVANJE
Prvi polčas je potekel v zelo nezanimivi igri. Imeli smo občutek (mogoče tudi zaradi
hladnega vremena) da se
v tem pogledu so bili gostje, ki so dvakrat ali trikrat ogrozili šulerjeva vrata. Vse, kar je vredno omeniti, sta dva kota za Varteks in eden za Slovan. Po edinem streljanem kotu v 43. minuti je imel Velkavrh lepo priložnost, da bi povedel svoje moštvo v vodstvo. Iz neposredne. bližine pa mu ni uspelo lepo podane žoge usmeriti v vrata.
TOPOVSKI STREL ŠVARZA — 1:0
Po slabem nogometu, ki smo ga videli v prvem delu, smo upali, da se bodo v dru-
gem polčasu igralci tako ene kot druge ekipe bolj potrudili in da bomo zabeležili vsaj kakšno razburljivo akcijo na igrišču. Na to pa smo morali dolgo čakati. Varteks je imel v tem delu nekaj več od igre, vendar njegovi napadi niso bili nevarni. To pa je bilo samo navidezno. V 53. minuti so se gostje poigravali z žogo pred Šuler-jevimi vrati. Do žoge pa je prišel krilec švarz, ki je z 18 m nenadoma silovito streljal v zgornji desni kot ter tako presenetil vratarja šu-lerja, ki je sicer posredoval, vendar zaman — 1:0.
Tudi po tem vodstvu gostov s© domačini niso zdramili. Vs? bolj se je tekma bližala koncu, vedno bolj nevarno so gostje napadali. Vratar šuler je imel vrsto priložnosti, da pokaže svoje sposobnosti in gledalci so mu morali nekajkrat zaploskati. Posebno se je izkazal v 74. minuti, ko je zaporedoma odbil dva izredno nevarna strela iz neposredne bližine. Gostje so vse nevarneje napadali, rezultat tega pa je bil tudi drugi zadetek. V 80. minuti so bili gostujoči igralci spet pred domačimi vrati. Šuler je s skrajnim naporom odbil dva strela v kot. Po streljanem kotu je bil pred domačimi vrati gneča, nekdo od Varteksovih nanotH’cev je streljal proti vratom, na
žogo pa sta skočila vratar šuler in Filipovič. Slednji je žogo tako nespretno poslal z glavo pod vratnico, da je Šuler ni uspel ujeti — 2:0.
Po tem golu so se domačini nekoliko zdramili in so z zadnjimi močmi poskušali doseči vsaj častni zadetek. Akcije Slovanovega napada pa so bile tako nepovezane, da jim je zanesljiva Var-teksova obramba preprečila vse njihove poskuse, da bi zmanjšali rezultat. Gledalci, verjetno pa tudi igralci, so že težko pričakovali, da bo sodnik zaključil to tekmo, o kateri ne moremo zapisati nič pohvalnega.
Slovan je danes popolnoma zasluženo izgubil dve točki. Prav gotovo pa še dolgo ne bo imel priložnosti, da se sreča s tako slabim nasprotnikom kot je bil danes Varteks, in zato pa nam je žal, da so domačini izpustili priložnost, da namesto da osvojijo obe točki, obe izgubijo. Domači igralci so igrali danes neborbeno in posebno v napadu zelo nepovezano. Čeprav je obramba prejela dva zadetka, pa je bila boljši del moštva. Od vseh domačih igralcev lahko pohvalimo le vratarja šuler-ja, ki je večkrat rešil svoja vrata v trenutkih, ko so že vsi videli žogo v mreži. Od ostalih na zasluži pohvalo le še Biočič. M. LEKŠE
HAJDUK: OLIMPIJA 1:0 (1:0)
SPLIT, 20. marca — Olimpija je v Split odpotovala nekoliko okrnjena, saj je bilo že v ponedeljek na dlani, da ne bosta mogla nastopiti kaznovani Zagorc in poškodovani Frančeškin. Zagorc je bdi kaznovan s prepovedjo nastopanja na dveh tekmah, Frančeškin pa ima poškodo-
tekmi Srbu. Petnajst minut pred koncem tekme je z glavo poslal žogo v desni vratarjev kot vendar je vratar Vukičevič posredoval zelo elastično in je uspel žogo odbiti. Akcijo je začel Mladenovič, ki si je v borbi s Tomičem pridobil prednost in je žogo lepo podal na sredi-
HAJDUK: Vukčevič 7, Cuzzi 7, žaja 6, Sliškovič 7, Tomič 6, Kovačič 7, Hlevnjak 7, Nadoveza 7, Kozlina 7, Matijanič 7, Ankovič 6.
OLIMPIJA: Žabjek 7, Sombolac 6, Jovičevič 6, Kule-novid 6, šoškič 7, Kokot 7, Škufca 7, Čeh 6, Nikolič 6 (Mladenovič 6), Srbu 7, Com 7.
STRELEC: Matijanič v 8. minuti za Hajduk.
SODNIK: dr. Božič.
GLEDALCEV: 12.000.
Igrišče travnato, vendar precej valovito, vreme sončno.
vani gleženj in nekaj časa ne bo mogel nastopati.
Razumljivo je bilo, da bo Olimpija v Splitu igrala nekoliko bolj obrambno taktiko. Prav zaradi tega je Srbu na mestu levega srednjega napadalca skupaj s Čehom igral pomaknjeno nazaj.
Kljub temu, da je Olimpija igrala nekoliko zaprto, pa je s hitrimi protinapadi, posebno v drugem delu, nekajkrat nevarno ogrozila vratarja Vu-kičeviča.
V PRVEM DELU HAJDUK BOLJŠE MOŠTVO
V prvem delu so bili domačini boljše moštvo. Zlasti velja to za prvih deset minut, ko so napadalci Hajduka nezadržno napadali na vrata Olimpije.
Edini gol na današnjem srečanju je v 8. min. dosegel Matijanič po dvojni podaji s Hlevnjakom. V zaključni akciji je bil nekoliko hitrejši od Jovičeviča in je potresel mrežo. -
Čeprav je Hajduk tudi v nadaljevanju napadal pogosteje, se je Olimpija le otresla pritiska in do konca prvega dela so imeli gostje nekaj ugodnih priložnosti.
V DRUGEM DELU
ENAKOVREDNA IGRA
Po odmoru je bila igra enakovredna, čeprav so igralci Hajduka le morda nekoliko več napadali. Moštvo Olimpije se je branilo organizirano in ni dovoljevalo presenečenj. Na sredini igrišča je bila igra enakovredna, v zaključnih akcijah pa so bili igralci Olimpije le nekoliko premalo prodorni.
IZREDNA- PRILOŽNOST SRBUJA
Najlepšo priložnost za ize- V sredini je spet pokazal načenje je imel na današnji solidno igro šoškič. Vsi sred-
no igrišča, kjer se je znašel Srbu, vendar pa ni bilo spremembe rezultata.
V ZADNJIH MINUTAH SPET HAJDUK
Bolj ko se je igra približevala zaključku, bolj so pobudo prevzemali igralci Hajduka. V zadnjih minutah so bili domačini očitno bolj« nasprotnik in obramba Olimpije je napravila nekaj prekrškov. Danes zelo dobri sodnik dr. Božič pa je te prekrške pravilno ocenil. Vse to pa domačinom ni prineslo nobene prednosti in ostalo je pri rezultatu, ki ga je v 8. min. dosegel Matijanič.
Igra je bila zelo fair, za oko lepa in dovolj kvalitetna.
DOBRE OCENE ZA OLIMPIJO
Za Olimpijo lahko rečemo, da je pred splitskimi gledalci zaigrala prav dobro. Takšnega mnenja so vsi splitski nogometni strokovnjaki, žal pa gostom ni uspelo doseči nobenega gola, kar pa je seveda v prvenstvenih srečanjih nadvse pomembno. Res pa je, da je poraz 1:0 v Splitu proti renomiranemu Hajduku zelo časten rezultat.
KAKO SO IGRALI?
Žabjek — vratar Olimpije, je danes branil solidno in zanesljivo. Pri golu v 8. min. ni mogel posredovati, sicer pa je bil vedno na pravem mestu,
Od branilcev je bil danes nekoliko boljši Sombolac. Treba pa je povedati, da je imel precej lažjo nalogo kot pa njegov kolega Jovičevič. Hlevnjak je bil namreč danes eden najboljših igralcev Hajduka.
ŽEUEZNIČAR : VARDAR 1:0 (1:0)
SARAJEVO, 20. marca — Obe ekipi sta prikazali povprečen nogomet. Zmagoviti gol pa je bil dosežen v trenutku, ko ga nihče ni pričakoval. Bratič je lepo podal srednjemu napadalcu Lemiču, ta je podaljšal Matiču, ki je s 25 m zadel mrežo. Po tem golu je imel željezničar še najmanj štiri priložnosti, ki pa jih ni izkoristil. V tem delu se je Vardar branil tudi z devetimi igralci. Po odmoru je Vardar zaigral mno-
go boljše in je bil celo v premoči.
Željezničar:	Radovič, M.
Mujkič, Tojagič, Zemko, Jovanovič, Matič, Smajlovič (Hadžiaudič), Bukal, Lemič, Bračulj in Bratič.
Vardar: Atanasovski, Dro-bac, J. Mojsov, Georgievski, Mečkarov, Dojčinovski, Kovačev, Živadinovič, Sokolovič, S, Mojsov, Spasovski.
Strelec: Matič v 35. minuti.
Sodnik: Zečevič iz Beograda pred 6000 gledalci.
nji igralci Kulenovič, Kokot, Čeh in Srbu so zadovoljivo opravili svojo nalogo.
Prijetno pa je presenetil mladi Škufca in tako ni prišla v poštev zamenjava z Mladenovičem, ki jo je imelo vodstvo Olimpije v načrtu že pred začetkom srečanja.
Pač pa je Mladenovič zamenjal Nikoliča, ki je bil tokrat nekoliko slabši. Predvsem mu moramo očitati, da je bil v napadu premalo živahen in v igro ni vnesel tiste hitrosti, ki smo jo vajeni videti, kadar je dobro razpoložen.
Corn je v prvem delu pokazal eno svojih najboljših iger in je bil nesporno najuspešnejši napadalec Olimpije. Žal pa je proti koncu tekme po udarcu, ki ga je dobil, precej popustil. Tako je imel Cuzzi, podobno kot jeseni v Ljubljani, spet težavno nalogo, ker je moral pa-
ziti na, zelo razpoloženo levo krilo Olimpije.
Mladenovič je uspešno zamenjal Nikoliča in kot kaže, je le še vprašanje časa, kdaj se bo spet lahko vključil v moštvo. Pokazal je nekaj zelo lepih potez, razumljivo pa je, da mu še primanjkuje moči.
PRI HAJDUKU NAJBOLJŠI HLEVNJAK
če ocenjujemo igro gostov, potem so imeli danes Splitčani .najboljše igralce v Ko-zlind, Sliškoviču in Matijani-ču, Žal pa si je slednji le prevečkrat dovoljeval razne nešportne poteze.
Cuzzi je bil zelo dober in je moral v dvobojih s Cor-nom pokazati vse svoje sposobnosti. Lahko trdimo, da so bili dvoboji med njima naj zanimivejši na današnjem srečanju.
A. S.
VOJVODINA : TREŠNJEVKA 3:2 (2:0)
NOVI SAD, 20. marca — Vojvodina je popolnoma nadigrala Zagrebčane in bd lahko zmagala še z višjim rezultatom, če bi izkoristila vse priložnosti. Gostje so zaigrali dobro šele v zadnjem delu in bi zaradi lahkomiselnosti domačih igralcev lahko celo izenačili. Na tekmi so gledalci videli pet golov, od teh pa so jih kar štiri zabili gostje. Bili so tako nesrečni, da sta branilca Garov in Gra-nič kar dvakrat zadela lastno mrežo.
Vojvodina: Pantelič, Radovič, Vučinič, Sekereš, Brzič, Nikolič, Takač, Savič, Rado-sav, Trivič, Pušibrk.
Trešnjevka: Bilič, Granič, Kovač, Garov, Kasumovič, Bračič, Pavlica, Bradač, Ga-sič, Brajkovič, Pintarič.
Strelci: Radosav v 15. min., Garov (autogol) v 20. in Granič (autogol) v 52. min. za Trešnjevko ter Pintarič v 74. in Kasumovič v 85. min. igre.
Gledalcev: 6000.
RADNIČKI N. : C. ZVEZDA 0:0
NIŠ, 20. marca — Kar 20.000 gledalcev se je danes zbralo, da bd spet videlo Cr-veno zvezdo iz Beograda. Gostje pa so razočarali, saj so imeli pravo srečo, da so ohranili v prvem polčasu svojo mrežo nedotaknjeno, šest kotov, stativa in mnogo neizkoriščenih priložnosti za zadetek — vse to je rezultat terenske premoči domačih v prvem polčasu. Crvena zvezda je le redko napadala, še manj pa je imela priložnosti za gol. Glavna značilnost današnje tekme je »bunker«
Crvene zvezde, ki pa je bil po zaslugi Miličeviča, Durko-viča, Jeftiča in čopa, uspešen.
'n
Radnički: Kneževič, Jova-novski, Milenkovič, Mitič, Nikolič, Jocič, Ilijevski, Andjel-kovič, Holcer, Jankovič in Je-remič.
Cr. zvezda: Krivokuča Miličevič, Jeftič, čop, Durkovič, Bajič, Andrič, Škrgič (Vrat-njan), Kostič, Živkovič, Dja-ji<5.
Sodnik: šestič pred 20.006 gledalcev.	* '
PARTIZAN : ZAGREB 3:0 (1:0)
BEOGRAD, 20. marca — Partizan je kmalu po začetnem sodnikovem žvižgu prevzel pobudo in jo realiziral z zadetkom Vukeliča. Do odmora pa je igra nato potekala v glavnem v sredini terena in ni bilo priložnosti za zadetek. Tudi v drugem polčasu je bil Partizan boljši in je v glavnem napadal, medtem ko so se Zagrebčani spretno branili. V 82. minuti je Pirmajer povišal rezultat na 2:0. Končni rezultat pa je iz 11 m postavil Vukelič v 87. minuti. Sodnik je pokazal na belo točko zaradi tega,
ker je Čepalja nepravilno zaustavil Bečejca v kazenskem prostoru. Igra obeh ekip je bila povprečna.
PARTIZAN: šoškič, Jufufi, Davidovič, Vukelič, Rašovič, Lj. Popovič, Baqič, Bečejac, Petrotič, (Vidovič), Miladinovič, Pirmajer.
ZAGREB: Mišič, Smailovič, Čepalja, Meštrovič, Fulgozi, lilič. Suša, Kralj, Bubanj, Vaba, Klobučar, Ranogajac.
STRELCI: Vukelič 2 in Pirmajer 1.
SODNIK: Jakše iz Ljubljane pred 7000 gledalci.
VELEŽ : SARAJEVO 1:0 (1:0)
i*ua.,a založniški svet Polet - Ureja uredniški odbor -Glavni in m govorni uredn.k Vlado Žlajpah - Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna CP »DEU), v Ljubljani — Izhaja enkrat tedensko — Letna naročnina 32 N dinai iev (3200 sta-rih dinarjev), polletna 16 .N dinarjev <1600 starih dinarjev'
—	Uredništvo in uprava Ljubljana, Celovška 25 - Hala Tivoli, sobe številka: 83. 34, 85 in 87 — Poštni predal 377
—	Čekovni račun 5041-603-96 — Telefoni: Uredništvo: 314-846.
315-5Z2 315-734. Uprava: 315-873
rjiMlilMiliinilllHKIH
MOSTAR, 20. marca — Der-by srečanje bosansko-herce-govskih ligašev ni izpolnilo pričakovanj. To je bila slaba tekma, o kateri lahko napišemo zelo malo pohvalnega. Edini gol tekme je padel v 10. min., ko je šestič streljal iz daljine 30 m prosti strel, žoga je udarila v stativo in se odbila v mrežo. V 64. min. je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Veleža, vendar je šestič spet zadel prečko, žoga pa se je tokrat odbila v polje.
Velež: Horvatič, Primorac, Račič, Selimotič, Benco, Dji-dič, čerkič, Glavovič, Mujič, Šestič Oručevič, Kordič.
Sarajevo: Mufti, Fazlagič, Bajič, Ujovič, Bdogradlič, Ja-senkovič, Mušovič, Ferhatovič, Prljača, Ristič, Prodanovič,
Strelec: Šestič v 10. min. Sodnik: škorič iz Beograda pred 7000 gledalci.
r r s
melapan
.1 -v-
«**"£*■*,
0
agnu
■ z' -	- - .	' i -
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
• PRVA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
LESTVICA I. ZVEZNE.LIGE
Vojvodina	18	12	3	3	30:17	27
Dinamo	18	8	5	5	28:21	21
Sarajevo	18	8	4	6	26:22	20
Partizan	18	8	4	6	33:30	20
Vardar	18	8	3	7	27:24	19
Rijeka	18	8	3	7	27:26	19
Olimpija	18	8	2	8	28:26	18
Velež	18	6	6	6	19.20	18
Crv. zvezda	18	6	5	7	30:28	17
Radničkj (B)	18	5	7	6	20:31	17
Beograd	18	4	8	6	31:31	16
Hajduk	18	7	6	5	31:22	15
Zagreb	18	5	4	9	25:38	14
Radnički (N)	18	4	4	10	20:22	12
Željezničar	18	6	5	7	17:21	11
Trešnjevka	18	5	3	10	• 24:38	8
Branilec Olimpije — Sombolac
DINAMO : BEOGRAD 1:0 (0:0)
ZAGREB, 20. marca. Na stadionu Dinama je bila včeraj prvenstvena nogometni tekma, v kateri je zmagal Dinamo z rezultatom 1:0 (0:0). Edini gol je zadel-Kiš v 79. minuti. Pred 8000 gledalci je sodil Kostovski iz Skopja.
DINAMO: škorič, Cvek, Lončarič, Pirič, Ram-Ijak, Mesič, Novak, Kiš, Zambata, Rora, Lamza.
BEOGRAD: Miloradovič, Vukašinovič, Milovanovič, Marič, Krivokuča, Milutinovič, Samardjič, De-kič, Santrač, Skoblar, Banovič.
Vse do 79. minute je bila igra zelo fair. Takrat je Kiš dosegel gol iz precej sumljivega položaja, vendar stranski sodnik ni dal znaka, da je bil Kiš v offsideu položaju. V nadaljevanju je bilo ozračje zelo napeto. Zaradi medsebojnega obračunavanja je moral sodnik najprej izključiti Piriča in Banoviča, po petih minutah pa še Mesiča in Mariča.
RADNIČKI B. : RIJEKA 0:2 (0:1)
BEOGRAD, 20. marca. — Pred 4000 gledalci je sodil Taslidjič iz Osijeka, gola pa sta dosegla Vu-koje v 24. in Bursač v 59. min. za Rijeko.
RADNIČKI B.: Ljujič, D. Popovič, Ivetič, Stanič, Kaličanin, Rogič, R. Popovič, Milošev, T. Markovič, čabrinovič, Jovanovič.
RIJEKA: Jantoljak, Milevoj, Mugoša, Bmjac, Šandulin, Vrankovič, Srdelič, Jovovič, Bursač, Tom-Ijeiiovič, Vukoje.
Fo drugem golu je Radnički nadaljeval srečanje brez R. Popoviča, ki ga je sodnik izključil zaradi ugovarjanja. Najzanimivejši del tekme je bil v zadnjih petnajstih minutah, ko so se akcije odvijale predvsem pred vrati obeh nasprotnikov. Rijeka je s požrtovalno in lepo igro zasluženo osvojila obe točki.
V PRIHODNJEM KGLU IGRAJO
LJUBLJANA — Olimpija : Radnički (N) BEOGRAD — Crvena zvezda : Beograd SKOPJE — Vardar : Hajduk SARAJEVO — Sarajevo : Željezničar ZAGREB — Trešnjevka : Velež ZAGREB — Zagreb : Vojvodina RIJEKA — Rijeka : Partizan BEOGRAD — Radnički (B) : Dinamo