acc^m for —mat •* p»sUf« pr«vi4W Ur taM« 1109, A«t ot Ost. S, 1017. iuimm j«m 14. 1919. LETO—YEAR XIV. tur Jmll. III«. m Um ta« A«t of Ominh «f Man I. lin. JEDNOTE Tolri.hoiir Chieago, 111., sobota, 5. novembra (Not. 5) 1921. U (N*. 144) •mikmrimd kr tfcs Ae« ef OcteUr 0. 1917, ai Mi «1 At OfMss eff llllaeU. »r a« hm PresMeat, a. Sarless*. tov se iiku. ILLINOJSKI BUDAM PRAVIJO, DA LAHKO SAMI POBE KKJO UNIJ1KH PRISTOJBINE. Trgovci so israbili položaj in hi tro pognali cone navagor. Bpringfield, DL--Akcija rudarjev v Illinoisu glede Ander-zonove prepovedi, bo imela velik vpliv tudi na druge rudarje. Rudarji v Illinoisu menijo, da ni potreba, da bo gospod "bos" pobiral prispevke sa organizacijo, ampak da jih lahko sami "izreče finančnemu tajniku lokalne organizacije. Dokler podjetniki pobirajo mesečne prispevke za organizacijo, ima eke^kutiva rudarske organizacije moč, da lahko z batom nastopi proti distriktniro organizacijam,' ki ee ne ravnajo do pike tako, kot želi ali aklepa ekse-kutiva." -Podjetniki ne podpirajo nikdar rebelnih rudarjev,.ampak so vselej z ekaekutivo. To potrdijo dogodki v Kansasu. Walter Neabit, finančni tajni it 12. distrikta rudarske organizacije, pravi: "Manj kot tri tiaoč rudarjev je saefkvkalo v tej državi. Za stavko niso pobili poziva, am-pek zastsvkali/so v prepričanju, JUGOSLAVIJA MOBILIZIRA KLJUB GROŽNJAM VELIKE ENTENTE. London, 4. nov. — Kakor ae po roča iz Belgrada, je Jugoslavija prezrla grožnjo entento in nada ljuje z mobiliziranjem armade Štirje razredi rezervistov so pozvani pod orožje. Poelaniški sVet v Parizu jo zadnji teden posvaril Jugoslavijo, Čehoslovakijo in Ru-m unijo, da morajo prenehati i vojnimi pripravami napram jOgr ski. ' ..... « 11 i 5e ni pdkopftnft. OŽIVIL JO JE SENATOR REED IZ MISSOURIJA. nekaj dobre-prejeli od Frank državnega ostanejo na ae na delo vsi že da s stavko ga. Navodila Farrtagtona,. predsednika, da deln. Vrnejo jutri." Rreeman Thompeon, predsednik epringfieldskega diatrikta, ee Upanja pa ni kljnb temu velikega, da bo Reedov amendment sprejet. Washington, D. 0. (Federated Press). — Republikanske starine, ki so mislile, da jc vojaška nagrada za vedno pokopana, so bile zelo presenečene, ko jo je sene-tor Reed zopet oživel na evoj način. Senator Reed je opozarjal ee-natno zbornico na fakt, da so vojni profitarji po basali ogromne profite v zadnji vojni z Nemčijo in če se ti profiti obdavčijo, tedaj bi bilo dosti denarja, da ee isdat-no pomaga naiim rtfnjenim in poškodovanim dosluženim vojakom. Ko ao njegovi tovariši najmanj pričakovali, da pride vojaška na* grada zopet na dnevni red, je ee- i MaCPMg ^p-^sa« i. k davčni predlogi, ki govori, da Andersona, in pokažite njim, da mi lahko izhajamo brez tega, kar eo oni držali kot bat*nad našimi glavami. Mi ne potrebujemo 'check-off' sisteme. Rudarji so 100-odstotno zvesti svoji uniji in mi bomp prišli in sami plačali svoje pristojbine, nfe da bi imeli kakien sistem za pobiranje prispevkov." Splošna sodba med rudarji je, da je bila Andersonovs prepoved provokacija. premogovniški podjetniki so pričakovali, da ta provokacija napravi sploino zmvš-njavo in da bo mogoče pomajati organizirane rudarske vrste tako silno, da bo vzelo leto dni, predno se zopet formirajo. V tem času bi pa podjetniki lepo znižali mezde in poslabšali delovne razmere v rudnikih. Rudarji so j>ri ili do prepričanja, če lahko ^ gi miljoni organiziranih sami plačujejo prispevke in njih orgsnizecije so močne, lahko to store tudi rudarji, o katerih se lshko reče, da ao bili med prvimi delavci, ki ao ee pričeli organizirati v Združenih državah. De eo podjetniki pričakovali od Andereonove prepovedi veliko zmeinjavo, govori dejstvo, da se je premog v Chicagu takoj pričel dražiti. O tem priča izjava nekega večjega trgovca a premo gom, ki je rekel t "Industrijske kompanije ao pričele kupovati premog, ker ao ae bale, da naata-ne pomanjkanje premoga. Preae-jan premog, ki ae je pred enim tednom ie prodejel po dolerju tona, je poskočil v ceni na dva dolarja in pol." In to ee je sgodilo ob čaau, ko je dr. F. C. Hennold, tajnik organizacije premogovniških pod jetnikov izjavil, da je veliko predloge naloženega v vozovih ne ti rih pred rndniki, ki še ni pro dan. Kdor trezno aodi, lahko aprevi d i, keko bi zopet želi maaten pro-flt nekateri podjetniki in trgov-ei, če bi Andereonove prepoved rea napravila zmešajevo so prezgodaj sanjali, da pojde vee gladko od rok. Senator Reed je imel veliko poguma, da je povdaril, da republikanska večina olajša butaro vojnih profitarjev za $460,000,-000, ker je odpravila davek na nadprofit, obenem je pa odklonila pomagati ranjenim in nohab-Ijenim vojakom. Senator iz Mis-sourija je opozarjal zbornico na pismo zakladniškega tajnika Met-lona, v katerem nasprotuje vojaški nagradi, in pravi/Če ae nagrada dovoli, da povzroči depresijo na trgu za vladne vrednostne papirje. Povedal je, da je Mellon drugi nujbogatejši človek v Združenih državah in da je želel porar predlogi za vojaško nagrado le iz osebnih in sebičnih namenov. "Veliki bisnis ni msrsl ss vo-hko/dru- "X|ko naRrwio," je povdsrjal se-delavcevJ^^j. ntedaj H(t »eveda ni moglo pričakovati, da ji je naklonjen zakladniški tajnik, kajti veliki biznis je bil proti nji." Republikanski senatorji menijo, da je uvaŽevanje vojaške nagrade ob tem času telo nerodna reč. Ameriška legija ima svoje zborovanje in delajo se priprave za pokop nepoznanega junake v Arlingtonn na enajstega novembra. Starine v republikanaki stranki nameravajo iz te afere napraviti veliko reč. Godbe bodo i-. graJe, govori bodo aledili in vae bo okrašeno z »stavami, ampak prostaki zastonj iščejo odškodnino za avoje izvršeno delo. f Prav nobenega izglede ni, da bo aprejet amendment aenatorje Reed a. ampak nekaj aenatorjev bo prišlo v zelo neprijeten polo ža« pri prihodnjih volitvah, ki bodo glasovali iproti vojaški ne grsdi. — _ >> GOVOR PREDSEDNIKA BO ILIiATI KRIŽEM ZDRU 2ENIH DRŽAV. i veterani vabijo lekijo-nahje u skupno delo. Poziv na Ameriško legijo, da združi svoje silo sa pravioe organiziranih delavcev. LEGIJA JE PA ODGOVORILA DRUGAČE Minneepolis, Minn. — (Feder. Press.) — World War Veterane' Aasociation, napredna organisaei ja doeluženih vojakov, je poelala te dni dolgo brzojavko konvenciji Ameriške legije — nazadnjaške organizacije bivših vojakov — ki se vrši v Katisas Cityju. Brzojev ka vsebuje apel na legljonarje, da naj osvoje program veteranov, lil je naklonjen^ strokovnim delavskim unijam, pomiloščenju politič-nih jetnikov in je proti splošnemn vojaškemu vežbanju. Veterani^svetovne vojne apeli rajo ne legijonerje kot na svoje bivše tovariše v armadi, ki so se skupno bojevali z njimi soper avtokracijo v centralni Evropi, da se naj tudi sdaj bojujejo s njimi zoper industrijslno avtokracijo doma. To lahko store s tem, da se izrečejo na svoji konvenciji prvič za zahtevo veteranov na ;>redsqdnika Ha rdi n ga, da objavi menik vojnih profitarjev in da priporoči kongresu uvedbo davka, ti ga naj profitarji plsčujejo v aklad v prid brezpoeelnim bivšim vojekom; drugič naj ee legija pridruži veteranom v zahtevi, da se takoj oevobode vsi politični jetniki, ki eo ee na U ali oni način pregrešili soper pretirane vojne JtiH ione r tretjtt, legija' naj ae iirete proti agitiranju\a splošno voja-ko vežbanje; četrtič, konvencija Ameriške legije naj se postavi na Stališče strokovno- organiziranega delavstva in proti odprti delavnici, s katero delodajalci pehajo tisočere bivše vojake y industrijalno sužnost. Veterani svetovne vojne pripo-ročajo Ameriški legiji, da namesto propagande za uvedbo splošnega vojaškega vešbanja naj rajši agi-tira za splošno razoroženje. In keko je konvencija Ameriške legije odgovorila na gornji apelf Tu sledi poročilo: Kansae Citjr, Kane., 2. nov. — Konvencija Ameriške legije je med vriščem odobrevanja sprejo-rezolučijo, s katero strogo obv Chieago in okolica: V nedeljo jasno Hi mrzlo. Sevemozapadni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. arah: najvišja 57, najnižje M. sploh vse t | Solne* Uide ob 6:27, zaide ob vojaška povelja, glaa t rombe itd 4,41. Iker ee bo zgodilo na pokopališča. ' Waahington, D. 0. — Telefon aks družba je porabile okoli da aet milj telefOhake žice, da je o-mrežile Arlingtoneko narodno pokopališče, da bo mogoče vsod v Združenih državah ališati glaa predsednika, ko bo govoril pH mrliški sUvnoati neznanega ameriškega Vojaka. Slišati bo grmenje topov, godbe, soja vsako nameravano pardoni-raje Debea in drugih poljtičnih jetnikov. Rezolucija je bila del takozve-nega ''programa amerikanizacije", ki vsebuje dolgo vrsto točk, predpisu jočih ameriškim državi je-aom razna zdravila, ki W "dzdra-■lile" Ameriko, če bi jo legije "ronala". - Konvencija se je seveds sko-pela tudi na "rdečkarje", katerim je posvetila posebno resolucijo kot del "progrsms indmdtijalnlh in socialnih reform". legija, ka-tera isjavlja na drugem mestu, de ni politične organizacija in de ae ne vmeševe v politične zadeve, ne rekuje v tem "progrsmu" kaj se ima zgoditi a političnimi jetniki in radikalnimi političnimi manjši nemi. Med drugimi je tudi točka, de more sedeti "ostrs kasen vse kege- poaeatnike, ki odda svoje prostore v ne jem rdečkarjem." Legija je tudi "setlale" vpra šanje šoleke vzgoje e sprejemom resolucije, ki sahteva, da se mors jo odsloviti vpi "nelojalni" nči telji in u/iteljlee. KLANOVOI V LEGIJO Ifoueton, Te*. — (Fed. Preee.) — Tukajšnja lokalna poetaje Ameriške legije ee je rasblU. ko so nekateri 'lani Izvedeli, 4e eo njihovi voditelji vzeli darilo *46 od tajne kuklukaklanovske orga« ni zarije Uporni legijoparji, Id notijo imeti nobenih stikov e ku klukeklenovei, ao neUnoeUi novo ŽELEZNIŠKI MAONATJE BO DO ZAHTEVALI E0PET ZNI tANJE »BDE. k Bew York, H.JT. — Ravnatelji vshodnih železniških družb ao se se^li.na kouferenci v tukajšnjem msetu, da raapravljajo o zopet neki znižanju mezde. Kakor hitro si> gospodje ravnatelji sedini jo glede ponovnega znižanja me-sdt, predlože svoje sahteve želez nlškCmu delavskemu odboru. Slišijo ee glasovi, da bodo zahtevali, da ee inezds najmanj zniža sa de zet odstotkov. ^dor je upal, da je železniško vprašanje rešeno, koje bila odvr-njena atavku železničarjev, ee je hudo zmotil. mm sidaiue v w. va. se bo sadauevalo. Rudarji bodo delali n organisaei j o kljub sodnijski prepovedi UNIJA SE PRITOŽI HA VlftJB •ODH0B. Charleston, W. Va. — Organi-■atorično delo med rudarji na polju premoga v Zapadnl Virginiji bo nadaljevalo bres ozira na "indžunkšen" svesnega sodnika An^ersona v Indianapolisu. Tako izjavljajo odborniki okrožne organizacije. *' Agitacija sa - unijonislranje rovov v okraju Mlngo ne bo pre« nehale, dokler je ne ustavi sod-nijšks prepoved, ki je izdana tukkj," je rekel H. W Houaton, odvetnik organizacije rudarji v. '•Ne gre mi Vfltivo wu je nadaljeval Houaton — kako more Andersonovs prepoved veljati sa, West Vlrginljo. Tukaj je druga tožba, o kateri se bo obrsvnalo 10. alf 12. novembra in lfatero so ulo-šile ravno tiste premogovne družbe, ki so zalnterisirsne v indians-polski tožbi; najbrž so družile dvomile, ds ima sodnik Andcrson poti rod je čes Zspadno Virginljo. Andersonovs prepove«! se naravno tiče vsskogsr v okrožju Ander-sonovegs sodišča; eksekutiva rudarjev v Indiapapollsu je seveda prizadeta, ne vi^lm pe, kako bi mogel odlok zabranlti tuksjšnji okrožni organizaciji, da ns bi na-daljevala z unijsklm gibanjem." llouston je dalje rekel, da bodo takoj storjeni korfki zs prisiv proti "ipdužukšnu" na prisivnem sodišču v Chicagu. "To,je prvo koncetrireno gibanje kralje? premoga sa uničenje rudarskih organizacij," js dejal Isljs llouston. "Andersonovs sod-nijska prepoved bo naravno narp-dila zmešnjavo med ruderjl, ampak do danes še nisem slišal, da bi ruderji v Za ped ni Virginiji imeli kakšno bo jezen zaradltege." zahteva po javm konfehenci po- i staja motkejsa. 8ENATOB 0WBN IN KON GREŠNIK FRBAB STA JO PBI POBOČALA JAVNO. ANGUJA JB ZADOVOLJNA i PREDLOGOM RUSIJE SA , PRIZNANJE DOLGOV. Pobijala sla argumente onih, ki zahtevajo, da so obdršava raao-| rotttvma konfsrenoa tajno |Washinfton, D. 0. — Senator Robert tj. Owen, demokrat i« O-klahome, in kongrt»snik Jamee A. Frear, republikanec is Wiaeonai-na, sta po obsdu, ki gs js priredila Liga sa narodno ljudsko vls-do, ssgovarjala na javnem shodu nsčelo, da »o vse seje rssorožitve ne konference javne. Odgovsrjsla sta oba na trditsv, če bi bila konferenos javna, da bi v dvorsno prišlo toliko časnikarjev, da bi Ugledalo, ds se konvencija obdršava pred javnim shodom. Oba sta ss strinjala s trditvijo Wlliau Allen White, ds je mogoč* obdršava 11 javno kon ferenoo po načrtu, ki so ga prod-lošili ameriški šaanikaraki poročevalci versaillski konferenci. Po tem načrtu bi vsak ttek imel pra-vioo do dveh poročevalcev na vsaki« seji, polsg pa šs šsst drugih oseb, ki bi bile dološene vsaki dan. Vsi drugi časnikarski poročevalci bi ee pa lahko poelušlli poročil. Sonstor Owen je povdarjal, da je to vprašanje tako vašno, da »e ne sms dovolitl|fda se rtštije • in« Loudon, i, imv^— laird furzon, minister vannjih zadev, je včeraj poalal noto Kraaiuu, ruskemu sov-jutakemu trgovlnakeiuu komisarju, v ssdevl zadnje Čičerinove note sa mirovno konferenco s Rusijo. Anglija odgovsrjs, da je sadovoljna s predlogom Rusijo sa prisnsuje dolgov ,šeli pa še nekaj pojaanil. Lloyd (leorge Im konfe-riral a aovjetakim zastopnikom v laondonu v par dneh. kahl pojde ni BOBAH iB VEDNO ZAHTEVA, DA MOBA BITI KONTE-BBNOA JAVNA. Washington, D. C, w Senator Bora h je še vedno na delu za javne aeje konference ze omejitev oborožen ji, k| ae otvori prihodnji tem. Kra- j e » na organi^pija strojnikov v Kanaas (;ityjU, Kana., je apelirala ng w. it, Johnatona, predsednika organizacije, da naj dovoli stroj. iSfikim unijam v Kanaasu refe-rendum glede simpatiSke stavke v prid rudarjev. Obeuera je or^uni-zacija sklenila, da bo prispevala mesečno $1Q0 za rudarje, dokler j bo Howat v zaporu. Položaj r OoloradjL Coloradska idustrijalna komisija je zapoved*, la atavkujočiJb rudarjem v Oak-viewu, da ao morajo vrniti na delo. ; Rudarji so zastavkatf 15. oktobri ] v protestu, ker je delovodja odšlo-vil enega njihovih tovarišev brez upravičenega vzroka. "Indiunkšan" proti razvažal >' cem mleka v Ctevelandu je izdal Hodnik Bernon zadnji četrtek. Prepoved je So začasna in veleva stavkujočlm razvažaleein, da ne smejo ovirati razvažanja mleka po atavkokaških voznikih. TATVINA SOC MANDATOV Taamntti; ki japabUkanoi v Hew Torka pravijo, da sta bila sedela dveh socialistov od< vzeta "po pomoti". PROČ Z DRŽAVNIM ZAVAROVANJEM! PROSVBTA SloTtttki Narodna Združitveni odbori rrvOM^. riMk AM. HM,k A««. CkUM«, IU. r. J«. Skuk. 1101 n.***.. O.V.U4 OM* VUHOVNI ZDRAVNIK, Dr. F. J. K Sk CU* A^ CUmU.4. OkL ODGOVORNI URADNI* TepSVITS", U*.r»Uk. J0S0n>-«• fi *»«n>W. W <•*»>• y «1Ml« nrMu. * vrti tek.).. VtA HSMA. ki mmKUji M «L tr.4M4.ll4 ZLiI, r„*M*U,v. S. N. F. J.. MT M S. LMfeS* CkkM- lil. ~ ' ' vm iamvk 10lnižm rotiroea In naslove. mih. m9»u(m s. h. s. j„ MtT M** ChkMk IM. I ? DSNAtNK rOllUATVI IM STVAAI, (HMU4il.iL ta mM* M MttoM« IkjtMtv. S. N. f. J., MT N A«. U..U. AM„ CkU^nTlU. vsa zaoSvs vjiVStr k »laoajniAjcimi rosu M vaiitej* m sl«.j. •UIM S. N. r. J« SSST-SS S*. Ah, CkL... III. Nlkaksga rasoroie^a, pravi bel- K Pari*. — Belgijski krslj noče ničessr ališati o rasprožitvi ka-kor ae je isjsvil napram nekemu poročevalcu, je o rojijo neobhodno potrebno, ds se obdrjU svetovni lAir. V ntkskem slučaju ss iiolgi-js ne bo pusti Is, ds bi drug močnejši nšrod silil v deblo, ss to isors obdržati orožje, Militarl-stičnp priprave sa varnost bodo v Evropi Že dolgo vrsto let ptoreh ne, pravi kralj« Obsedno stanje na Portugalskem odpravljeno. Lisebous, 4. nov. — Vlada je od-pravila obsedno stanj?* ki Je bilo v moči izzs ssdnje politične kriae. lisdftlU. Poveat Is Nvljenje slo-venskih trpinov v Ameriki. Tesano. 'Stane • poštnino vred H.7I. ikon bipfsnsslje. Vrlo poušns knjige, M pove, ksko sleherni človek ponavlja v sebi rssvoj vssh svojih živslskih in dirja-lldh prednikov, S slikami. Vs-ssno. S poltolno vrsd $1.00, bs knjigi ki M naročita obehem, sa tri dolecjo poštnine proeto. NarošUa •prejema tajnik Knji-lovne mstiee N. P, J. t Freok Al«š, 2124 Bo. Orawford A ve Cbleaga, flf, ~ Adv. ISiAChicego AL ~ MepubHe Iron in Hlee»< kom#aaija je pri čela bo pet s obratovanjem svoje jeklarni« tukajšnjem mestu. De % v j.klaroi je pošivelo tri tedne. Nastavljenih je bilo le okoli dve afckdelaveev. Tovarna bo ogreto- leč »mn Še od povratka v boljše čaae, čarov jih velebisiiišk> listi napovedujejo dan sa dnem. VTNA1 JB POOBBOUL TU- ■ olmiiik« <1 um urimarvn ^apnp FRANK OGLAR, , SS. Jshn N. F. - HUea vihar^ ki je divjal od petka do sadnje gs pondeljka. je pogrešati t nejaf fcdij Trije mornarji ao n- i m BERI Ufi > Njegovo navdušenje Je bilo veliko »tem bolj, ker ie livel vee fes prijateljičine odsotnosti t skrajnem malodušju. Ko je odhajala na tuje," niti ni bila prar poslovila od njefs; tndi o svojih načrtih ni bila povedale "tej babi" prav ničessr, boječ se morebiti, da ne M česa raaklepetal JeziU •e je takrat sanj, kar je kilo nenadoma prišlo na dan, da je spet mnogo zakvartaL Toda še v fivici je začutila v svojem sreu, da treba po vrnitvi oškodovati zapuščenega prijatelja tem boij, ker Je bila še dolgo hudo stroga i njim. Nsgls in skrivnostna ločitev Ja isnenadila in ranila plaho sree Btepana Trofimoviča in kakor nalašč so prišle nadenj tndi drage skrbi. Mučila gs je prav znatna in še stara denarna obvesnost^ki Je bres pomoči Varvara Petrovna nikakor ni mogel ure-aiti. Poleg tega sa Ja.; bilo v maja tega leta končalo gubarnatorjevanje našega dobrega, mehkega Ivana Osipoviča; samenili so ga in to ne ravno milostijivo Ve . V odsotnosti Vsrvsre Petro vne Je dospel nsš novi načelnik, Andrej Anto-novič von Lembke. Temu dogodku Je sledila sa petsmi občutna izpremembs v odnošajih vse naše gubernersks drušbe do Varvara Petrovne in sevala tudi do Btepana Trofimoviča; vsaj on Je bil sbrsl ie neksj neprijetnih, Čeprav dragocenih opa-sovsnj. Zalo pUh Ja postsl sam, bres Vsrvsre Pelrovne; rasburjal gs Js sum, da so gs ie ovadili novemn gubernatorju kot nevarnega človeka. Zvedel je sagotovo, da mislijo nekstere naših dam neltatl obiskovst Varvaro Petrovno. O novi gu-ternatoriel,, ki so Jo pričskovali šele Jeseni, so E' ' /sli, da Js sicer baje prevzetna, zato pa tudi arietokratka, na Ukšna kakor "naša ne-Varvara Petrovna". Vsi so vedeli odnekod **ne*ljivo in s vsemi podrobnostmi, ds sta se nova gubernatoriea in Varvara Petrovna enkrat še posneli, pa sta se rašU sovražno, in da baje ie sama omemba gosps von Lsmbksjeve neprijetno dirne Vsrvsro Petrovno. Zmagonoena srčnost Vsrvsre Petrovne in prosimo ravnodušjs, s katerim Je po-aJoiala njegovo poročilo o mnenjih nslih dsm in vznemirjenoetl naše družbe, sta okrepili preplašeno diišo Btepana Trofimoviča in ga mahoma razvsssUU. 8 posebnim, radostno ustrelijiim humorjem ji Je opisoval prihod novega guberns-torja. " "Vam, ezcellente amie, je nedvomno snsno," Js govoril korektno, s gisdsvim raztezanjem be-sed, "kaj pomeni raski upravitelj sploh, in kaj pomeni, ša Je nov — novopečen, novonastav-IJen\ . . Osa interminsble* mota russeel . . , Ali teško da hi biH vi kdaj praktično spoznali, kaj pomeni uradno navdušenje in kakšna reč Je to praviapravt" 1 "Uradno navdnšanjet Ne vem, kaj bi bilo." ','To se pravi.. ♦ Vous aaves, chez nous . . . Kn un mot, postavite kako zadnjo ničevnost prodajat uboga , železniške vošnje listke, pa se t>o smatrala ta ničevost mahoms ss opravičeno, gledat na vsa kakor Jupiter, če pridete kupit listek, pour vons montrar son pouvoir. Čakaj, pokažem ti svojo oblaat nad teboj ... In to se povspenjs pri njih do nradnsga navdušenja ... Bn un mot, bral sen, da Ja oarkovnik v eni nsših inozemskih aerkvi—mais a'ost trše curiour—spodil, dobesedno spodil Is oerkve odlično sngleško rodbino, les dsmes charmantee, tik pred ssčetkom veliko-postnega bogoalužja — vons asves, cee chsnts et le livre de Job • • . s edinim izgovorom, da se tujcem ne pristoja klatiti po ruskih eerlčvsh, in da naj pridejo, kadar Je čas sa to ... V omedle-vleo jih Je pripravil ... Ta cerkovnik je imel napad uradnega navdušenja et U a montrš son ponvolr •. ." "Skrajšajte, Strpan Trofimovlč, sko morete." "Gospod von Lembke potnje sds j po guber-niji. Bn un mot, tale Andrej Antonoviš, dasi je ruski Nemee pravoslavne vere in oelO — pustim mu to — nenavadno lep štirideeetleten mož. ." "Odkod ste VtSH to! Lep mož t Hej ime ko-itrunje oči." "Popolnoma koštrunje. Ali človek ae mora vendar pokoriti mnenju naših dsm. . ." "Govorivs kaj drugega, Htepan Trofimovlč, prosim veat Da, ras, vi nosite rdečo ovratnico; sli že dolgo f" ' v "Oh ne. . . samo danes sem. . ." "Ps avoje vajs delate r In aprehajat ae hodite vaak dan po šeet vrst dsleč, kakor vam je predpiasl doktor f" "Ne. , . ne vedno." "Kaj sem vedeUI Že v ftvlsi sem slutila!" je krikniia raadraženo. "Ampak adaj boste hodili ne še«t, nego deeet vrst daleč! Htrašno ste ae sa-nemarill, «traino t Ne le, da ste ae poaUreli — cel invalid ate postali. Kar prett rešila sem ae vaa, ko tem vas tagledala prejle, kljub vaši rdeči ovratnici. . . quelle idše rouget Nadaljujte o Umbkeju, če imate rea kaj povedati, in končajte, proaim vaa{ nt m jena aem." "Reči aem hotel aamo. en un mot, da je mol ismed tistih itirideaetletmh ujetnikov, ki ao do svojegs štiridesetega leta 4»r, «#bali kje v nesna noatl, potem pa pridejo »dajci na vrh. s poau>čjo nenadne šeaitve- aH dragemu ne manj obupnega sredstva. . . To ss pravi. »a«j odpotoval . ho tel tem reči, da so mu ne«l. „ meni tsknj na obe ušeai. da aam pohujševala mladine in oananje-valee aleisma v tej gubetrnj, Nemndoma je aa čel poivedovati. • •" "če je rea. . • "Je; aaj. aem akrenil »\ojet Ko m vaa na lili, da ste 'vladali gabrtnijo,' voua »avea — ai Je dovolil opazko, da as 'podobna reči aa Mo več godila." • "Tako Je dejalt" "Da ss 'podobne reči ne bodo več godila', et sveč cette morgne. . . Njegovo soprogo, Julijo Mihajlovno, bomo imeli čast pozdraviti koneem avgusta; naravnost iz Petnofrada se pripelje." " Izza maja. 8rsčsli sva sa/' "Vraimentt" "V Parizu in v Švici. Ona je Drozdovim s?- rodniea." "Sorodnieaf Kako čudno naključjel Pravic jo, da je čaetiklepna in. . . da ima viaoke zveze t" "Neumnoet! Neznatne zvezice ima. Do, evo-jegega petinštirideeetega leta je bila stara devica brez kopejke premoženja. 3daj, ko je vjela svojegs von Lembkejs, je seveda njen edipi eilj, spraviti ga kvišku. Oba sta intrigante/' "Slišal sem, da je dve leti starejša od njega!" "Pet. Njena mati ei je v Moskvi rep />btol-kla na mojem pragu; na moje pleee, ko je Vse-volod Nikolajevič še živel, se je ponujala kakor sa miloščino. In hči je sedela včssih vso noč sama v kotu, brez pleesvcs, s svojo višnjevo muho na čelo, tako da sem ji poslala ob treh zjutraj iz eamega sočutja prvega kavalirja. Petindvajset let ji je bilo že tistikrat, ali vendar so jo vodili še vedno kakor gosko v kratkem krilcu. Kar nesr podobno je postalo sprejemati jih." m' "Tisto muho si živo predstavljam." 0! "Saj vam pravim, kakžno spletko sem naletela, komaj sem prišla tja. Pravkar pt* brali pismo Drosdovs; sli je mogoče govoriti jasneje t In kaj vidim f Ta prismojena Drozdova btts je goa od nekdaj — me gleda vprašujoče; po ko-mu pa ei prišla t Lehko si mislite moje začudenje! Gledam, gledam — Lembkovka se suša Um in ž njo bratranec, nečak starega Drozdova t— vse mi je jssnol To se ve, da sem jima takoj prekrižala račune; tudi Praskovjo sem dobila spet na svojo Stran. Ampak spletka, U spletka!"/ "Samo da ste jo ugnali. Cel Bismarck stal" "Bismarck nisem, tods zavratnost in neumnost vem razločiti, kjer ju srečam. Lembkova je savrstnost, in Prazkovja je neumnost. Malokdaj sem naletela na bolj skisano žensko; noge ima otekle in za nameček je še dobra povrhu. Kaj more biti bolj neumno od bedaste dobrosrčnosti!" "Hudobna neumnost, ms bonne ara je, hudobno neumnost je še bolj bedasta/1 je ple menito ugovarjal Stepen Trofimovič. v , "Morda imate prav. Ali se spominjste Lize?' "Chsrmsnte enfantl" , "Samo da sdsj ni več enfsnt, marveč ženska, in to značsjna. Žlahtna Js in vročekrvna;tU-gaja mi pri nji, da materi ne popužča, budalu zaupljivemu. Malo je manjkalo, da ni bilo ko* medij saradi tistega bratranoa." .» u >• "Ta bi bila lopa T Saj niti ni sorodnik Lisa-vete Nikolgjevne. . . Mar ima ree šansef ( "Vidite, mlad ofioir je, zelo malobeeeden, naravnost skromen človek. Jaz hočem Bitf, .zmerom pravična. Zdi ze mi, da je zam nasproten vsej tej spletki in nima nobene želje, kovarila je edino Lembke. Nieolasa je zelo spoštoval. Vsa stvsr, veste, Je v Lizinih rokah; toda pustila sem jo v najprisrčnejših odnošajih s Nieolsacm, on sam pa mi je s gotovostjo obljpbil, ds pride v novembru k nem. Potemtskem ne spletkar! nihče rasen Lembkovke, Prasko v ja je samo slepa ženska. Pomislite, 'enkrat mi je dejsla, da so vse moje aumnje gola domižljija; v obras sem ji povedala, ds je neumne, in še ns sodni dsn aem pripravljene, potrditi. Ce bi me ne bil proeil Nikolaa, nsj jo pustim do druge prilike, bi bila pred svojim odhodom bres usmiljenje razkrinkala to hi* nsvSko šensko. Pri grofu K. se je vsiljevsls s Nikolssevo pomočjo; sins je hotels razdvojiti z materjo! Tods Lisa je ns naši strani, in i* Prs-akovjo sem se domenile. Veste, ds je Ksrmasinov njen sorodnik!" "Novslist Ksrmssinov!" ' "Nu ds> pisatelj, čemu se čudite! To'se ve, ds ss štejs sa velikega. Naduto človečel Ona gs pripelje s seboj; tam ats tudi vedno skupsj. Rada bi prirejsla tu literarne večere ali nekaj podobnega. On pride na mesec dni, prodat svoje imetje, kar mu ga je Še ostalo. Malo je manjkalo, da ss nisem v Švici arečsls š njim; prav nič me nl mikalo. Sieer pa upam, da me bo še blagovolil posneti. V starih časih mi je pisaril pisma in zahajal v mojo hišo. želela bi, da se obiašite bolje, 8tepan Trofimovič; tako saaikerni postajate od dne do dne. . . Oh, kako me mučite I Kaj berete sdsj?" "Jas. . . jas. . ." "Razumem. Prijatelji,' popivanje, klub, karte in ateiatovska slava, vse po starem. Meni U slava ai povšeči, Stepen Trofimovič. J a? ne želim, da bi vss imeli ss ateista, posebno cdaj ne že-lim. In tudi prej mi ni bilo ljubo, sakaj to ao go-le prazne čenče. Knkrat vam je treba povedati." "Meis, ma ehčre ,.." "Poalušajte, Htepan Trofimovič. . . V vael) učenih rešeb sem pred vami nevednica, rea je; to. da mnogo sem premišljala o vaa, ko aem se Voaila domov. In dobile aem prepričanje. , ." -"Kakšno neki!" "Takšno, da niava midva edina pametaejša od vaek ljudi, marveč da ao pametnejši od naju." "Duhovite ia točne besede! Če so pametnejši, so tndi Ukani, ki imajo bolj prav, kaj ae! ln potemukem sva midva aemera* v zmoti, kaj! Mais. ma bonne amie. reeimo, da ee motim; ali vendar mi oataae moja vaefloveška neodvsetna, med vaemi najvišja praviea svobodne veat i Moja praviaa Je, ne biti avetokliaee ia fanatik, če not čem; da me bo raaaa goapoda sovražila seto do koaee dni. Je čiato narsvno. Rt puis eomme on trouve toujours plut de moinea que de raieoa — a tem ae tudi jas popolnoma strinjam. . ." (Dalja prihodnjič). ' i/ ' imun b JUGOSLAVIJE. sa odkrili, kakor poroča "8L Narod", te dai ns Rakeku. Gre baje sa dohro organizirano tihoUpsko 4 sU skušala pobegniti Juhass Ja s pomočjo nekega orodja, ki ga je našel na dvorišču, prepilil svoje okovje, poaugal tudi Nikoliču in potem sU skupaj pobegnila čes VftUn^isiH zid. Vendar pa so ju žandarji še isti dan prejtfi, ko pobegneU na Mslžarsko. Rim . Zagreb. V kratkem so prično pogajanja za uposUvitev direktne želeisšiške proge med Rimom in Zsgrebom. L Novo tovarno- za pile sU usU-novila brata Kolene aa Mirni. JOHN MACLAVBN: Dekla. ■ ■" ■ 'i1 Iz Drumtoehtakih slik. Preložil A. L. dražbo, ki je preko Rakeka tiho- »ta hotela preplavati Donavo, da tapila valuto. V afero Je zaplet« nik več Ukezv. elegantnih in u-glednih oseb. V Ljubljani in drugod jih je bilo že več aretiranih — Taka je torej tisU patrijot-ska 'in državotvorna buržoazija! v Zagrebu. Med zagrebško šolsko 1 mladino je izbruhnila škrUtica: obolelo je že blizu 100 otrok. Trgatev Ja bOa lotos v vsej Blo-vsniji prvovrstna. Vino in mošt bodeU baje isvratna kot že dolgo ne. Cene vinu in moštu bodo pa preesj viaoke, že sedaj po nekaterih krajih takoj od stiskalnice prodajajo mošt po 20—24 K liter. i Ljubljanski podžupan — odstopit — Narodni soeijalec učitelj g. Ambrožič je podal demisi-jo, -ker bi moral kot državni o-radnik (ptatiti državno služIm, če lfoče ostati podžupan. ' IS sedanje napredne dobo. V ministrskem svetu so razpravljali It ukinjenju ministrstva za na-rodho zdravje. . .1 Poverjenifitvo za' socialno zkrbstvo v Zagrebu se ttkine. , . Vlada po svoji izja-vi' itikakor ne bo podpiraU in vzdrževala prehranjevanja pasiv^ nih1 krajev, pač bo gledala na to, da bodo isvozničarji čim največ zaalužili. . V Ljubljani se ustanavlja es-peraatišni klub, da žiri^ned Slovenci znanje mednarodnega*' jezi ka "Eejieranto." to v ziatu. Puščal mu ja kri. V Topolu 1 Hercegovini je kmet Anton Gji kovič zdravil ljudi s puščanjem krvi. Med ljudstvom je zelo alo-yel domači zdravnik. . Nedavno pa je nekemu blaznemu bolniku spustil kar 16 kozarcev krvi. Bol nlk je zeveda umrl, kmet pa pride' pred eodnijo. Miliarde in miliarda nožira ne n^iitni militarizem, država hodi tesno ob robu, ampak gorosUsni izdatki se nočejo in se nočejo zmanjšatia Pač — • tam, kjer bi biYo ^ zvišanje več kot potrebno N. pr. eo gospodje ministri ' Belgradu sklenili, da iz razlogov varčnosti sspro vrsto vseučilišč nih fskultet v Ljubljsni, Zagre bto in Beogradu (v Ljubljani teh nliko in medicinsko), ker stanejo preveč (reci in piši naaproti go rT omenjenim milijardam — 2—3 milijone), s ne nosijo nobene do bičksnosne možnosti. Proti tej nočuveni nsmeri so se dvignil seveds vsi krogi razen demokrat ških revolverjev pri nas, ki skušajo malce očediti svoje ministre. Bomo videli, kaj poreče po slanska zbornica! Namssto da Jih pobssil Ns ljubljanski glavni pošti so razkrili velikanska tihotapetva s tujimi valuUmi v priporočnih pi-snHh, tihotapstva, ki so ga vršile rašhe banke in ki gre na milijone. Toda namesto, da bi krivee kaznovali, je prišel iz Belgrada bržojaven ukaz, naj se vse zaplenjene valute vrnejo tistim ban-kših, ki so ž njimi tihotapile! VOlkemn je snano, da je že pred p** dnevi belgrajska vlada na menil eelo amrtno kazen vsem onim, ki bodo na podoben ale-parski način oškodovali državno gospodsrstvo. Ali ni torej skrajno vnebo vpijoče inv sumi ji* vo ssdržanje vlsde, v trenotku. ko je bila postavljens pred gotovo stvar! Kaj Jih najbolj skrbi V Bel grad pridejo v kratkem strokov njaki policije in sieer is Angleške In Prancoske, da proučijo našit o organizaciji policijske službe V naši državi. Na Wrnn?lovce ae v Belgradu baje ne Kako sa je vrnila. (Dalje.) "Kakor gotovo stojim tukaj, te ni mogla dosti prehvaliti \ govori-a je aamo o tem, kako si bila zanesljiva, kako si dobro delala, ka ko ao te vsi radi imeli in kako ti je hvaležna. Tako me je to.pre vzelo, da sem moral oditi." "A kaj rečeš na to, dekle, ko je ta vzvišena dama prišla vsak dan dvakrat v bolnico vprašati za te kočiji, in tako dalje, razumeš Seveda to ti je znano, da imajo tam od sile dela in ne morejo vsa ke malenkosti opraviti. "A to še ni vse." Lilin sreče za reči obraz je podžigal Jakoba potvarjanju, tako, da je mislil, da ne »me nehati naštevati dobrih del. "Kaj pač aodiš o temle krajcarju »reče! celih dvajset liber in Kako se to lepo blišči na solncu!" In Jakob je vsul celo zalogo zlatnikov, ki Jih je prinesel iz Muirtovske banke, in ni se niti malo sramoval. r v "Gospa mi tega gotovo ni poslala . . . meni!" je šepetala Lili. "Mogoče tedaj, da sem to pobral na ulici: saj mislijo na deželi, da po v Londonu tudi ulice zlate. "DajU tOjOd nas vseh —, tO so njene lastne besede,je nadaljeval Jakob, čigar vest je začela bojevati s srcem. "Povejte ji, da mora s tem razpolagati, kakor ho-čd, in da more oditi domov na počitnice." "Ste se ji zahvalili, Jakob! Vi imate za to najboljši jezik." "Moj jezik mi ni nikdar boljše služil: pri moji veri, Čudila bi se mi bila, če bi me bila slišala," je končal trdo, kakor oni, ki je pri-ftel na trdo skalo svoje resnice. "Sedaj aem resnično zadovoljna," je rekla Lili. rem več* govoriti,, nekaj na jeziku, kar ne more čakati do jutri." Jakob je obljubil, da se vrne zvečer, odšel je predsobo in čakal tako dolgo, da je odšel poslednji pacijent slavnega zdravnika. Potem je vstopil in izpregovoril: "Ko sem prišel v to hišo, je bilo moje srce žaloatno. Mialil sem, da se je slabo ravnalo z bolno deklico, a sedaj prihajam, da prosim odpuščanja mojim besedam. Napravili ste dobro delo, o katerem človek, kakor jaz, ne more govoriti, ki se pa poplača pri Očetu ti-' stih, ki so brez očeU." "Grom in strela, kake neumnosti govorite, človeče! je odgovoril sir Andrev. "Ne razumete položaja. Resnica je to-le: Lilin slučaj sem hotel proučiti in bilo mi je bolj na ro^o, če jo imam doma. Nič, kakor zdravniško saDva šilinga Čevljarju — ki je delaven, pošten človek: pogoato-krat mi je pripovedoval o Janu Veeleju. A libro šivlji: to ni zame, temveč za neko škotsko dekle .. . toda o tem ne govoriva. Vi morete poravnati to še daneaf Šivilja najbrž potrebuje denar . . . Samo moja bolesen me je zadrža-ya!a . enkrat sera že šla, a začutila sem bolečine v boku in morala sem se vrniti." » "Dalje je tu moja cerkev, na njo nč smete pozabit, zakaj tam. aem bila vedno v resnici srečna. Prvega bi bila morala plačati sedež, a deset šilingov sem dajala za maše. Jakob, o tem se je tudi govorilo, da so da duhovniku mali dar kot dokaz spoštbvanja, ker je tu že petindvajset let. Zapišite mene za eno libro — ali ne z imenom, razumete, to bi bila predrznost, samo . . . "hvaležna dekla". "Za strežnico kupite kak lep robec, ali kaj podobnega — ker ji ne pozabite pa tudi na služko, ki je imeU z menoj mnogo dela. In sir Andrew .'. . temu se ne da poplačati. Tu je pet liber, te daste babici: ona ve zakaj je to, ravno bo poplačan dolg ... Vi znate molčati, Jakob. Ali bi napizali vi Karlu par vrstic, da... nanj mislim do konca in pričakujem, da prevari svojih sorodnikov ... A, Jakob, in če se kedaj vrne v Glen poboljšan, ne bodite ž,njim — tako trdi, kakor ste bili zadnjikrat "Karel ne osUne brez prijatelja, dokler bom jaz Živ, Lili. Si gotova! To te že utruja/' "Še nekaj, toda bojim se, da ne bode dobro izdati za to babiči-ne novce, zato ker sem ji . hotela še nekaj zapustiti. .. Toda Jakob, želela bi si . . . ležati na Drum-tochtskem pokopališču poleg mamice in babice. "Vem, da je to čudni napad, a jaz ne ljubim pokopališča s peščenimi stezicami in velikimi kamni in z množico vsakdanjih ljudi in hiSami, ki atiskajo in tlačijo vzduh od vseh strani." * "Mariji sem bil obljubil," je dejal iz sebe J^kob, "da te pripeljem domov, in osUnem mož-beseda. Lili, bo li volja božja, da vzame tvojo dušo k sebi, tvoje telo bode počivalo ob strani tvoje rodbine. Jakob je naglo odšel. ^ Dragega dne su atala sir Andrev in duhovnik ob Lilini poate-lji, in ko jo je Jakob poškropil, sta ga samo gledala. "Jakob ... hvala vam vsem ... preveč dobri sU .!. dekli... povejte jim . . . doma ..." Vsi so se poslovili od nje in duhovnik je izgovoril besede, ki ne bodo napisane. "Te . . . krušne vstopnice." Trenutek je težko dihaU, nfto »e ji je vzdihnivši olajšalo.) J "Pri ha jami" (Konec prihodhjič). vi, — vedno proslavlja svoje sku zanesejo šnje na bolnikih, a koliko mkli na _ ^ *cbe, tega ne hi nihče verjel." •••tatovji Juhasz in "Drugi Viljem MeHure*' je Nikolič, ki eta zaprta v belgraj- pritrjeval/iJakob, idoč po'ulici, eki ječi radi atentaU na regenta!"Ixmdon ali Drumtoehti, zname- ROJAKI POZOR! v»«l» irtd« vit M »ril plMM plT y +v«raal. *<*U I« domala »abarm. Pripor** m no* of t« vi Ino v