Gospodarske stvari. Grnojišče in njego^a napra^a. M Kako je treba z gnojem na gnojiaču ra^nati, o tem se dajo sledeča ra^nila posta^iti: Gnoj se mora po ne predolgib prestankih, najboljše 7saki dan, iz hleva na gnojišče pokidati, ker, če dalj časa 7 hle^a obleži, že tam mnogo najboljšib gnoji^nih t^ariu izpuhti. Gnoj se potem, razun 07Čjega gnoja, ki ae na^adno 7 hle^u puača, jednakoroerno pomeša in raztrosi in debeli kosi, ki ae skupaj drž6, se zdrobijo in zmanjšajo. Nikdar ni dobro, 6e gnoj na gnojiaču kupoma leži, ker ae tako 7iaine in nižine napra^ijo in gnoj se nejednakomerno 7seda in na nekterih mestih preje na drugib pozneje sprhni in zagnjije. Ko se je gnoj jednakopjeirfo po guojišču razmeta), se mu mora cela po7ršina trdno steptati ali pa po živioi poboditi dati, ¦da se zrak, ki je 7 njem, iz njega prežene in tudi svunajni 7 njega 7dirati ne more. Velike vrednosti za dobroto gnoja je njego^o 7cčkratno zamakanje z gnojnico in ko bi te ne bilo 7eč, celo tudi z 7,odo 8amo. Ako se tako zamakapje z gnojnico opusti, se gnoj 7 zgornjih plasteb lahko posuši, siatna se ne razkroji, spodnje plasti se pa pre^eč vg,r?jejo in, ker nipiajo 7lage, splesnijo in 7redriost in dobrota 7sega gnoja se znatuo zmaujša. Po večkratnem zamakanju, kar se mora pozimi manjkrat, po leti večkrat goditi, gnoj bolj počaano freje, gnoj poatano po redi^nib sno^ih goojnice močnejši, zla8ti, ker jeden del 7ode iz gnoja izp.ubti. Vrh tega je ae 7ečkratno potrošaaje z prstjo tako, da leži plast prsti nad plastjo gnoja, ziasti, €e se to z malim tj-ndom in majbuimi stroaki zgoditi more, posebno dobro in 7se priporočbe yredao. Zamaka se gnoj ali z pomočjo sesalk, ki so z leaenimi žlebo^i 7 Z7ezi, po kterih se gnojnica po gnoju razteka, ali pa po zajemauju in poli^anju z 7edrom, tako da se gnojnica po 7seh d,ejih gnojiača ra^nomerno razliva. Da se gnoj, ki 7Časih reč mesece^ na jednem kupu na gnojišču leži, obrani jn izpuhtenje amonijaka zabrani, je 7€Čkratno potroaenje z gipsom ali ma^cein posebno ,dobro. Včinek, kterega gips na gnoj ima, je trojen; pr^ič se 7eže mnogo7iedni amonijak, ki se brez potj-osenja z gipsom 7ečjidel pozgubi; dmgi5 se pa po primešanju gipsa tudi 7renje gnoja zmanjšuje in tretjič deluje gips po 87ojib guojivnih delfb;,t f.f po Ž7eplo7i kislini in po apnu, dobio na rastline. Če kdo pravi, da nakupovanje gipaa pre^isoko etoji, tako to po 7sem ni resnično, ker se po gipau gnoj znatno zboljsa in njego^a 7rednost zelo po^iša. Da je 7redno gnoj z gipsom potrošati, se viiii iz trojnega 7Činka, kterega gnoj z gipsom potrošen itna. Isto, kar z potrošanjem gipsa, doseže ae tadi z potrošanjem gnoja s prstjo ali šotiniai prahom. Vendar pa je tudi treba omeuiti, da se mora ravno toliko prsti na gnoj na7oziti, kolikor jc guoja, če se hoče iato doseči, kar z potrošanjetn z gipsom, kajti če se aianj prsti navozi ali nanosi, ae natnen le na pol doseže, ker se po prsti le majben del amonijaka 7 gnoju zadrži in 7eže. Če se pa pri na^ažanju prsti 7 pošte7 jemljejo stroški ualagauja in razlaganja prsti, navažanja in izva/.anja potem raztroaanja iu slednjič 7prežne in člo^eške dela^ue tuoči, tako se labko spozna, da bode 7Časih potioaanje gnoja z prstjo 7iše stalo kakor pa z gipsom, kterega je dosti manj 7 dosego istega nameua potrebno. Dalje 8e mora tudi paziti, kako 7isoko se gnoj na gnojišču nakupiči. Ce se namreč pre^isoko na kup naloži, tako ae gnoj nejednakomerno razkroji^a in razseda, epodnje plasti, ker se zelo iaz7ročijo, se zelo razkroji^ajo, zgornje pa zopet ostaneje nerazkrojene in le malo sprbnijo. Najbolj piimerna višina bode bojda 1 ali k 7ečemu 2 metra. 0 podobi in velikosti gnojišča se ne dajo posebaa prayila dajati, ker se zadnje posebno po ate^ilu ži^ine in po prostoiu d^orišča ra^na. Vedno pa bode bojjše, gnojišče nekaj 7ečje napra^iti, kakor pa premajbno. Podoba je na^adno atirioglata ali podolgo^atookrogla najbolj prjmerna. Guoj naj se tako bitro ko mogoče na polje raz^ozi, kakor pač to gospo^ darske razmere dopuačajo; le tedaj, če se ima gnoj hitro raztiositi, se tudi sjne na male kijp.e skapati. Ce se mora pa gnoj d.alj časa iz raznib 7zroko7 neraztiošen na polju ležati pustiti, tako je bolje ga ua 7elikem kupa 7kup puščati, ki se raora na debelo z prstjo pokriti, da ne izpijhti in se tako oaJabi. Če mali kupi dalj Sas.a nerazlros.eni ostapejo, se gnoj 7 njib dalje razkroja, j,eden del sno7i, ki iz razkrojitve nastanejo, tekoče namieč — 7dira pod gnojem 7 zemljo in napra^ljajo tako imeno^ana bujua raesta, na kterib žito rado poleže, drugi del pa — ubežni — izpuhti 7 zrak in s.e brez 7ae koristi razkadi. Kako ae z gnojem na dalje va7n,a, ko je že raztrošen, 0 tem ao umni kmelo^avci in učeni različnih misli. Jedni pra^ijo: guoj se mora raztrosjti in brž podorati, da se tako izpuhtenje amonijaka iz njega zabrani, drugi pa zopet pra^ijo, da je za rastline boljae in koristnejae, če gnoj dalj časa ra^tiošen na njivi leži. Kdor boče fizikalične lastnosti težke zemlje 7zboljšati, kdor hoče 7ečletni 7Čiaek gnojenja provziočiti, kdor ima 7iseče nji^e gnojiti ali kdor je prisiljen, 0 vcliki 7iočini gnojiti, ta bode dobro storil, če gnoj brž po raz^ troaenju pod zemljo spra^i. Kdor pa boče od gnoja hiter včinek in če ruu ni toliko mar, da ae po gnoju zemlja vzrablja, kar pa je na težki zemlji ekoraj 7eče 7rednosti kakor gnojna moč 8ama, ta guoj brez skibi raztrošen ležati pusti. Da je dobro gooj jednakomerno in ne piegloboko pod zemljo shraniti, če se boče od njega 7eei 7Činek doseči, to sme za obče znano reč veljati. nPrakt. Landwirth." Kmctijska razstava v Radgoni 29. 30. septembra in 1. oktobra bila je iz^rstno uredjena in dobro obisko^ana. Vse 3 dni je bilo okoli 15.000 obisko7alce7. Razsta^ljeni so bili 7sakojaki kmetijski pridelki in živina iz Štajerekega in bližnje Ogerske. V pr7ej vrsti je bilo zastopano 7ino in grozdje. Gospod pl. Kodolič iz Radgone bil je obdaro^an ter je dobil cesarje7 dar 20 zlato7. Konji so bili močuo lepi razsta^ljeni; cesarje^ dar 20 zlato7 ee je oddal za konja iz radgonske okolice. Konjske dirke se je pa malo posestniko^ adeležilo. Go^eje ži^ine tudi ni bilo 7eliko videti ia ta bila je slaba; go^edoreja stoji daleč za konjeiejo. Kmetu g. Prelogu v Šalincih so pripoznali prvo daiilo za njegovega bika holandskega plemena. Izined drugib iz8ta7ljenih reči je omeniti lepa moka ljutomerekega parnega mlina, ki je 7se h^ale 7iedno pod^zetje ljutomerskib, odličnih narodnjako^. Raz8ta7a je bila sploh izvrstna, le obžalo^ati je, da se je na Slovence premalo ali nic oziralo. Vabila in naznanila so bila le nemška — nSlo7. Gospodarju" se jih je celi koi doposlal — go^oii nemški, napisi nemški — 7se nemško. Edini g. Colnik iz Dr^anje imel je pri S7oji razstavi slo^enske in iiemške napise. Id 7endar je bila najmanj 73 razsta7ljalce7 alo^enske narodnosti in najmanj 7» obisko^alce^ Slo7ence7. Vstopnina je zuaaala 10 kr. Nemčurji so na poslopje, kder je bila razsta^a, posadili prusko ali prajzo^sko zasta^o, okrajni gla^ar radgonaki jo je pa ukazal odpra^iti. Tako je bilo pra7! Timas, Thymus vnlgaris, Thvmian. Jedna od naaih kubaric 7 kuhinji mnogo potrebo^ana rastlina je timas. Posebno za pomačke, v kterih se pripra^ljajo za na mizo razne di^jačine, je ta začimba neobbodno potrebna. Tiuias razpada 7 tri gla^ne sorte: a) širokolistni, b) ozkolistni in slednjič piaanolistni tiiuas. Ta koristua rastlina jr prej ko no iz Španskega doma, pa ee tudi 7 naših krajih precej dobro počuti. Ljubi pesebno subljato zemljo in nekaj bolj za^etno lego. Zareja se ali po semenu ali pa po razdelitvi posameznih grmičev. Zadnji način timas zarejati je najbolj na^adeu. Mlade timaso^e 7ejice služijo najbolj 7 začimbo raznih jeat^in in za napra^o okusnih pomaček, 7 kteri uamen se poleti porežejo, 7 aenci poeušijo in do porabe branujejo. Poleg imeuo7anih sort imajo še lemono^i - tiraas, Tbymus citriadara, ki bolj po limoni diši sicer se pa 7 kubiuji rabi; kakot navadui timas. Da se rast mladih dreves bolj pospeši je treba deblo in debelejae veje osnažiti z mokro sčetico, da uiti smetje, niti mab niti mrtva skorja na njib ne ostaja. To je posebno meseea no^embra in aprila dobro in potrebno. Tako snaženje pospešuje iahlapljenje in dela skorjo bolj sposobno za 7lage in toploto zračno. Predno se s ščetico snažijo^ 8e mora dre^je z lesenim nožem ostrugati in namesto  s ščetico tudi z grobo cunjo treti. Vspeb takeg» čistenja je izvrsten in neuaden. Sejmovi »a Štajerskem. 15. oktobra Apače, Loče, št. II pri Turjaku, Raže, 87. Križ pri Slatini, Planina; 16. ok(. Berače; 17. okt. Piisto^a; 18. okt. 87. 3 Kralji, Vojnik, Mozirje, Tibo^lje; 19. okt. Videm; 20. okt. Maribor. Sejmovi na Koroškem. 18. okt. Logava, Millstadt; 22. okt. Kotarče, Celovec, Gmttnd, Trebiž, Zabrdce; 29. okt. Brezje, 87. Mohor, Kapla, sv. Lenart, Sacbsenburg.