Rodbinska čast. Roosevelt&Johnson •venski politični klub ima vsak petek in torek ob 8. zvečer v Knausovi dvorani podučne večere za vss one, ki bodejo k volili 3. septembra za novo ustavo države Ohio. Stvar je velike važnosti posebno za delavce. ■ w ' , ■ , •• - ' *i -v -f it krii vi , H • ■ Molitev bo leika in brez razlage nikakor ne morete voliti, tudi če bi radi. Ker se gre za dobroto in korist posebno delavskega naroda, tedaj je V West Virginiji premolar ji se laganj« jo za svojo rodbinsko čast. SRAMOTNE RAZMERE. • W' t Charlestown, W. Va., 7. avgusta. Kroglje se podijo po vsakega državljana sveta dolžnost, da se volitev vdeleži in pridno za- teh gorskih krajih. Mrtva tru- haja k podučnim večerom, ki »o brezplačni. Registracija za volitve Si je 27. avgusta v City Hall. V sredo sta bila imenovana kandidatom nove napredne stranke. Roosevelt oznanja boj do konca. —Zopet Smo tu. Mi oči naše-ja za političen napredek landskih Slovencev ne remo odnehati. Dasi se da-še niti polovica ljudi j ne anima za to, ker nimajo ra-;uma, kje naj dobijo napredek dobroto, vendar se kažejo bra znamenja, da bo šlo. tine Slovencev je dobilo le-||os državljanske papirje, nekaj sto jih pa še dobi v tem r jn drugem mesecu. In večina . teh ljudi j je sedaj mnenja, da s pridobitvijo papirja na-ili vse, sedaj se lahko vle-f žejo in čakajo, kdaj jim bode-dobrote teh papirjev same sebe prišle. Mislijo, da če ajo papir, da je s tem vse vljeno. Ba temu ni tako. or hoče svoj papir porabiti, vedeti, zakaj ga mora pečati s po- šele prinese korist in do-iroto. Da je to res, se takoj o prepričate. Letos se vrst 3. septembra celi državi Ohio take vo-ilo 50' let. Velijo se bo sza novo konšdtuciio države Ohio, katera mora biti cdobrerra od ) volivcev ali zavržena. KeT je \ - stvar obširna in največje važnosti, se seveda ne more po- dati v kratk"h besedah. Zato so naredili voli\Tii listek skoro en jard dolg, da so spravili nanj vsa vprašanja, na katera mora volivec odgovoriti. Voliti i že vsak naprej pripravi ,na to se pa mora vseh 42 vprašanj, !;n sicer dobro pripravi, da bo sicer je volivni listeJc ne-'prav volil. Mi bi radi, da bT 3. septembra voliti in glasujete.V srede se je nahajal na "ze-za to. Dalje govorijo točke 9, lenem placu" in je vprašal dva 10, 11. 13, 17, 22, 32, 34 vse zključno v prid delavca. Novo konštitucijo sp izdelali možje vs?h strank. Prj ♦ posvetovanjih so sedeli republikanci, demokrati, socijalisU in drugi. Konštitucija je bila enoglasno sprejeta od vseh, kot najboljša, kar se jih more danes narediti. sedaj je pa na ljudeh qdvisno, če hočejo sebi dobro. Kdor bo potem tožil, da to ali ono ni prav, takemu se bo reklo:: "Prav ti je. zakaj pa nisi volil!" Povedali smo pa že, da bo volitev težavna. Zato je pa Slovenski Politični Klub posegel vmes in odredil* da se b6 poučevalo,vsak teden dvakrat, in sicer v petek in torek ob 6. zvečer v Knausovi dvorani, r potem mu njegov kako se mora voliti 3. septem- bra. Pouk je popolnoma zastonj in v največjo korist slovenskim državljanom. Brez pouka ne bo mogel nihče pra-vihto voliti, pa naj ttjjK misli, da bo. Nlajbo star ali mlad, državljan, volitve 3. ?Cptembra morajo biti razlagane zanj, predno voli. Prvi poduk je sedaj v petek. 9. avgusta ji} pOtem na rej vsak torek in petek.' V petek dobi vsak v rolce ravno tak volivni listek, kakor bi ea dobil tedaj, ko "bo volil. Tako se lahko mimoidoča, kako naj pride domov. Moža sta ubpgega Bob-ka kar hitro s seboj vzela, ga peljala ven iz mesta, na nekem polju ga pobila na tla, nm vzela $27.00, uro, verižico, .štiri prstane in iglo za kravato, potem sta jo pa pobrisala urnih krač. John Bobek najbrž ne ho nikdar več vprašal, kako se pride domoy. $ —Mesto je penzijoniralo tri mestn« konje od požarnega oddelka. En konj je služil neprestano 18 Jet pri požarni brsmbi in je danes 25 let star. Dva druga sta pa stara po 22 let >n sta bila v službi 15 let. Sedaj so jim dovolili do-sjnrtno pokojnino na mestni farmi. —Boj za dpbavo plina še ni ktfncan, SedAj je prišla pHnoya drržha kar naenkrat pred žit-nana in se izjavila, da zahteva na;manj 60 centov vsak me-ec od vsake osebe, ki rabi plin, tudi če ga porabi samo za 10 ali 20 centov. 60 centov bi se moralo najmanj plačati s strelnim orožjem. Mlad<$ de klice so osramočene v navzočnosti njih starišev. Cela okolica je pozoriščednevnih bojev. Kaj mislite, kje se to godi. V Armeniji? Na Turškem?, Ne, re! Te stvari se godijo v Zjedi- NAČELA STRANKE. Chicago, 7. avgusta. Konvencija napredne stranke se je zaključila. Trajala je samo tri 'dnij. Predsedniškim kandidatom je izvoljen Theodor Roosevelt, podpredsedniškim kandidatom pa guverner Hiram Johnson iz Californije. Oba sta bila izvoljena enoglasno od 1200 navzočiH* delegatov. Ljudstvo, ki je bilo navzoče pri konvenciji, je silno navdušeno. Ce bo povsod toliko navduŠen-trenih državah . v West Vir- ja kot je bilo pri tej konvenciji, gin:ji. Baši-bozuki, ruski ko- tedaj je Roosevelt siguren svo-zaki.in drugi niso ničesar i pro- je zmage v novembru. Predno ti oboroženim "detektivW', se je konvencija nehala, se je ki tukaj čuvajo kompanfijske Brazil guverner Hiram John-premogove rove. Malo- novic pride iz gorate West Virgini-je, in zdi se skoro, da je pozabljena. Malokdo izmed vas ve, da se vrši v tej državi velik premogarski štrajk že od od t. aprila, poleg štrajka pa velika surovost in zatiranje. Lastniki premogovnikov po vseh drugih državah so dovolili pre* fnogarjem po 1. aprilu 5 procentov več plače, samo v W. Virginiji niso hoteli njeesar " n mk plačati. Deset tisoč mi« J*, dei^vanj« fcar odšlo raditega na štrajk. Lastniki premogovnikov so takoj najeli detektivsko tvrdko Staunton, da jim pomaga. Ti eo poslali kakih 150 detektivov premogarskim baronom na pomoč, in vlada West Virginije Župan Baker tega niti slišati je bila toliko prijazna, da je neče, plmova družba pa pravi, 'a ne bo dajala več pfina v Cleveland. Boj bo še hfid in se bo najbrž toliko časa vlekel, nastopi zima in Tnraz. * —V nedeljo praznuje društvo "Slovenski Dom" št. 6 S. tem detektivom posodila celo svoje puške. In med temi detektivi so sami izvržki človeške družbe. Bivši moriha, postopači, odpadniki in razbojniki. Ni čuda, da ta sodrga napada in ščuje štrajkarje pov- veljaven. In ravno za delav-je. največje važnosti, da pr.t-jo popolnoma vsi k volit-J& Naredile se bodejo letos ve ponajvec vprid delav-, da lahko rečemo petem, bodejo te postave odobre-e, da bo državi Ohio najbolj redna država v Uniji. Pote kaj pravi točka 5, te ve ustave: Delavec bo lan-zahteval potom države od-ino za poboj in ra>ne, ki ;je dobil v kapitalistični tovarni. Odškodnino bo preskrbela država sama in sicer bo moral kapitalist, po Čegar nemarnosti se je pripetila nesrfe-takoj plačati. Delavcu ne treba hoditi po sodnijah, vati advokate, nazadnje ničesar dobiti. Vsak, ki ima t, mora takoj vedeti, da to' silne važnosti za delavca, boljše postave v teb razme-spioh ne moremo dobiji. ta postava ne more biti če vi ne greste na dan na volišče in s glasom pomorete sebi korist In podporo. * Še večje važnosti je točka ki daje naravnost ljud-u pravice, da dela take po-ave kot jih samo želi, in da tvo samo prekliče posta-katerih ne mara. Kadar je j narod nezadovoljen s kast var jo, tedaj ima v rokah moč, da prežene, kar je i-n naredi dobro, kar ji šli ta dan Slovenci v velikfh trumah v volivne prostore in volili dobro iti pravo. Vsak pa ki hoče voliti, se mora registrirati, in sicer 27. aVarusta v City Hali. Čas za registriranja je od 9. zjutraj do polenajstih dopoldne ter od 3 popoldne do 9. zvečer standard čas. Vsak ima t vsak inia več ali manj slab0 nam našo najsvetejšo pravico, hrvatsko ustavo in prišel je komisar, izrod svoje domovine, prokleti Čuvaj, ki gospodari danes v naši domovini kakor turški paša in huje kot zadnji trinog v starih časih. Da bi bili Hrvati in Srbi zjedinjeni med seboj, tedaj bi nastopili proti temu trinogu z vso silo, ki jim je dana v roke in v duše. Kaj bi vi rekli, če bi človek, podli sluga Avstro-Ogrske, izdajalec vest. Burnsovi detektivi so v New Yorku že nad dva meseca in se mešajo m;d policijo, kateri hočejo izvabiti vse njene skrivnosti. Kdo plačuje Burnsove detektive, ne more nihče povedati, znano pa je, Ua so »nevvvorški milijonarji zložili precej denarja, da se policija očisti in pridejo n^jjjf dan vsi njeni grehi. Danes so prišla na dan no- "tv. .41 c va; hudodelstva. Policija je i-naroda, navadni lopov, kakor-fmeja naVado, da se je shajala Roosevelt je stal globoko ginjen na odru tribune in pred njim je staja 15.000 glav broje-ča množica, pri kateri se nav- moglo pov- Je vskipela tudi jurist 11 Jukiču, ure so liu- J« ^ itini)a dvignil orožje šem je hrvatski kraljevi komisar Čuvaj, zapiral narodne zastopnike, metal zastopnike časopisa v ječe in kratil pravice celemu narodu? Ali more en sam človek kaj tacega narediti ? Kri mora vskipeti vsakemu pri takem početju, in ni čuda, da mogarji protestirati proti oblastem v West Vh-giniji proti surovem sistemn, s katerim postopa napram premogovim d-elavcem. Štrajka rji se niso pritoževali tedaj, ko jih je kompanija pregnala iz bornih koč v sneg, da so morali pobrati svojo obleko, svoje žene in svoje otroke in se preselili v šotore v gori. Pač pa so se jim stisnile pesti tedaj, ko so videli, da detektivi nalašč izzivajo ljudstvo, da nalašč napadajo njih žene in hčere. Naj-prvo so se zatekli na sodnijo na šerifa, na državaae pravnike. Vse n i nič pomagalo. Ker so raxvije zastaya. Sledijo razni videli SV0J- obupnj so gevori. Potem pa začne dru-'pa ^i prijeli za orožje, in št v o spolnjevati svoj program, j gorje detektivu, ki pride v go- čašča njih hčere. Država pa stoji zraven s prekrizanimi lokami in gleda mimo vse to početje. da bom naredil vse, kar je mo Razne preiskave so dognale, mogoče, da porabim vso ko da štrajk v West Virginiji ni rajžo, da dosežrem svoj namen kakor drug štrajk, pač pa ho- in da se drrim dbljnb, kartere čejo tukaj rojeni ameriški pre- sem naredil pred vami. !Le leči. Več kot pol ure so Iju d je neprestano kričali, ko je bi- Proti krvosesu naroda, toda v lo imenovano Rooseveltovo nesrečo naroda ni pogodil pra-ime predsedniškim kandidatom.!ve£a> Pač Pa Pogodi nekega Konečno je Roosevelt prišel do|Hrvoiica' ki je bil istotako izbe se de ki se izjavil: [dajalec naroda in se je moral "Bil sem že predsednik," re-,radi strela preseliti na drugi če počasi in z ginjenim glasom, j svcf- Upamo, da ameriški Hr-"videl sem že mnogo življenja, | vatJc m Zvenel čutijo bntko toda največja čast, ki me je trPkost ™ nečuveno sramoto, kdaj doletela je ta, ker ste me J° "T** Hrvatje v danes poklicali za vodnika te domovini, najnovejše pomenljive stranke Brat5e Slovenci, Hrvatje v v Zjedinjenih državah. lAmienki žrtvtijejo veliko, M [pomorejo domiovinskim ra^me-Priznam, tla ima vsak mož raun v tujiai.. V ta namen pri pri tem najlepšo priliko, da redi Narodna Hrvatska ?veza naredi kaj obno dobrega, i v Colli.nwoodu v soboto^ 10. Jaz zastavljam svojo besedo, I avgusta veselico, katere čisti dobiček 7e namenjen v obrambo hrvatskega naroda v domo-vini. Veselica se vrši v Stani-ftevl dvorani. Prijazno so vab- žejne gobe napojiti. Rojaki so pr:jazno vabljeni. POZOR I Današnji list ima posebno prilogo za vse naročnike po državi Ohio. Ta priloga je tiskana na stroške države Ohio in obsega vseh 42 točk nove ohioske ustave, za katere je treba voliti. Zajedno je po-tva jasnilo v angleškem jeziku, do-n J~uite v rednem listu po-i slovenskem; njem kaj slabega. Boji se vršijo vsak dan. Včeraj se je bojevalo dvanajst detektivov z enim samim premogarjem. Ko-nečno so ga premagali, in dobili so v njegovem telesu 36 ran od krogelj. Policija je sicer zaprla osem detektivov, pa so jih pozneje vse spustili, daj so še poslali 700 vojakov nad nesrečne premogarje. In to se zgodi v svobodni Ame riki. •- _ tako se bo&ejo spolnjevale narodne želje, le tako bo prišel narod, priprosto ljudstvo d d svojih praTsc." D<%o jc Roosevelt £e govoril, dokler ni pmel na njegovo mesto Hiram Jobason, kš je znan kot star "bojevnik. Izjavil *c je, «iLa s»e Ijo ibwjeval 4» svoje smrti za novo stranko, četudi pri trm delu uarrre. Nova stranka jje sklenila gposebno na to paziti, da «e pridejo sleparji in grafter J zravern, ki bi lahko «kodiB dekL Roosevelt se je odpeljal arajprvio na sv«j dom v Oyster Bay, toda takcg zatem prične z javnihi bojem. Najprvo odide v Rhode Island, potem pa v vsako državo Unije in bo neprenehoma na potu 33 dntj zaporedoma, he da bi se oddahnil. Obiskati hoče vse države i-n pripovedovati nauke nove stranke. Ravno tako bo hodil okoli tud« californijski guverner Johnson. Taft bo torej imel hud življenski boj, če bo hotel biti še predsednik, ali če bo sploh še kdaj predsednik. Rim, 7. avgusta. Italijanske čete so danes po trdovratnem mesto Zuara in Jjeni Slovenci,, da pokažejo toda vseeno izdal policijo svo~ jemu poveljniku. Goljufalo \t pa vse od kraja. Navaden policist je dobival roparski denar od svojega poročnika, poročnik od kapitana, kapitan od in-- , špektorja. Lopovi v New Yorku so plačevali vsako teto ta- ' ko ogromne s vote policiji, da' sa včasih prišli v resen spor: Le strah, da jih zadene oIkK jestranska ka/cn. j;!i je držal ' nazaj, da se niso izdali. Bridgey Webber, eden izmed onih,, ki so bili v avtom« bilu, iz katerega so padli stre li na Rosenthala, in ki je sedaj v ječi-, je danes zjutraj pripovedoval čudno stvar. Izjavil se je, da so ga ponoči zbudili neznani ljudje in mu zagrozili s smrtjo, če bo omenil pri razpravi kaj o nekcm gotovem policijskem nadzorniku. Lumpje in sleparji zbirajo velikanske svote denarja v o-brambo poročnika Beckerja. Njegov advokat je že dobil | $25.000 naprej, pa naj tožbo dobi ali zgubi. Ce tožbo dobi, tedaj so mu obljubili še sto tisoč dolarjev. Pravijo, da bo glavni zagovornik policijskega sleparja in grafterja kongres-man Martki \V. Litleton, ravno oni človek, ki, je zaj jal Thavva. Lepa reč postavodajalec gre priznanega sleparja. Vsak AMERIKA . Izhaja v torek ih petek. — Naročnina: ZA AMERIKO:........$2.00 ZA EVROPO:.........$300 Za Cleveland po pošti:. .$2.50 i Posamezne Številke po 3 cente lii Dopi3i brez podpisa in oseb nosti se ne sprejemajo Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: I "Clevelandftka Amerika" 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Issued Tuesdays and Fridays Read by 15.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request Tel. Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Ohio, un der the Act of March 3. 1879. No 64 Fri. Avg. 9*12 Vol. V. 88 Po poti napredka. Točka št. 22. V tej točki se govori, da se smejo narediti postave, ki bodejo predpisova le, kako se morajo vršiti sodnij-ske obravnave. Pa še nekaj clru zega važnega ima ta točka. Vzemlimo en vzgled. Pfi neki kompaniji zaštr^jkajo delavci. Ivompanija gre na sodnijo in Vt&mf "injunction" proti delavcem, t. j. da ne smejo postavljati posebne Stražarje pri da ne sniejo govoriti s in jih podučiti, itd. Od->rej, po novi ustavi ne noben sodnik izdati lijske prepovedi proti de« ivoem, razven tedaj, kadar se gre za obrambo telesne in fizične lastnine posameznikov. Tudi v ostalem jemllje ta točka sodnikom nekaj njih moči. Odslej vas je vsak sodnik lahko takoj kaznoval, če se mu ni zdelo vaše obnašanje na sodniji pravilno. Seveda so sodniki pri tem postopali večkrat tiransko. Odslej naprej ne bo smel sodnik več sam odločrti, kdo se je regresil zoper čast sodnije. obtoženec ima pravico rvati porotnrško obravna-To točko priporočamo. Točka 23. Ženska volivna ivica. Ta točka bi se morala vsej pravici zavreči. Od mo-ih volivcev je namlreč letos odvisno ali bodejo dali ženskam volivno pravico. Ce dobi ta točka večino glasov, tedaj bodejo žene v državi Ohio u-pravičene voliti. Mi smo to stvar že večkrat razlagali. Današnja politika ne potrebuje žene, da bi se ista politika zbo-ljšala, in žena tudi danes še ne potrebuje politike, da si zboljša svoj položaj. Kako malo se ženske za to zanimajo, nam kaže dejstvo, da je v celi državi Ohio le kakih 5000 žensk, ki hočejo volivno pravico. In vse te ženske spadajo v milijonarske kroge ali pa v takozvane "boljše" kroge. Naravno, te žene imajo doma šte-vino postržnic, ki opravljajo za nje poselska dela. ki pestu-jejo in dojijo otroke. Taka žena iima dovolj časa. da zanemarja svoje gospodinjstvo, ker ima druge žene, ki za njo delajo. Sicer je pa stvar taka: Če bi žene v resnici hotele vo-Irtve, tedaj jo takoj dobijo. Ker je pa ogromtna večina žensk -proti temu, bo ostalo pri starem. Mogoče je, da se svet sčasoma spremeni in podeli ženskam univerzalno volivno pravico. Pa dotedaj poteče še mnogo vode v morje. Volite torej proti tej točki. Točka št. 24. Ta točka ome* nja, naj se pusti iz stare ustave beseda "white". Ker že zve-zina ustava pravi, da imajo zamorci iste pravice kot belci, se le, da mora biti tudi dr- a t MB uačiti zamorce z belimi, d so v retrtlci ic zdavnej: Vi za to točko. Točka 25. £ako naj se rabijo volivni stroji. Vse volitve se morajo vršiti z volivnimi listki, ali s posebno mehanično pripravo ali pa z obojim. Pri vseh volitvah se mora ohraniti volivna skrivnost.' Posebne postave naj določijo, kako naj se volivni listki izgotovijo, in kakšni naj bodejo mehanični volivni stroji. Sedajna ustava pravi, da se ne more voliti s pomočjo vo-livnih strojev. Hoteli so jih že uvesti, pa je vrhovno sodišče reklo, da se jih ne sme. Volivni stroj bi zelo skrajšal vsako volitev in bi bilo nianj ceremonij, kakor jih je sedaj. Če bo nova postava potrjena, tedaj postanejo tudi volitve lažje. Ker ta točka nima ničesar slabega v nebi, pač pa nekaj dobrot, za to jo priporočamo. Točka št. 26. Ta točka govori o iizvolitvi gotovih nvož v razne urade. Kdor hoče postati kandidat za kako državno, distriktno, county ali mestno službo, mora biti nominiran pri prvotnih ali primarnih volitvah, ali se pa mora vložiti zanj prošnja,' da se o* njem glasuje. Tudi je ljudstvo opravičeno izraziti svoje mnenje glede kandidatov za senatorsko čast. Dosedaj voli senatorje državna postavodaja, in zadnje čase je prišloj več senatorjev v kongres, ki so porabili veliike svote denarja, da so dospeli do te časti. Odsedaj pa naj ima tudi ljudstvo pravico izraziti svoje mnenje, katera dva moža bi bila najbolj sposobna za senatorstvo. Razven tega pa govori ta točka, da v mestili, ki štejejo manj kot 2000 ljudij ni treba nobenih primarnih volitev. Vsi delegatje za narodne konvencije vsake stranke, morajo odsedaj naprej biti voljeni od judstva, ne pa od političnih >osov kot so sedaj. Vsak kandidat za delegata kake konvencije, mora najprvo povedati, za katerega moža bo pri konvencl-i glasoval prvič in drugič, in potem se njegovo ime na voliv nem listku tiska tam, kjer je kandidat, za katerega hoče vo-iti. Ime nobenega predsedni-kega kandidata pa ne sme biti tiskano na volivnem listku, če tii kandidat tega sam pismeno t ovolil. Ta točka številka 26 je dobra in jo moramo vsem prav zelo priporočati, da volijo za njo. Odsedaj , naprej, če bo namreč-ta točka sprejeta, ne bodejo jrišli kandidat je s pomočjo denarja in grafta do služb, pač pa po ljudski volji, kar je edino >ravilno. Volite za to točko. Točka 27. Ta točka govori o javnih šolah države Ohio, o upravi, organizaciji in gospo-arstvu z denarjem, ki je namenjen za javne šole. Vsakdo ve, da je šola podlaga vsake izobrazbe, in da mora vsaka dr-fiava posvečati največjo skrb svojim šolskim, otrokom da dojijo pravilno in dobro izobraz-)o. Dosedaj se država sama ni mnogo brigala za šole. To skrb e prepustila posameznim mestom in občinam v katerih je )rišlo večkrat do hudih prepirov radi lokalnih stvari j. S tem se je seveda veliko škodovalo šolam in njih namenu: vzgoji. Odsedaj pridejo javne šole pod državno kontrolo, in sicer njih gospodarska in znanstvena u-prava. Drugi del te točke pa daje pravico volivcem vsakega šolskega distrikta, da sami pri volittvah odločijo, kako naj se vlada šolski svet. Stvar sama sebi je dobra, vendar ne i komisar drža- ve Ohio je skoro brez pomena ker nima nobenega nadzorstva čez javne ohioske šole. Novi superintendent pa postane član eksekutivnega oddelka vlade. Po našem mnenju bo novi superintendent bolje opravlja svoja dela kot jih sedaj državni komisar za šole. Ta komisar je bil izvoljen od ljudstva, novega superintendenta pa bo imenoval guverner sam. Ljudstvo v resnici ne jriore vedno odločiti, kdo ima Večje učiteljske zmožnosti, "in tako je priše večkrat na tako mesto m oz, ki ki ni bil sposoben za svoje me sto. In ker sp ravno pri šolskih zadevah pripeti toliko politike, je bolje, da pride na tako mesto neodvisen mož, ki se bo posvetil samo znanosti in učenju. ne pa politiki. Voli naj se torej za točko 28, ki bo odpravila politike iz šol. Dalje prihodnjič. Modri nauki. na bodemo nikomur ničesar priporočali glede te točke. Točka 28. bo odpravila se-daj-nega Šolskega komisarja države Ohio, in na njegovo mesto pride superintendent javnega poduka. Točka se sledeče glasi: , Izvoli naj se superintendent javnega šolskega pouka države Ohio, namesto sedajnega državnega komisarja za Šolske stvarh. Tak superintendent bo imenovan od guvernerja za štiri leta in bo imel iste pravice in dolžnosti, kakor sedajni šolski komisar, ali pa take oblasti, k jih bo postavodaja Epiktetus je bil svoje dni suženj, toda kljub temu je bil velik modrijan. 2ivel je pred kakimi 23 sto leti, in je tedaj razlagal take nauke, da se mu je svet čudil. Pa še danes so njegovi nauki dobri, in marši kaka njegova modrost ima še danes po tolikih letih svojo popolno veljavo. Ker so njegova učena razlaganja zanimiva, si jih, že lahko nekoliko podrobneje ogledamo, da vemo, kalco je svet sodil pred tako dolgim časom, in da so marsikaki te-dajni nazori še danes popolnoma veljavni. Rekel je: Stvari same ne razburjajo ljudi*, pač pa domišljija, kako si vsak človek stvar predstavlja. Ne zahtevaj, da se mora vse tako zgoditi, kakor ti hočeš. Pač pa bodi zadovoljen, da se tako zgodi, kakor se zgoditi mora pa naravnih posledicah. Koliko velja salata? En cent, bodemo rekli. Če ti plačaš svoj cent za salato, imaš salato, tvoj bližnji pa, ki ni plačal za salato, se ne sme raditega hu-dovati, ker nima salate, pač pa mora pomisliti, da ima še vedno svoj cent v žepu. Nikar se ne udeležuj pojedin in svečanosti ljudij, ki so dru-zega mnenja kot ti ali ki niso izobraženi. Če se ti pa kdaj pripeti, da zaideš v tako družbo, tedaj se drži strogo samega sebe, da ne padeš na nizko stopnjo. Pomni: Če je tvoja tovarišija slaba, postaneš tudi ti slab, četudi si bil prej dober. Če hočeš živeti brez razburjenja in če hočeš biti v svoji notranjosti zadovoljen sam s seboj, tedaj skrbi za to, da imaš okoli sebe samo dobre ljudi. S slabimi ljudmi zgine zločin in slabost, pri dobrih pa boš dobil krepčilo in moč srca ter duše. Bolniki se jezijo na zdravnika, ki ne zapiše nobenih zdravil. Mislijo, da jih zdravnik neče zdraviti. Če boš zagledal gacla ali modrasa v zlati škatlji, tedaj ne boš radi dragocene škatlje slednjo ohranil, pač pa boš zagnal kačo, strup in zlato vse skupaj v ogenj, da zgori. Namesto govedine zbiraj dobre prijatelje v svoji hiši. Kakor je volk pesu podoben, tako je tudi hinavec, priliznje-nec in stikač podoben dobremu. Zatorej pazi, da ne vza-meš v svojo hišo psov in stražarjev, volkove in zločince. •Največja sramota je če mora enega sodnika soditi drug sodnik. Pri vsaki strasti je vabilo po-željivost, ki vabi poželjive duše, da drvijo v svojo pogubo. Ogibaj se prijateljstva hudobnih, kakor tudi sovraštva slabih. Pri vsem, za kar se zanimaš, in na kar misliš, se vselej vprašaj, kaj je pravzaprav to, začni pa pri najmanjših stvareh. Nekoliko kapljic olja se je razlilo, nekoliko vina je bilo ukradeno. Zapomnite si: Če ne bodete pazili na svoje lastno premoženje, tedaj ne bodete dolgo živeli. Kdor ne; vidi svojega lastnega in pohaja okoli, mesto, ■ s§ ne \ smeh pri tvoji ok Pri tem leži nevarnost, da postaneš lahko surov in priprost, in potem zgubiš spoštovanje pri svojem bližnjem. Kadar je meja enkrat prekoračena, tedaj ni nobene meje več. Spremenljivo življenje je e-nako deroči reki. Polna nemira je, mnogo kamenja nosi seboj, teiško jo prekoračimo divja in strastna je. In tako je tudi Človeško življenje. Bolje je včasih priznati kako napako in večkrat biti pame ten, kakor pa samo včasih bi ti pameten in večkrat grešiti Tako je govoril modrijan. Iz stare domovine. KRANJSKO. Samoumor v kleti ali — zločin? Iz Dobrniča se poroča: V sredo zjutraj so našli v kleti obešeno Nežo Longar iz Ob čin. 2ena je pobegnila od moža, ker je mož preveč trdo njo ravnal. Začela se je tožba, ki je bila pred kratkimi končana. žena se je toliko vdala, da se je pred kakim mesecem vrnila k možu. V sredo zjutraj so jo našli obešeno v kleti. Ob dukcija bo pokazala, kaj je bi lo vzrok žalostni smrti. Žena je bila splošno na dobrem glasu. Dolenjske Toplice so postale znane daleč preko mej domače dežele. To je pokazal letošnji začetek velike sezije, kajti vsako leto. prihajajo novi go stje iz oddaljenejših krajev. Ce-o svetovno znani zdravniki so se začeli zanimati za dolenjske Toplice, ki jih priporočajo in fcttdi sami obiskujejo. Tako n. pr, je med drugimi sedaj gost naših toplic dr. Schmidt iz Gradca, ki mu termalna voda, kakor tudi prijazna okolica zelo ugaja. Kopališče je že daje časa do malega zasedeno. Redno vsaki dan pa prihajajo novi gostje ter odhajajo oni, ki so ze dovršili svojo kopališko dobo, tako da naše Toplice ne zastajajo daleč za drugimi svetovno znanimi kopališči. Napad na Slovence m Hrvate. V soboto zvečer, 27. julija se je pripeljalo več slovenskih in hrvaških delavcev v Gollrng na Solnograškem. Tam polagajo pri železnici drugi tir in so delavci prišli iskat dela. Ti delavci so se ustavili v crčrnr. ki leži pol ure od Gollin-gom. Zabavali so se mied seboj in so končno zapeli nekaj slovenskih in hrvaških pesmi. Kr-čmarju in nekaterim navzočim nenuškim gostom to ni bilo šeč. Začeli so upiti na pevce: Mi smo Nemciv če ne znate nemški nimate tu nič iskati. Krčmar je najhuje razsajal, posebno ko so delavci izjavili, da lahko pojejo v katerem jeziku hočejo. Konec prepira je >il, da so delavci plačali in zapustili krčmo. To se je zgodilo ob 10. zvečer. Delavci so šli po potu, ki vodi od Gollrnga v Sulzau. A niso prišli daleč. Naenkrat so zadoneli za njimi klici: "Windi-sche Hunde — Kroatische Hun de" in koj nato je počila puška. Prvemu strelu je sledilo še več drugih. Sest delavcev je bilo ranjenih. Nekateri imajo vse polno šiber v životu. Nemci so streljali na Slovence in Hrvate kakor na živali. Ena puška, s katero so streljali, je last omenjenega krčmarja. Pet ranjenih delavcev leži v bolnici v Solnogradu, eden ranjenec je ostal v Gollingu. Nemsk.' listi so to. razbojni-štvo nemških zverin popolnoma zamolčali. Nezvest« žena — brezobzirna mati. Vrtnar Tomšič poleg pokopališča 'pri Sv. Križu v Ljubljani ima za ženo neko Znidarievo Polono iz Gorjuis. Ta Polona je sitno lahkoživa ženska in skrajno brezskrbna mati. Imela je že 6 otrok, izmed katerih žive še 4, in se šc ni izpauetovala. Pustila ie že parkrat moža in otroke in pobegnila s ljubimcem, redno več na & m SSI! Folded in 1 This Paper Contains a Copy Of Each Amendment To Be Voted Upon Sept. s i a U Following Each Is An Explanation ' Authorized By The Convention This Supplement Should Be Kept For Reference —— uataj na dom. Toda navada je hrbtom. Usodna za oba zalju- mu je ves denar, velil zelezna srajca in Polona je o- bljenca j< bila noč, 7. julija, in pobegnila s svojim staja Kar je bila, in kakor se je" Okoli polnoči jih je zasačil mož cem. Kam sta zalji ■ r.iladosti naučila, tako bo de- v stanovanju. V silni jezi je ni znano. Išče jih Jk vedno. Prišel je k Tomšiču strgal ženi obleko, kar jo je4 Komisar Čuvaj v mlad vrtnarski pomočnik E. imela na sebi in jo zaklenil v 29. julija popoldne se Knkman. Pohotna žena ga je stanovanje, mladega junaka je v Ljublj W?) začela fant Ustanovi noveml Glavni sedet? Cleveland, 0. lik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave^ vodnik MARTIN COLAKIC, 1188 E. 61st St. k, $RANK HI IDO VER NIK, 1243 E. 60th St. likar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. ' tik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave. Nadzorniki: ITON 05TIR, 6030 Št. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55th St.; MIHAEL W INTER, 6030 St. Clair ave. Porotniki: ITON AHČIN, 6218 St. Clair Ave.; FRANK* 2IBERT, 6124 Glass Ave. BR . Pooblaščenec ANTON GRDIMA, 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik J. M. SELI5KAIR, 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. v Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA. vropo". Sedel je pri mizi , pri sosednji mizi pa sta strašila dva detektiva. Eden d teh markerjev ga je spo-1. Ko je, to opazil, je prosil rkerja, naj nikomur ne pove, kdo da je on. Iz kavarne 4vač A. Lipelj, Jožt Kirn, Joie Andrej-čič, Jože Gorenc, Franc Grabnar ter Jože Pane. Oboroženi so bili s poleni, nožmi in posebno z železnimi drogovi, ki jim jih je napravil nalašč za ta pretep kovač A. Lipelj ter so _piaskočili hlapce s "htira" in tolkli po njih, kolikor so mogli in kamor so zadeli. Učinek te pravcate vojske, oziroma ker .lapadenci niso bili oboroženi, le morije je strašan. Francetu Lužarju so z železnim drogom popolnoma odbili zgornjo in spodnjo čeljust, po glavi so mu prizadjali polno ran, en uhelj so mu čisto odtrgali ter mu predrli črevo, radi česar je umrl dne 12 jAlija v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Serčič ima na gfavi deset ran, popolnoma oglusel in ima elik kos črepinje ubite in vdr-Pintarič je smrtnone\arno in ima obe lici predrti, nc in Blažič imata zlomlje-vsak po eno roko. Najhuje e divjal koVač Lipej. Grajščak m je svoje hlapce sam za silo vezal, potem pa«takoj dal odpeljati v bolnico v Kand^o Lužarja, Pitnariča, Janca in Ir-čiča, tako da sd bili spravljeni oro vsi napadennci v bolnico, o vsi napadenci v bolnico, klerikalci pa so odgnali oro-Pobo j i njaka Jakoba Petemela, lastnik? hotela "Triglav". Požar. Dne 12. julija dopoldne je nastal v lopi za steljo posestnika Gregorja Stefe v Oča-doij.u, okraj Kranj, na neznafci način požar, ki je v kratkem času uničil celo gospodarsko poslopje z vso zalogo krme in slamle in gospodarskim orodjem. Škode je 14.000 K, zavarovalnina pa znaša samo 1300 kron. Sin z vilami proti očetu. 66-retnega bajtarja Mihaela Hafnerja v Stari Loki je te dni njegov &im f prepiru sunil z gnojnimi vilami v desno stegno in ga težko ranil. Bolezni v Novem mestu. Du-šljivi kašelj se je po Novem mestu tako razširil, da otroci vsake druge hiše na tem bolehajo. — .Zelo se tudi širi neka druga bolezen. Ljudje bljuva-jo železno tekočino in so brez okusa. V bolnici "Cesarice Elizabete" je nad 80'bolnic. Lansko leto ob tem času jih je bilo do 40. Ta bolnica zelo napredu-:e. V Kandiji v bolnici usmiljenih bratov je vedno nad"; 100 bolnikov. 1 > PRIMORSKO. I Puljsko mestno gospodarstvo pred sodiščem. V petek se je vršrla pred sodiščem v Pulju obravnana proti bivšemu delavcu v mestni plinarni v Pulju Josipu Zajcu zaradi krivega pričevanja v prilog predstojniku plinarne Broziniju. Brozini je namreč tudi v preiskovalnem zaporu, ker je na nečuven na-čii) izrabljal dostojanstvo predstojnika plinarne in naravnost nesramno in skrajno goljufal mestno občino. Sezidal si je hišo z občinskim denarjem, rabil je občinski materija!, gradili pa so mu mestni zidarji in delavci, ki so po cele tedne delali pri njemu, v soboto pa so dobili plače od magistrata. Med temi delavci je bil tudi Josip Zajjic. Povodom . preiskave pa je Za;c kot priča lagal v prilog svojemu bivšemu predstojniku, in trdil, da je delal pri Broziniju samo v prostem času in ob nedeljah in praznikih/ Zaje je svoje dejanje priznal, sodišče ga je obsodilo na 3 tedne strogega zapora. Nove aretacije v Pulju zaradi sleparij pri mestnem gospodarstvu. Puljska občinska afera, katero pere sedaj sodišče y Ro-vinju. postaja vedno bolj umazana. Vsak dan prinese kaj novega. vsaka preiskava odkrije kako novo sleparijo laških mestnih uradnikov. 28. julija dopoldne so na ukaz preiskovalnega sodišča aretirali mestne uradnike Mihaela Pavliča, Rudolfa Schallmeierja in Josipa B rozino. Nesreča v vojnem pristanišču v PUlju. 28. julija je trčila bafkasa "Poliphenu", ki te je pripeljala iz Brionskih otokov in je imela na krovu veliko izletnikov v vojnem pristanišču v vojno barkaso "Bellona", Sunek je bil Silen in sta dobiti obt^bark&si znatne poškodbe. Ponesrečila sta se samo en krmar in neki vojak. Oba so odpeljali težko ranjena v bolniš- _BHB žečo hišo bogatega Masola, potegnili iz gara tomobil ter so posadili vanj 24 letno^ lepo hčerko Masalovo, nakar so se v divjem diru odpeljali. Na številne zasledovalce so streljali z revolverji. Drugega dne pa so našli v bližini peke gostilne grozno razmesarjeno truplo dekleta. Preiskava je. dognala, da so jo zločinici onečastili. Policija je mnenja, da je bil zločin izvršen v maščevalnem namenu. Smrtna kosa. Pri Sv. Antonu pri Kopru je umrl v starsoti 58 let po dolgi in mučni bolez ni dne 25. julija Ivan Križman. Uboj v Mju. Iz Pulja poro čajo: Ko sta se v torek zvečer vračala težaka Glavčič in Fi lipčič iz neke tukajšne kavar ne domov, sta se med potjo sprla. V tem prepiru je Glav čič tako udaril Fidipčiča, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Glavčiča je policija areto vala, pobitega so pa z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi bil prišel zopet k zavesti, 5TAJERSKO. Ponesrečena tovarniška •delavca. V tovarni v Hočah sta te dni ponesrečila delavca Avgust Fridl in Jože Mikulič, in sicer si je prvi zlomil levo no-goj drugi pa levo roko. Vzrok nesreče je, kakor se govori, ker morajo delavci pri delu preveč hiteti, tako se namreč zgodi, da se dostikrat hrastovi trami pri razFaganju prevržejo in delavci pohabijo. Uboj po sodnijski razpravi. V Ptuju pre^l okrajnim sodiščem se je te dni vršila neka razprava med posestnikoma Gregorjem Obrano ter Jožefom Strelicem in njegovim sinom. Vsi so doma od Sv. Marka v ptujskem okraju.. Obravnava se je nepovoljno končala za oba Strelica. Žle pred sodnijskini poslopjem se je med temi tremi razvil pretep, katerega so pa mimoidoči preprečili. Ko pa so prišli domov, so si zopet skočili na cesti v lase. Oba Strelica sta Obranata tako poškodovala z poleni in kamenjem, da je eno uro na to umrl. Ubijalca so o-rožniki odvedli v zapor k okrajnemu sodišču v Ptuj. Ponesrečeni otroci. V nemški Bistrici je padel dve in pol letnemu sinteku tamošnjega kovaškega mojstra Janeza Rota oster kamen na čelo, katero mu je presekal. Deček je bil takoj mrtev. — V Starem trgu pri Slov. Gradcu se je te dni igralo več otrok s praznim špi-ritovim sodom. Eden si na-mislil ter vrgel v sod gorečo užigalico. Sod je razgnalo Pri tem je bil 7 letni Janez Skobir težko ranjen. Oče ga je takoj odnesel v bolništrrco, kjer Ježi v obupnem položaju. Mariborski glavni kolodvor povečajo. Kakor poročajo listi, bodo razširili mariborski glavni kolodvor. 2e pred več časom se je vršil politični obhod rali razširjenja. S prezidavo in razširjenjem pa pričnejo koncem septembra. Umrl je v Studenicah pri Poljčanah Miha Orešič, p. d. Vrešiček, občeznani veseljak in humorist dravinjske doline. — g. \Anton Justin, ki sta vsega zaupanja vredna rojaka in se slednji lahko vedno na nje obrnejo, za' vse, kar od nas potrebujejo. Rojakom jrh prav toplo priporočamo. Uprav. "Clev. Amerike". __, kakor pa nobeno zdravljenje. Uspešen način zdravljenja obstoji v tem, da nosno odprtino dobro osnazite s toplo sestavino Se-verovega Antisepsola (Severas Antisepsol) in potem vtaknete nekaj Severovega Mazila zoper katar (Severa's Catarrh Balm) v nosnice zjutraj in zvečer. Dobri upljiv teh zdravil bote kmalu opaJzili. Cena vsakega 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. . - NAZNANILO. Bratom dr. sv. Jožefa se naznanja, da je bil zadnjič pri seji izvoljen zastopnik Geo. Ka-folt za West Side. Kateri bratov tam stanuje, naj se pri njem javi bolnega, in on jih sode tudi obiskoval. Objednem se pa tudi naznani, da smo bili povabljeni na veselico dr. Slovenski Dom, št. 6. S. D. Z. v Nottingham, O. stop 126ft. Udeležimo se posamezno in sicer v nedeljo, 11. avgusta. Bratski pozdrav, Fr. KoŠtnerlj, tajnik. Dobro ohranjen furnace aH velika peč v kleti je naprodaj. Proda se silno pocfcni. Več se poizve pri Jakob Wahčič, 1092 East 64th St. 68 DR FINK. Zobozdravnik. Zobje se derejo brez bolečine. Ordinira na 6202 St. Clair ave. Kaušekova hiša. Telefon 1278 K. 71 POZOR ROJAKI! Kdor namerava kupiti dobro n poceni hišo. naj se obrne na naslov, kakor spodaj. Proda se fina hiša prav poceni radi bolezni. Vprašajte pri lastniku na 1564 E. 41st St. 66 PRIPOROČILO. iRbjakom v Pueblo, Colo., naznanjamo, da je naš zastopnik za pueblo in okoiioo Mr. Louis Vidmar, , V 903 E. B st Njega rojakom najboljše priporočamo, da se obrnejo v vseh zadevah, ki se tičejo našega lista in tiskarne na Mr. Vidmarja. Upravmštvo "Cl. Amerike." POZOR! Rojakom se priporočam ob priliki sv^tb. krstov in drugih veselic kot izvrsten domač godec, ki igra na koncertino, za-jedno s štirimi inštrumenti. Godba je izvrstna in poceni. Godba po nojtah in vse garantirano. Popolnoma nova reč. Za prijazen obisk se priporoča: Anton Tomšič, p. d. Maček, 1006 E. 63rd St. 68 -- Hali oglasi. pri Vinici doma Naprodaj je pohištvo z vso o- pravo za deset fantov, zraven pa tudi lep vrt z zeliščem. iRcint je samo $10.00. Ako se dobi dober gospodar, ostane tudi osem fantov. Pro' Dobro delo dobi takoj šest mož v foundry, da pomagajo in opravljajo navadna dela. Stalna služba. Oni, ki se oglasijo, morajo razumeti angleško. Izučijo se posebnih del, kot "molding", topljenje rude in brušenje. Dobte plače. Oglasite se pri West Steel Casting Co. 805 E. 70th St. Cleveland, Ohio. (66) $10.00 nagrade za ime in naslov ljudij, ki hočejo kupiti hiše, in če se hiša proda. Mi imamo 200 počenih hiš naprodaj. $3200 na 951 E. 70th St., 12 sob, za štiri družine, lot 40x178, rent $36.00. Dalje $2.500 na 1259 E- 6iSt. za dve družine, lot na vogalu, blizu Superior. Potem $2500 na 52. cesti, za dve družini, blizu Superior, lot 35x120. Lepa prilika na E. 32. cesti, 10. sob, za dve družine, škrljeva streha, lot 40x150, samo $2550. Oglasite se pri McKenna Bros. 1365 E. 55th Str. (64) ANGLEŠČINA IN LEPOPISJE potom dopisovanja. Poučujemo že peto leto. Lahka metoda. Učite se lahko doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna šola 1380 E. 40th Street. Cleveland, Ohio. (St;ar naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10. (64) Iščem svojega prijatelja Frank Zelnika, doma iz Turjaka na Dolenjskem. Povedati mu imam nekaj posebnega iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj bo tako prijazen in ga pošlje na Anton Železnikar, Box 612, Salida, Colo. Hiše naprodaj. Hiša, os»em sob, za dve družini, na 66. cesti, samo $1800. Hiša osem sob, za tri družine na Norwood Rd. Rent na mesec $22. Cena samo $2300. Hiša na Bona ave. deset sob, dve družine, škriljeva streha, samo $3300. Hiša na Homer ave. 10 sob, za dve družine, lepo urejen lot, samo $3400. Hiša na Prosser ave. 7 sob, se lahko naredi za dve družini, velik lot, -samo $2200, in še 22 drugih hiš. Vprašajte pri John Zulicji, 1197 E. 61st St. Tel. Princeton 1326 L. ,(69) HISE NAPRODAJ. ■ 1 , j&iis i .' Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Newburgu. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelanda, prav poceni. Zavarujem hišo in vse drugo proti ognju po najnižjih cenafh in pri najboljših družbah. August Kauček, 6202 St. Clair ave. (66) HiŠa naprodaj, 5 sob, kopališče plin, lot 25x58. Cena $1600. Plača se $400 takoj, drugo na lahka odtplačila po 5% obresti. Poizvedite pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. 3 (67) Ženaka za hišna dela dobi takoj stalno službo. Ptfcča dobra. Vprašajte m 961 Addison Rd. -t-- (64) DOTA! Kdor želi dobiti svojo doto ali dedščino iz stare domovine, naj se osebno ali pismeno ofcr-ne na Josipa Jarca, slovenskega javnega notarja, 11^0 Norwood Rd. Cleveland, O. (66) NAZNANILO. Ako ste namenjeni kupiti hišo ali farme, >ne pozabite se o-glasiti pri meni. Ako imate kaj za zavarovati, ne pozabite, da aem jaz najstarejši med Slovenci v tem poslu v Cleveland, O. Imam vse skušnje, kar jih je potreba pri mojem poslu. Radi cen zavarovalnine t 1 • ne Glifuhol, bolečine v grlu. v i* straneh, slabe žlt-za in prehlade ne bodo imeli 11 sledi*:, le bodete rabili Dr. Richt Pain-Ex po predpinih, ki so omota. 23c. in 60e. 1 Čuvajte se pon&redb sidro in nafte ime. F. AO. StCHTES a C*., tli Hmtf. j I* - - ♦ 111 » l'i I I1 "I- i ++ ti i ji i it11111111 Vi se bodete čudili • kako velike kori>ii m človeško zdravje je i Father Kncipovo grenko vino To grenko vino je eno najboljših, kar jik je bilo dosedaj r»rejeno. To grenko vino je narejeno is najboljših gorskih zel šč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo nft< dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poskusil, se bo sam prepričal o njega pristnosti. * Zahtevajte Knetpal katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino imn na vsaki steklenici natisnjeno sliko, hn-kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga val gostilničar aH lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mi edini glavni založniki in razprodajami Kneipovega 1 Prva Nlovemakw družhn 11 OHIO BRANDY DISTILLING » 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio #in mini J Največja slovenska trgovina « i 1 1 1 f In pogrebni zavod. v 4»» tela la t polni meri s najflm T>n*ria» a nakup pohlštm orodj*. la drago. Pogrebni uvod Je t aaJOa preskrMjHL Ml frakrbujemo najtopie sprevode v l*ML aafeav 1MM bm fttertta Mb val S« tmM aMaJ ftp fiae koplje frfortne odprt* eod la StovraeeiB ta j ~ ETC SE A. Ordlna. gfm JOHN f|ORNIK MMMMM* JF TI-1- 9L0VEW3KI KROJAČ 6108 9t. Clair Ave. *** /ttygfT. vtš;^ - fig - • -.»V rojakom * nakup lepih, mdaaafli la ki ktne oblek ter taken j. Prodaja ta te 4are]ene. Priporočam ae slavnim v aenrave oalform la tsvrtujem vaa draga krojatha Prtaorodam tad! svoje veliko saloao vsak moAklb ■MM ZALOSNJK VSBH 8OKOL8KIH POTRKBMIN. Tel Princeton 240a W. 8VOJ K SVOJIMI IMMMMMMMMfMMMftMMW—MMMMfMMH m VAOin 7CI C SLOVENSKI POGREB* JUDIr ACLC, NIK IN TRGOVEC. wi Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga pose ti ob' vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen s najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohifom, nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 8T. CLAIR A' % 'JjU (' Historično politični roman. P spisal Sir John Retdiflfc; h^tK za Ckv. Ameriko priredil L J. P- T tL ffilHIlIHlItlllHIHHHHimi P* (*J>va tejned vag naju peljeta s čolnom nekaj časa od tukaj, potem »e pa vrneta." Havtorn pa zakolne. "Norci bi bili, če bi se po nepotrebnem jI izdajali sovražniku in njih kro-gljam. Kadar nas enkrat zapustite, grofičtk, tedaj se gotovo več ne vrnete." Bulbon zbene vso svojo moč, .-flda ostane miren. "Če bi bil jaz lopov kot si ti/' reee temno, ft^daj bi se to lahko zgodilo, se pa obračam na boljše kot si t» in zahtevam od jnjih odgovora. Poročnik Moravski, poberite glasove." Potem p» sledi strastno in živahno govorjanje med mož-"mi ,dočim tolaži grof svojo soprogo. Glasovanje je končano. Ljudje So z večino glasovali, ' " g|ne pustijo grofa z Otoka in ne izročijo čolna. Oči >za se posvetijo, ko se naznani sklep ekspedictje, silo se odtrga od žene in sto-n&sproti moaem, ki še sto-v krogu in se prepirajo, sem se, da sem vas dovoljenje," reče o-"toda pozabili ste, da mi vsak izmed vas obljubil sle-pokrsclno. Drugič vam to-ivem, da je naša pogodba in j«z nimam nobe-enostij več do vas. Ob-čoln, ker tudi brez nje-lahko pomagam naprej." ne bo šlo!" kriči pirat, Si, ali naj pripustimo, da izda ?"' 44Ne ne I On ne ime proč bi videl onega, ki se ti po robu postaviti, oni, ki hočete pri- ___ neki Nemec Štirje drugi stopijo na dratri mo ji," reče grof, jm skrb za mojo so-Njeno življenje in živ-starega Križonosa naj bo da se vrnem k vam, jo solnce tritjič posije. je trajal že predolgo; Ite Križonosa, da se pri-pravimo. .>.> "Ne iz mesu bre* naseda voljenja," kriči razbojnik. "Tovariši, naprej, polastiti se moramo .osebe izdajalca." Divje bučanje sledi tem be-tedam, nekateri dvigajo orožje, in maloštevilni grofovi privrženci obulpno pogledujejo okoli v ' Graf pa Stopi ie en korak naprej in zagrmi j "Orožje proč I Ali se drznete tafcd z menoj, govoriti?'' Havtorn mu predrzno pogleda v obraz. "Naie življenje je toliko vredno kot vaše. Vi ne »mete proč." "Pomislite na San Francisco, lopov!" Naj bo moja duša prokleta, ti ne povrnem I" reče pirat in nameri s pištolo na grofa., ki je bil brez orožja. "Lopov P S krikom se vrže Francozinja pred grofi, v istem trenutku kot je počil strel. Kroglja bi morala prodreti, da ni v istem hipii močna roka spodbila o-rožje razbojniku. "Sramujte se možje, da ne vrjamete besedam svojega načelnika." grmi glas Križonosa. *Proč z njim, zvezite ga, kakor divjo zverino, dokler grof o njem ne odloči/' In Isti možje, ki »0 prej zabavljali čex grofa, spolnejo sedaj radovoljno njegovo povelje. Havtorn je bil kmalu na tleh in zvezan. Potem pa stoje možje pred njim kot kaznovani šolski dečki. Eden izmed njih stopi naprej in začne govori tir "Gospod," reče bivši mornaT, "ne zamerite nam raditega. kar je zgodilo. Ce hočete onega obesiti, bom j*z z vese prvi, ki ga pripne na dre-Če nam daste res še enkrat besedo, da nas ne pusti cedilu tukaj, tedaj smo prr Bogu, jaz sam vas peljem po vodi do brega, ne da b» se zmenil za kroglje rudečih lopovov.1' "Hvala vam, tovariši/ 'reče Francoz, "da ste prišli k pameti. Prisegam vam pri živi jen ju mojega sina, ki se mudi v daljni Franciji, da bodete bogato poplačan k Kadar solnce tretjič posije, tedaj sem zopet v vaši sredini, če me ne prisilita smrt aH ujetništvo, da se ne morem vrnfti. Dot cd a j pa prevzame poročnik Moravski po-veljništvo, in njega ubogajte, kakor mene. Kot v poroštvo vam puščam tukaj svojo ženo. Pot, ki jt) napotim, je v našo sknpno srečo, mi nevarnosti ter trpljenje, katero morate sedaj prestati, vam bodejo plačane z milijoni in milijoni." Glasno odobravanje sledi tem besedam. Viljem, mornar, vpraša grofa, če hoče čoln pripraviti, toda grof zanika, ker se je nečesa druzega domislil. Križonos je medtem, ko je govoril grof z možmi, mislil in delal nekaj drozga. Dal je posekati dvoje dreves, katerih debla je čvrsto pritrdil skupaj. Ves splav je bil obdan z vejami, tako, da sta se moža lahko skrivala med njimi, Komea je dobila prostor prav spredaj. Iz stopiti bi morala na desnem bregu na kraja, kjer ni več apaških straž, dočim bi Križonos in grof šla na suho na levem brega; splav pa prepustila vodi. Tako je minila že dobra ura, odkar je prišla Komančinja na otok. Na drugem bregu, kjer so bili Apači, se ni pokazalo ničesar sumljivega. Strel pištole, katero je sprožil Havtorn, se skoro ni mogel slišati na apaški strani. Križonos sedaj naznani grofu, da je vse pripravljeno. Kljub velikim bolečinam, ki jih je morala trpeti, se je dsl* Suzana vendar nestj p ruti mestu, kjrr naj bi grof jn Križonos stopila na splav, tflka slu-tnja ji je govorila, 4» se v življenju nikdar več n* bodeta videla. Vse prošnje j#t ves jok ni itocffJ pdyrriti grofa od zapo- četega kotaleč "Vse, kar delam/' reče Bul-bpn," je * tiašo korist in bodoč nost tvojtgn in mojega sina. K o dosežemo svoj cilj, tedaj se vrnemp nazaj v civilizirane kraje, kjer. zopet zadobiš zdravje. Denar, ki ga dobim, naredil najinega otroka, da se bo lahko postavil ob stran najmogočnepSl na svetu." Komančinja že sedi na splavu. Potem stopi za njo Križonos in konečno grof. Vsi ljudje so prišli bližje, da vidijo svojega poveljnika, in da mu slednjikrat stisnejo hrabro desnico. Grof je objel svojega starega služabnika Bonifacija, ki ga je spremljal že po treh svetovnih delih. Lahen opomin Križonosa ga spomni, da mora hitro narediti. Že hoče grof na splav, ko ga roka Mora v-skija še enkrat zadrži. "Gospod," reče Poljak, "ničesar še niste odločili o usodi lipova, ki vas je hotel umoriti." "Sto zlodjev," odvrne grof ne voljno, "vrzite tampa v kak kot in ga pustite tam, dokler se ne vrnem. In sedaj — z Bo-rrom, pojdi mol" t GroC stopi n* splav in se vsede na bfuno. "Naprej, mo*jt. spustite!" Močan ***efc moških rok Vrže splav V vodo. Ko se fcrbf še enkrifr 'bbrne roti ottrfeu, vidi mei surovimi moškHni postavami, bledo žehskb, ki steguje roke proti njenta: "Ajme! Priiii nazajl Umoril me boŠlv' Potem pa vidi kako pade nje-gov$ soproga, kako jo možje vjamejo v svoje roke — če hi tudi Hotel iti nazaj, bilo je že prepolna. Voda je nosila splav že precej daleč od V približnji daljavi, kakor jo da ga je označila Indijanka, se je odpirala majhna dolina gorovja Sieras de los Patos, in tukaj je bil izvir reke Bonaventure. Dolina je bila odprta proti vzhodu, torej je bila dovolj zavarovana proti ostrim vetrom, ki so prihajali od Rock Mountains gorovja. Bujno rastlinje je tukaj poganjalo, vitke cedre so krasile okolico. Med mogočnimi hrastovimi debli so se pa vile lir ane. na katerih so žvrgoleli slavčki svoje krasne melodije, po tleh so skakale razne podlasice ter s svojim krikom naznanjale. da čutijo bliižino ve- bil še vedno stari Toda zlodjevi Apači so ti morali začarati, ker nisi več isti kot si bil, in če ne bi glavarjeva beseda---" "Bssede sem, beseda tja," mrmra Ameriikanec. "Jaz kal-kuliram, da je vse skupaj blaznost, in sin mojega očeta nima prav nič veselja, da bi nosil hudiču svojo kožo naprodaj. Jaz mislim, mojster Železna Roka, da vi slaber tfržite svojo pogodbo, ker me vodite v vsakovrstne boje, in zahtevale od mene, da se streljam okoli z rudečimi lopovi skalpiranega pogana, ker je bil slednji oče like zelene kače, njih najhujše tega mladeniča." sovražnice. Lovec se pa zS^ničljivo za- Krasen jelen se sedaj približa smeje. "Če vam manjka pogu- potoku, da se napije srebrne vode, ki teče po doliini. Toda rav^io ko sklone svoje rogovje, da zavžije pijačo, ostro po-sluhne, potem pa zbeži proti kraju, odkoder je prišel. Navzočnost ljudij v tem rajskem kraju je prestrašila plemenito žival. In v resnici ni bil to noč prazen prostor pri izviru. Majhen ogenj je dvigal svoj dim ob cvetličnatem. potočnem bregu. Okoli ognja pa sede tri o-sebe. Dočim se eden moških pripravlja, da speče debelo srnino beclro, obešata ostala dva posamezne kose ustreljene srne na dreVo, v varstvo pred požrešnimi kojotom in drugim roparskim zverem. Te tri osebe so bile železna Roka, Ko-manč Jaguar in mojster Brown. Kljub prijaznemu prostoru, pa je vladala v dolini vendar nekaka enoličnost in melanholi ja. Ta učinek so tvorile visoko štrleče skale ob potokoveni bregu, ali pa oddaljene gore, ki so svetile še nekoliko v zadnjem svitu že zapadlega soln-ca. Najnovejše preiskave so dokazale, da so živeli v Ameriki še davno prej. predno je bila odkrita, mogoče ob istem času kot se je začelo naše novo štetje, kulturni narodi, ki so imeli približno isto izobrazbo kot nek dajni Egipčani. Posebno se to prav lahko dokaže o Meksiki. V sredi divjine, v velikih gozdih, so naleteli raziskovalci naenkrat na velikanske razvaline nekdajnih mest, videli so velikanske tempelne in altarje, katerih kolosalnost je še presegala egiptovske piramide. In ravno taka velikanska razvalina je bila mogočna skala, ki se je razširjala ob potokovem izvoru. Učenjaki bi spoznali v tej ogromni skali ostanke tem-peljna boga Teocalija, kateremu so doprinašali grozne žrtve, ali pa tempelj strašnega bo ga Huictlipohictli, kateremu v Ča9t so vsako leto zaklali nekaj tisoč ljudij. Verski kult pri tem narodu je bil tak, da je zahteval vsako leto na dvanajst tisoč človeških življenj, katere so živi pekli, na altarjih božanstev, in katerih meso so pozneje uživali duhovniki. Kljub tej nečloveški grozo-vitostij so pa imeli ti narodi stroge postave, urejeno državo, so negovali umetnosti in znan* stvo. Poznali so prav nAtartčno matematiko in zvezdoslovje, ki je še presegalo znanost Grkov in Rimljanov. O vsem tenr seveda trije možje, ki so tedaj sedeli pri studencu niso ničesar vedeli. K večjem je Amerikanec računal, koliko bi mu prinesle dobička ogromne »kale, ki stoje pred njiim. če bi jih imel v mestu, kjer bi jih prodajal ko zidarski materijah " Le iAdlj&Viec je od časa do časa b^jjtce pogledal ogromne skali**. Zunajnost Komanča se it Zadnje čase zelo spremenila. Njegova lica so upadla, njegova očesa so bila uglobljena s temnimi robovi. Stari traper je večkrat boječe pogledal svojega mladega prijatelja. .,. . "No, Jaguar," reče> "meso je pripravljeno, moči n zalogaj in dober spanec ti bodeta podelila moč, da bos jutfi junaško premagal svojega nasprotnika. Prepusti Sivega Medveda le meni. ti se pa primi s kakim mlajšim glavarjem, da ne bo kake nesreče/' "Sivi Medved je tiriioril očeta Vonodotare. torei mora umre ma, mojster Skilovnik, saj se lahko skrijete za grm in od daleč gledate." "Bog naj me udari, da bi gledal, kako bodejo pogani vaju dva potolkli, in da jaz ostanem; potem na cedilu. Kako naj pridem potem do svojega denarja in do svojega zlata, ko bodeta vidva mrtva? Vidva bi morala najprvo spopolniti svojo obljubo in me peljati do pravega mesta, kjer je zlato, kakor mi je prijatelj Jose obljubil, potem bi se pa lahko toliko časa dvobojevali, dokler se Vama zljubi." železna Roka pa mirno reže meso. "In kdo vam pravi, mojster škilovnik, da nismo na prostoru ?" Amerikanec skoči kot od strele zadet kvišku, vendar se kmalu spomni, da se mogoče Železna Roka šali, torej se zopet vsede. "Neumna stvar," mrmra, "ali mislite, da sem bil jaz slep v tej dolini? Toda v bližini ni nobenega sledu o zlatem pesku, še manj pa o zakladu, o katerem govorite. Celo v onih ska-linah sem se plazil, toda ničesar dobil." "Čuvajte se P reče Jaguar, "zveri, ki tam, stanujejo, vam bi lahko povedale, da ni prišel še nikdar nobeden živ iz pečin, ki se je drznil tja". "Zlodja," reče mojtser Brown, ko se boječe ozre o-koli, "kaj pa to pomeni, mož?" Dalje prihodnjič. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza Krst. št. 37. J. S. K. J. se naznanja vsem članom gori orne-njeenga društva, da je bilo pri redni mesečni seji sklenjeno, da se korporativno udeležimo veselice dr. "Slovenski Dom" št. 7. S. D. 2, v Nottinghamu, O. Proseni ste, da se te veselice gotovo udeležite. Društvo s^ zbira ob pol fni uri pop. s. č. v navadni društveni dvorani, nakar gremo na veselični pro-^ stor. Torej na svidenje. Z bratskim pozdravom (64) Ivan Avsec, tajnik. Najnovejše za rojake d t i 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 I 1 1 i f 1 i. 1 i 1 1 i i i & za M ; ■ Več let skušnje in najboljši aparati mi omo- f gočijo, da lahko oprav- f Ijam v«a zobozdrav- I niška dela po najnii.ih J cenah. Vae delo je ga- y rantirano. Zobje se g derejo brez vsake bole- f čine. f Dr. L S. Rubin J ZOBOZDRAVNIK J 1 5506 ST. CLAIR AVE, I blizu 59. cute. f Odprto xvefer do 8:30 V T<*1 Cent. 8974 W. J m ■ Grocerija na prodaj. Dela $3000 prometa na mesec. Najlepša prilika za Slovenca. Poizvedite takoj pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. (67) Pripravna kadilce Ptice m cvet!*1 v vsaki ikattfci Se »m lO. S sb prodajajo povsod. /■ Poskusite eno ik&tfjo in prepričajte se Sattmrtl ptlckl bi cvctlicc delajo k p« Moto. P. LOfMLLANO CO. ■'M ' r m jm 1 ■———> ' Austro-Americana J S. S. CO. Direktna voftnla med Plow Yorliom lu Av*tro-O|fr«ko NIZKE CBNS. # Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, pros- j; to vino, kabine tretjega raz-reda na ladiji Kaiser Franz Joseph I. irt Martha Washington'. Govorijo se vsi h' avstrijski jeziki. Kompanya ima sledeče d v o vijake: Kaiser Frant Joseph I., Martha Washington, Laura, Aliea, Argcn-. tina, Oceni«, in nov« ladij« se ie tlclqjo. Za vse podrobnosti se obrnite na generalne agente. Phelps Bros. & Co. I ........ —•»' -h 2 WuhiogtM St New York, N.Y. :[ all pa na pr znane agente 4 t Z. D. in Canada * Poceoi, cisto, priprav 00! Ali rabite plin v vaši hHi ? Če veste, koliko dtla prihrani. Vi veste, kako hitro in lahko vam da gorkoto in luč. Vi veste, kako malo velja za ndi-bnost, ki jo dobite. Rabite plin. . Pomislite, kaj pomeni, če nimate ognja zjutraj,* če vam ni treba drv sekati, ne premoga nositi, ne pepeda čistiti. Vafta plinova peč in loč deluje popolnoma če prižgete iveplenko — ni treba samude. Ugasnete s pritiskom prsta. Pridite v naš nrad in poglejte, kaj more plin narediti v vašo zadovoljnost. 1«• v.',v' 1 ■ fljgfo ' V'- • • The East Ohio Gas Go. -- . ; .............'r - - ' ......-—- Kamric Tuple Btildkf, 1447 East M Street ■ : Vt'4"liilill"l"l ,i,,llll,i,l I 1 I lil H 1 I I I II I 1 I 111 I 11I I' 4 » 1 » I; Dr. "Slovenski Dom", BBMBBf —St. 6. s. d. z. == ULJUDNO VABI NA SVOJO PRVO WM . " T! > M V NEDELJO, H. AVGUSTA * fci«. I v Nottingham, O. na stop 125 na vrtu br. Drugoviča. VSPORED DRUŠTEV: v ; Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa- T shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. < • Alpen tinktura, od katere v 3 ] * dneh prenehajo lasje izpadati J B in v 6 tednih lepi, gosti lasje , „ popolnoma zrastejo in ne bodo « s več izpadali in ne siveli. Alpen 1» pomada, od katere moškim v J * 6.tednih krasni brki in brada 4 i popolnoma zrastejo in n« bodo , , odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kriiicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1093 CL 1. Godba. 2. Slovenski Sokol i* Clevelanda. 3. Društvo sv. Alojzija. 4. Dr. sv. Janeza Krstnika, št 37 JSKJ. 5. Društvo sv. Barbare, post št 6. 6 Dr. sv. Vida, št. 25 KSKJ. 7. Društvo Žalostne Matere Bo^je. 8. Društvo Lunder Adamič, št. 20 SSPZ. 9. Sam. Hrvatsko kadetsko društvo ix Collinwooda, O. lO Društvo št. 1 SDZ. 11. Društvo sv. Ane, it4SD2L12. Društ Napram Slovenci, št 5 SDZ. 13. Društvo Novi Dom, št 7 SDZ. 14. Slov Dom, št 6 SDZ Clevelandska društva Aaj se zbirajo točno ob pol eni uri solnčni čas na 62. cesti in St Clair Ave. nakar ie odpeUejo z rudečo karo do stop 125 v Nottong-ham in odtam odkorakamo skupno na določeni prostor. m VSPORED NA VRTU: Pozdravni fovor pred^nika Jos. Drugoviča. Pozdravni govor John Gor-nika, glavnega prednika SDZ. nakar dedi govbr br. Antona Grdma Naste-J«o še drugi govorniki. Pozneje se bo Ikitirab za zlato u« katero je druš^o kupilo. Konečno se vrši tudi 'Wball" med društvom .v. Alojzya .n društvo« žalostne. Matere Bo«e. m Ker je kuje od tirani ležbe. ■'"'V-,, vfjk- ob&ilttm mnogo in družin io postrežb se