JEZIK V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (Poročilo o raziskavah)
Ne samo poezija, dramatika in proza, ne samo umetnostni jezik, ampak tudi uradovalni (in z njim poveljevalni) jezik je bil med narodnoosvobodilnim bojem slovenski.'
Okupatorji so dopuščali omejeno rabo slovenskega jezika. Medtem ko so Italijani v Ljubljanski pokrajini pustili šole, časopise v slovenščini (pod Italijani so izhajali v Ljubljani Slovenec, Jutro, Slovenski narod. Slovenski dom - o dogodkih na frontah so poročali na i prvi strani, slovensko in italijansko), pa je bila raba slovenskega jezika pod nemško oku- I pačijo močno omejena: šole so bile le nemške, časopis na Gorenjskem (Karawanken Bote) ' je vseboval članke v nemščini in slovenščini, v župnije so prišli nemški duhovniki (slo- j venske so tako kot učitelje izselili). Slovenski in nemški oziroma italijanski jezik sta sicer | nastopala skupaj v razglasih, propagandnih tekstih ipd. i
NOB je pomenila jezikovno osvoboditev že v prvem letu vojne. OF je že v Temeljnih toč- ; kah iz leta 1941 zapisala besede o boju »za narodne in človeške pravice«. ;
Gradivo, ki je bilo na razpolago za raziskavo (zbirali smo ga po muzejih NOB po Sloveniji '¦ in na IZDG v Ljubljani), »priča o jezikovni samobitnosti slovenskega prostora na vseh ; področjih javnega življenja«.^ i
V NOB se je oblikovala slovenska državnost in eden izmed dokazov državnosti je tudi | uporaba slovenskega jezika tako v vojaških enotah kot v frontni in partijski organizaciji. \ O tem je pisal general Jaka Avšič: »Od prvih začetnih partizanskih enot, ki so nastajale i na terenu, pa vse do večjih enot, v katere so se združevale, so Slovenci uporabljali slovenski jezik za vse potrebe. /.../ Vsa administracija, učni in govorni jezik so bili v slovenskem jeziku.«' i
Na nastanek neumetnostnih besedil NOB je vplivalo več dejavnikov: 1) Narodnoosvo- I bodilno gibanje je postajalo zlasti v letih 1943-45 množično gibanje. (Iz tega časa se da i dobiti tudi največ dokumentov; partizanski arhivi zgodnejših tekstov skoraj ne hranijo, i ker so le-ti izgubljeni oz. uradovanje v taki meri kot kasneje sploh ni bilo razvito.)      i
Sporočevalskih funkcij v tem času niso opravljali le pripadniki določenih (izobrazbenih) slojev, npr. v partizanskih enotah nosilci visokih vojaških funkcij. V vlogi pisnega (in govornega) sporočevalca so se znašli pripadniki najrazličnejših starostnih in izobrazbenih struktur. Čas narodnoosvobodilnega boja je namreč vzpostavil nove odnose med ljudmi.; Tudi preprosti ljudje so dobili možnost doseči visoke položaje, kar pa ni bilo niti nujno za opravljanje sporočevalske funkcije. (OF je imela številne terenske obveščevalce.)
2) Poleg omenjene demokratizacije je bila pomembna tudi pogostnost sporočanja. Oblikovanje besedil je bilo odvisno predvsem od avtorjeve jezikovne kulture. i
' Prebrano na strokovnem slavističnem zborovanju 4. oktobra 1985 v Novi Gorici.
' Prvi, ki je proučeval jezik med NOB, je bil V. Smolej. Prim. O jeziku, Slovenski zbornik 1945, Ljubljana 1945, 372-378; Slovstvo v letih vojne 1941-1945, Zgodovina slovenskega slovstva Vil, Ljubljana 1971, 62-77 idr. ^ B. Pogorelec, Položaj slovenskega jezika med NOB in razvoj vojaškega, političnega in uradovalnega jezika. Zbornik XXI. seminarja SJLK, Ljubljana 1985, 14.
' J. Avšič. O poveljevalnem jeziku NOB Slovenije, JiS 1969,100. Prim, tudi Slovenščina v javnosti. Iz diskusije Jake Avšiča, JiS 1977/78, 220-221.
282
3) Naslovnik je bil lahko javen, množičen, včasih posebej imenovan ali pa neimenovan. Kadar je bil v besedilu označen osebni naslovnik, je bil imenovan kar s funkcijo, ki jo je opravljal. Demokratizacija se kaže tudi v odnosu do naslovnika: skoraj ni najti primera, kjer bi sporočevalec naslovnika vikal, kaže pa se tudi prizadevanje za splošno razumljivost, ki je še izrazitejša, kadar je bil tekst namenjen kolektivnemu naslovniku.
4) Tudi čas in kraj sta vplivala na nastanek besedil. Besedila so bila zaradi konspiracije označena z besedno zvezo »na položaju«. Avtorji so bili pri pisanju časovno omejeni, hitro spremenljive okohščine nastanka besedil pa jim tudi niso dopuščale kontroliranega ubesedovanja. Primerov za to je izredno veliko:
»Žuban on je pa vratar v Miklavcovi tovarni in je danes naš človek v kolikor je če bi se pa kaj spremenilo oziroma da bi mu bolje kazalo bi bil pa z nemci, on danes malo pomaga za nas veliko pa ne, bilje dolgo časa da se ni obrnil nikamor samo čakal je kje mu bode bolje kazalo na tisto stran se bode obrnil /.. ./."
Piscu je povzročala formulacija besednih zvez velike težave.
V besedilih je opazno splošno prizadevanje za izražanje v zbornem jeziku, čeprav vdirajo vanj že prvine splošnega pogovornega jezika. Izrazite so tudi prvine vojaškega žargona, ki prehajaJQ v splošno pogovorno rabo, kar je glede na čas - vojna - razumljivo. Če sporočevalec ni dovolj izobražen, piše, se izraža v žargonu oziroma uporablja privzete besede, ker hoče biti čimbolj prepričljiv.
V vojaškem žargonu se kažejo prvine srbohrvaščine, kajti jezik starojugoslovanske vojske je bil srbohrvaški.
Prim.: Ta bataljon prevzame vsa osiguranja in ostalo /.. V štabni bataljon je prekomandovan tov, /..
/.../ sovražnik je po prvem ognju polegel, se nato razvil v streljački stroj I..
Iz pogovornega jezika oziroma (pogovornega) slenga so besede in zveze kot: vbiti v glavo, čvekati (»1. slabs, vsebinsko prazno, nespametno govoriti«, SSKJ1 325), ribarijo (»pog. nasprotja, prepiri zaradi napredovanja v službi, zaradi časti, koristi«, SSKJ IV 505), posrati se /na koga/ («/.../ o vulg. poserjem se nate = ne cenim te«, SSKJ III 873) idr.
Prim.: /.../ predvsem vbiti v glavo, da je partija tu strogo konspirativna stvar in se o njej ne sme čvekati}
Precej je ribarije med odbori OF in vojsko /.../' /.../ je rekel, da se poserje na njegove besede.'"
Patrole pripeljejo ven kakšnega zabitnika I.../"
Manj je narečja: Zato vam še enkrat/a^a /.. ./.'^ Največ pregledanih besedil je bilo z gorenjskega področja. KoUkor ne gre za pravopisne napake, vsebujejo le-ta primere značilne redukcije.
< F. 680/11; gradivo IZDG v Ljubljani,
' NAV 2 (citiranje po dipl nalogi A. Markuž in P, Starman /glej op, 17/),
' DOP 27,
' POR 18,
«POR 88,
' POR 28,
I« POR 43,
" POR 36, (Zabitnik je skrivač, ki se noče opredeliU za nobeno stran v vojni. Skriva se doma, npr, v kleti, na skednju, pri sosedu ipd,) PCZR 29,
283
Podrobneje je odmike od zbornosti po jezikovnih ravninah (med drugim) obravnaval Viktor Majdič na junijskem simpoziju" v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Omeniti bi bilo treba še časovno obarvane besede, in sicer glede na predhodno zgodovinsko tradicijo slovenskega knjižnega jezika; teh je malo:
Če te kedaj vodi pot mimo /.../''' Jako mi je težko radi tega slučaja /..
Privzete besede so iz srbohrvaškega (izvanreden sestanek, sprema, pokret, poedinci, stanica, komitet) in nemškega jezika [blinda). Komite se pojavlja prav v vseh besedihh dosledno s -((komitet), enota pa v razmerju z edinico enkrat samkrat Edinico uporabljajo avtorji tako pogosto, da deluje v razmerju do naslovnika že stilno nevtralno.
Po vsebini oz. funkcijskozvrstnostni delitvi lahko razdehmo neumetnostna besedila NOB na:
- praktičnosporazumevalna,
- politična in upravno-uradovalna,
- publicistična,
- strokovno-znanstvena.'*
Vse dosedanje raziskave v okviru raziskovalne teme Jezik v NOB oziroma interdisciplinarne sinteze Kultura NOB" so le začetki poglobljenega ukvarjanja s to etapo v razvoju slovenskega jezika. Zajele so vojaška, praktičnosporazumevalna, politična in upravno-uradovalna besedila.
Pregledano gradivo je pokazalo izredno pestro sliko stalnih obHk sporočanja. To so: zapisniki, v okviru dopisov je največ poročil, sledijo okrožnice, navodila, razglasi, povelja in ukazi, propustnice, odpustnice iz vojske, poizvedovalnice, pozivnice, poverilnice, karakteristike in biografije, seznami itd. Dopisi v najožjem smislu imajo tudi različno vsebino: vabilo, opravičilo, voščilo, sožalje, prošnja, opozorilo, ovadba, pritožba, pozdravno pismo itd.
Meja med javnimi (okrožnica, deloma navodila, partizanski zakon in partizanska prisega, tudi poročni list je med ohranjenimi dokumenti) in zasebnimi besedili (pisma ipd.) ni natančna, zato lahko govorimo o prehajanju med uradnimi in zasebnimi besedih (poročila, dopisi) predvsem zaradi naslednjih razlogov: udeleženci sporočanja so se osebno poznali, omenih smo že tipično demokratizacijo odnosov med ljudmi, potrebna je bila konspira-tivnost, nenazadnje pa je poljavno besedilo tudi bolj avtentično.
Temeljnih razlik v načinu sestavljanja besedil ni bilo opaziti. V glavnem so bila besedila pisana po nekem standardnem vzorcu, a z večjimi in manjšimi odstopanji.
" Obdobje socialnega realizma v slovenski književnosti, jeziku in kulturi. Simpozij. Junij 1985. (Zbornik v tisku.)
DOP 59. '5 DOP 58.
" Prim. J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1984, 21-26 in J. Dular in dr., Slovenski jezik I. učbenik, Maribor 1981, 40-52.
To so diplomske naloge Nade Petrovec (Opis jezika praktično sporazumevalnih in uradovalnih besedil iz NOE, Celje 1980), Alenke Markuž in Polonce Starman (Prikaz jezika praktično sporazumevalnih in uradovalnih besedil iz NOB /.../, Ljubljana 1981) ter poročevalke (Zvrstnostna diferenciacija jezika neumetnostnih besedil NOB, Ljubljana 1984) - te so bile tudi podlaga temu poročilu.
284
Poročila zajemajo tako vojaško kot uradovalno področje. Vsebina poročila je navadno j podana strogo sistematično po točkah. Situacijska poročila obravnavajo razmere po okrajih, organizacijska stanja in delo v partijskih komitejih, politična pa politični položaj. Kadar se je v okraju zgodilo kaj posebnega, so pošiljali izredna poročila. Nekatera poro- ¦ čila imajo izrazitejši prakučno-sporazumevalni značaj (zajemala so pač tematiko iz živ-ljenja). Taka poročila so bolj osebna, včasih so vanje vključeni živahni opisi dogodkov in ' oseb, ki jih ponekod poživlja celo premi govor. |
Okrožnice. V njih ima jezik predvsem funkcijo sporočanja uradnih sprfememb znotraj vo- j jaških in političnih organizacij. Vedno imajo uradovalni značaj. Okrožnice so besedila, ¦ v katerih je avtor manj prisoten, saj je tako kot naslovnik množičen, skriva se pod imenom kolektiva ali organizacije. Okrožnice in navodila, ki so jih okrožni in okrajni organi do-' bivah od pokrajinskih, so s svojim jezikom vplivah tudi na ustvarjanje novih sporočil, j
Zapisniki so vrsta sporočil, ki je najbolj ujeta v stalni obrazec, saj se mora avtor podrejati' zahtevam sestave zapisnika. '
Dopisi najrazličnejših vrst oziroma vsebin so po svojem namenu tematsko najbolj svobod- ( ni.
V besedilih, ki nastajajo v štabih vojaških enot, ima po pričakovanju večji delež strokov- ^ no (vojaško) besedišče, čeprav ne manjka tudi prvin uradovalnega jezika. V besedilih par- i tijskih komitejev in odborov OF je razmerje obrnjeno. Delo vojaških in političnih orga- j nizacij se je torej prepletalo. i
I
Strokovno izrazje (poimenovanje orožja, vojaških enot, nazivi vojaških oseb ipd.) nastopa v določenih besednih zvezah. Za primer vzemimo že omenjeno edinico, ki se pojavlja v naslednjih samostalniških besednih zvezah:
vojaška/vojna e. >
operativna |
federalna s
partizanska
domobranska J
edinica bataljona
¦j
in glagolskih besednih zvezah:
razkuževati edinice napotiti se v edinico
vstopiti v e. ]
javiti se v e. vtihotapiti se v e.
poslati v e. 'j
oddeliti v e. j
vključiti v e. ^
i
Besedna zveza dezertirati iz edinice v edinico je posebej zanimiva, saj je glagol dezertirati ] tu rabljen nenavadno; poznamo primere: dezertirati iz enote, d. iz vojske^^ oziroma dezer- \
'Vojaški slovar, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977, 52.
285
tirati k sovražnjAu." Tu ne pomeni bežati k nasprotniku, ampak »samovoljno menjavanje partizanskih enot«.
Geslo edinice je v SSKJ brez kvalifikatorja z istim osnovnim pomenom, kot ga ima geslo enota. Vojaški slovar pa navaja samo geslo enota (sh. vzporednica edinica) in ob njem drugačno ilustrativno gradivo.^"
Predvsem besedila družbenopolitičnih organizacij (nekaj tudi vojaških) prinašajo večji delež političnega izrazoslovja, spodbujevalnih parol itd. Med NOB je šlo za zvezo med ljudsko oblastjo in družbenopolitičnima organizacijama, ki sta to oblast obravnavali in pospeševali. Jezik institucije z urejeno terminologijo (uradovalni jezik kot strokovni jezik) je preoblikovan s političnim jezikom vodilne ideologije.
Besedila vsebujejo izrazito politično in uradovalno terminologijo (agitacija, arhiv, aktivnost, ilegala, komisija, komite, odbor, propaganda, funkcija, organ, organizirati, organizacija, /skušajmo/ zaktivizirati /vsakega posameznika/ itd.), tipične ustaljene zveze iz predvojne uradovalne slovenščine (glasom vašega dopisa št.. ..), odpošiljatelj je izražen v prvi osebi množine, naslovnik pa v drugi osebi množine (dajemo vam sledeča navodila . ..), deagent-ne strukture (Ker se je opazilo, da .. .; Z osvobajanjem večjih predelov /.../je postopati sledeče. . .).
Besedne zveze postanejo pogosto khšeizirane:
- sprovesti okrožnico v življenje/spraviti okrožnico v resničnost/ nastavili dopis v življenje
- učvrstiti kadre /prečistiti in dvigniti kadre/zgraditi kadre/ dvigniti organizacijski kader
- iti za linijo/učiti po OF liniji/postopati po partijski liniji/ po politični liniji/seznaniti koga s pravilno linijo
Pregled pogostnosti takih besednih zvez na indikativnem korpusu obravnavanih besedil pokaže, da prevladujejo v fondu KP (54 odstotkov) v primerjavi s fondom OF (35 odstotkov).
Zanimivi so frazeologemi (več jih je v fondu OF):
- dati življenje na oltar domovine
- odzvati se klicu domovine/skriti se pred klicem domovine
- omadeževati si roke z nedolžno krvjo"
- dihati svobodni zrak
- kopali se v krvi
- odpreti nekomu oči
- rešilna bilka
- roka pravice
- dan plačila
Te stalne besedne zveze so prišle v besedila NOB iz stare kulturne zakladnice (evropeiz-mi, biblicizmi).
Izredno pestrost nakazujejo tudi poimenovanja nasprotnika; lahko bi jih uvrstili med žar-gonizme - sicer ne gre za poklicni žargon, ampak za žargon določene strani v vojni.
" SSKJ I 392.
" Na podlagi raziskave jezika bi se moglo Vojaški slovar tudi dopolniti.
'' Tu sta združena dva frazeologema: omadeževati si roke s krvio in nedolžna kri.
286
Uradnih poimenovanj nasprotnika ni, prevladujejo Nemci." Med občimi imeni so najpogostejša: sovražnik, okupator, lašist. Pogosta je tudi besedna zveza: okupator in njegovi pomagači oziroma Nemčija in pomagači.
Poimenovanja domačega nasprotnika so: bela garda/belo-plava garda, belogardist, domobranec. Zanimiva je besedna zveza bela garda - zapisana kot krajšava bega/be-ga ali celo Bg (sklanjah so jo po 1. ah lil. ž. sklanjatvi). V okrajšavi bega lahko odkrijemo podobnost izrazne podobe z izrazno podobo glagola begati." S homonimnostjo je prišlo do diskvalifikacije nasprotnika. V tem primeru velja za to čustveni predznak.
Vrednotenjska poimenovanja so tista, kjer se že v samem leksemu skriva piščev negativni odnos. Primeri so: element, plačanec (gestapovski plačanec, nemško-beli plačanec), hlapec, hlapčič,^* podrepnik.^^
Najpogostejše ime za nemškega nasprotnika je švabi (skoraj vedno pisani z malo), za nasprotnika slovenskega porekla pa švabobran(ec).^'' Zaradi pogostnosti postane to že kli-šejsko poimenovanje in ni več zelo učinkovito. Največ se pojavlja v poročilih, najpogostejši obhki sporočanja v NOB; poročila terjajo normativno izrazje, s tem pa slabšalnost slabi. Po zgledu »domobranec« je tvorjena tudi zloženka domožgalec oz. domopožigalec.
»Kadar se naklonjenost do poimenovanega stopnjuje do jeze, sovraštva ali zaničevanja, govorimo o zmerjavkah in psovkah.«" Pisec je uporabil izraze: zločinec, bratomorilec, kanibal, rabelj (spet označujejo vsi Slovenca) in še: tolovaj, lump, banda, sodrga, drhal, svojat, golazen, gnusoba. Velja opozoriti, da banda oz. bandit ni le »psovka nasprotnikov NOB za parüzane«,^' ampak je razvidna tudi njena raba kot poimenovanje za nasprotnike NOB.
Pogostejša so nevtralna poimenovanja, manj pogosta pa ekspresivna (vsako od teh se pojavi v glavnem samo pri enem piscu).
Z gesli ah parolami se da vplivati na ljudi. Odsek za informacijo in propagando pri predsedstvu SNOS je izdal seznam parol, ki naj bi jih uporabljah na letakih, po zidovih itd. Poleg najpogostejšega gesla ali kar pozdravnega obrazca »Smrt fašizmu - svobodo narodu!«, ki se pojavlja na koncu vsakega besedila, so bila med drugimi »priporočena« še:
Naj živi naša vojska - rešiteljica! Brez Osvobodilne fronte bi ostali večni hlapci! Naj živi bratstvo jugoslovanskih narodov! Naj živi Rdeča armada!
Prvič v zgodovini korakamo v isti vrsti z največjimi narodi sveta! S Titom v srečnejšo Jugoslavijo! Največ sveta otrokom shši Slave! Računajmo predvsem nase!
" Besedila so nastala na področju, ki ga je zasedel nemški okupator. - Opazna je pravopisna »posebnost«, ko so pripadniki nemškega naroda pisani z malo začetnico. Domnevamo, da gre za piščevo neznanje, možno pa je tudi namerno omalovaževanje nasprotnika, ker se to pojavlja v besedilih različnih avtorjev. " »1. nemirno hoditi sem in tja; 2. knj. biti v zmoti, nejasnosti«, SSKJ 1111. " Poimenovanja izražajo podrejenost/služnost nekoma
" »kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih«, SSKJ 111 694.
Beseda je zloženka, narejena po zgledu »domobranec« (= tisti, ki brani dom, domovino); švabobran(ec) = tisti, ki brani 'švabe'. (Tu je ekspresivna že pomenska podstava 'švabi'.) " J. Dular in dr., Slovenski jezik 11, Maribor 1983, 98. " SSKJ I 93.
287
Začuda je doslej raziskovanje jezika (neumetnostnih) besedil razen redkih izjem stalo ob strani. Že opravljene raziskave so zajele predvsem gorenjsko in štajersko področje. Zaradi posebnega položaja bi dalo posebne razultate raziskovanje primorskega gradiva.
Ker se zvrstnostna različnost kaže predvsem v besedišču, je bila doslej v središču pozornosti zlasti besedoslovna ravnina jezikovnega sestava. Potrebna bi bila analiza skladnje, glede na funkcijskozvrstnostno deUtev pa primerjava pohtičnega in pubhcističnega jezika.
Marja Bešter Filozofska fakulteta v Ljubljani