GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDS1 i - * ^ .,n NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 28 (538) Leto XI NOVO MESTO, 14. JULIJA 1960 ■JREJUJF uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave st. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani TUDI V GOSTINSTVU JE DOVOLJ SKRITIH REZERV ZATO NADALJNJI RAZVOJ NI ODVISEN SAMO OD VELIKIH INVESTICIJ V veliki predavalnici Okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih je bil v soboto 9. julija občni zbor Okrajne gostinske zbornice. Med drugim sta se ga udeležila tudi predsednik OLO Niko Belopavlovič in predsednik Republiške gostinske zbornice Davorin Ferligoj. Republiški odbor sindikata gostinskih delavcev in Turistično zvezo Slovenijo je zastopal Boris Matajc. Omenjeni gostje so s sodelovanjem v razpravi pripomogli k plodnejšemu delu občnega zbora. večji del tega pa je bil investi-Področje novomeškega okra- ran lani. Družbeni sektor go-ja je polno naravnih lepot. No- stinstva je vložil lani blizu 27 Va avtomobilska cestla nas je milijonov, zasebni pa blizu 13 tesno povezala z zaledjem, kjer milijonov dinarjev lastnih je dovolj turistov (Zagreb, sredstev. Tudi v bodoče mo-Ljubljana). Gostinstvo novome- ramo za investiranje uporab-škega okraja je lani brez po- Ijati združena sredstva. Nagra-fnembnega povečanja zmoglji- jevanje po učinku je uvedeno vosti doseglo največji promet v mnogih obratih, marsikje pa po vojni. Te ugotovitve so med je zgolj formalnost, ker našimi gostinci sprožale vrsto ustvarjenega prometa ne obra-razprav, saj že dlje časa raz- čunavajo vsak mesec sproti. okrepčala in hrano. Naloga to moramo mrežo majhnih go-zbornice je razvijati gostinstvo stišč na podeželju razširita in še naprej v tej smeri. Izpopol- lokale preurediti tako, da bo-nujmo nagrajevanje po učinku mo lahko v njih gostom dostoj-in postrezimo goste s tem, kar no postregli. Za to bomo pesi želijo! Opustimo akademske trebovali le majhna investicij-razprave o tem ali naj bo na- ska sredstva, ki se bodo boga- nnišljamo, kako usmeriti nas turizem. Oglejmo si najprej splošne ugotovitve poročila in razprave. Razveseljivo je, da se v prometu gostišč povečuje udeležba hrane, saj je bila lani za 24,3 odst. višja kot leta 1958. Hrana Predstavlja že skoraj 30 odst. vsega iztržka v gostinstvu. Prodaja alkoholnih pijač se je zmanjšala :a dobre 4 odst. Dokaj žalostno pa je, da se je zmanjšal tudi promet bezalkoholnih pijač (za 23 odst.!). Zaradi pomanjkanja trgovskega duha v preskrboval-nih podjetjih niso naša gostišča najbolje založena z vsem, kar bi gostom lahko nudila. To velja predvsem za nekatere sezonske pijače in je-daia. s tesnejšim sodelovanjem gostincev in domačih proizvodnih podjetjij (Industrija pre-hranskih izdelkov Črnomelj, »Dana« Mirna in Mlekarna Novo mesto) bi lahko odpravili mnogo napak v preskrbi in nudili gostom domače kvalitetne izdelke. Odkar imamo avtomobilsko cesto je prometnih zvez z zaledjem dovolj, pogrešamo pa lokalnih zvez, kd Razprava je izzvenela v ugotovitvi, da naša gostišča niso več le zatočišče pijače željnih ljudi. Delovnemu človeku in turistu nudijo raznovrstna še gostinstvo tranzitno, zdravstveno ali penzijonsko! Naravnih lepot je dovolj, zaradi pomanjkanja sredstev pa ne moremo takoj graditi večjih obratov. Usmerimo se torej na prehodne goste, ki se ustavljajo pri nas za dan ali dva! Postrezimo jim z domačimi speciali-tetami in z domačimi vini! Naša gostišča naj bodo prijetno urejeni majhni obrati, kamor se bodo gostje zaradi dobre postrežbe radi vračali in hkrati postali naši najboljši propagator j i. Mreža na novo asfaltiranih cest, novi vodovodi in elektrifikacija pomenijo tudi investicijo, namenjeno gostinstvu. Za- ČRNOMELJ: priprave za izdelavo perspektivnega družbenega plana središča ob glavnih prometnih žilah s turističnimi področji v notranjosti okraja. Šmarješke in Dolenjske toplice imajo v turistični sezoni premalo takšnih zvez z Novim mestom. Ne bo odveč, če bodo naša avtobusno prevozniška podjetja o tem resneje razmišljala. Se beseda o inozemskem turizmu. Lani je bilo 47 odst. več tujih gostov kot leta 1958, naša gostišča pa so jim nudila 6.019 prenočišč. Povečali smo tudi propagandno dejavnost. Zbornica je izdala lani nov turistični prospekt ter priredila V Kranju v okviru gospodarskega sejma razstavo turističnih lepot Dolenjske, Spod. Po-savja in Bele krajine in enako razstavo tudi na jesenskem. zagrebškem velesejmu. 873 gostinskih delavcev je obiskalo razne tečaje. To dokazuje, da gostinske kadre skrbno vzgajamo. Investicijska jsgradnja se ne razvija najbolje. Doslej je bilo uresničenih le 31 odst. s perspektivnim Pianom predvidenih investicij, V avgustu srednješolci, septembra kmečka in delavska mladina! Okrajni komite LMS Novo niesto obvešča mladino, da °dideta letos na avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti še *»ve brigadi: XIII. novomeška srednješolska MDB -Milka So-°ar-NataŠa« v avgustu in XIV. novomeška kmečko - delavska MDB »Milka Kerin« v septem-bJu- Vsi mladinci., ki se želite "beležiti zvezne delovne akcije, lahko prijavite pri svojih "očinskih komitejih LMS ali {• »a Okrajnem komiteju LMS ^ovo mesto. Okrajni komite LMS Novo mesto V črnomaljski občini je bila pred kratkim imenovana posebna komisija za izdelavo perspektivnega plana komune za obdobje 1961—1965. Novi regionalni plan za področje občine naj bi bil v svojih poglavjih in točkah kar najbolj življenjski, tako da mu bo možno s prizadevanjem vseh delovnih ljudi v celoti zadostiti. Za obdelavo posameznih po- Danes redni občni zbor 0ZZ Ob devetih dopoldne se bo danes začel redni občni zbor Okrajne zadružne zveze v novomeškem Domu sindikatov. Poročilo o razvoju kmetijstva V letu 1959, o organizacijskem in ekonomskem stanju žabi povezovale družnih organizacij so med- občni glavij plana po panogah je bilo imenovanih več podkomisij; njihova skrb bo. da se bodo gospodarske organizacije in ustanove takoj lotile zbiranja materialov ter sestave načrtov njihovega lastnega razvoja. Dosedanja praksa je pokazala, da poteka zahtevano delo povoljno le v večjih gospodarskih organizacijah, ki imajo svoje plane večji del že vsestransko dobro obdelane. Slabše je v manjših podjetjih, kjer ponekod še sploh niso začeli s pripravljalnimi deli. Občinski ljudski odbor pričakuje, da bo prišlo pri tej akciji do izraza sodelovanje to vračala. Z gostinstvom povezujmo tudi ostale panoge kot so lovstvo in ribištvo ter domača obrt. Dolina Krke in Kolpe ter vse Dolenjsko gričevje so polni naravnih lepot. Ob vsem tem pa se bodo gostje radi zatekali k nam le, če jih bomo znali lepo post reči in če jim bomo nudili vse, česar si turist želi. Motijo se vsi, ki mislijo, da nas bodo gostje in turisti zaradi avtomobilske ceste, »lepih oči« in naše preteklosti radi obiskovali! Občni zbor je prejel pozdravno pismo gostinske zbornice iz Kranja in pozdravno brzojavko zbornice iz Kopra, gostinski vajenci pa so občnemu zboru zaželeli plodno delo in poklonili predsedstvu šopek nageljnov. Iz razprave, ki se je raz> vila, ko je bila predlagana kandidatna lista, sodimo, da novi upravni odbor ni dovolj pomlajen z delovnimi in mladimi gostinskimi delavci. Ozkost in vase zagledanost sta nam na Dolenjskem že večkrat škodovali. 2e mesec dni žanjemo v državi: začeli so v Vojvodini, Banata in Srcrau, naših največjih žitni-cah, kjer smo tndi letos dosegli izredno visoke pridelke belih žit — po zaslugi moderne mehanizacije, semena najboljših žitnih sort, umetnih gnojil in upoštevanja vseh pravil sodobne agrotehnike. Pred 10 dnevi so padli prvi snopi tudi po njivah Bele krajine, te dni pa žanjejo že skoraj povsod v okraju. Medtem ko smo imeli lani v okraju le 5 kombajnov, pomaga letos pri žetvi že 21 železnih velikanov: žanjejo, mlatijo, čistijo žito in ga, spravljenega v vrečah, puščajo za sabo na njivah ... Pridelek belih žit v okraju letos ne bo skoraj nič manjši kot lani, čeprav bo ponekod zaradi suše zrnje nekoliko drobnejše kot je bilo lani. V pogodbenem sodelovanju (kooperaciji) so letos zadružniki našega okraja posejali 2.147 hektarov pšenice italijanskih sort, prihodnje leto pa naj bi te površine povečali na 5 tisoč hektarov. — Na sliki: na nekdanjih steljnikih v Beli krajini valovi morje zlatega pšeničnega klasja Begunje vabijo V nedeljo 17. juGija bo v Begunjah na Gorenjskem proslava 15. obletnice osvoboditve Pozdrav tovariša Milana Zežlja Okrajni or\^,. ZB. n07 vo mesto je na nedavno slavje Gorjanskega bataljona povabil med drugimi znanimi prvoborci tudi tov. Milana A. Zežlja, ki pa se je 1. julija opravičil s pismom naslednje vsebine: OKRAJNEMU ODBORU ZVE- tem delegati za IX. zbor OZZ že prejeli. občinskega Društva inženirjev ZE BORCEV NOVO MESTO! in tehnikov. Tudi to društvo je že imenovalo posebno komisijo strokovnjakov, katerih naloga bo sodelovati z občinsko komisijo ter nuditi pomoč posameznim zainteresiranim organizacijam. - pb - Prejel sem vaše povabilo, da bi prisostvoval zboru Gorjanskega bataljona, ki bo 4. julija 1960 na Prežeku pri Ore-hovici. Iskreno se zahvalim za pozornost in vabilo ter obenem želim temu zboru naj- večji uspeh. Čeprav zelo želim in imam velike obveznosti do Gorjanskega bataljona iz skupne borbe med narodnoosvobodilno vojno, le ne morem prisostvovati temu zboru, ker sem prav te dni zavzet z zelo važnimi in neodložljivimi službenimi posli, ki so povezani z državnimi obiski v naši državi. Opravičujem se, ker ne morem ustreči vašemu vabilu in še enkrat želim najboljše uspehe pri vašem prihodnjem delu! Tovariško vas pozdravlja generalni podpolkovnik Milan A. Žeželj političnih zapornikov iz zloglasne begunjske kaznilnice. Med drugo svetovno vojno je bila ta kaznilnica največja mučilnica v okupirani Sloveniji. Tu se bodo zbrali bivši politični zaporniki, internirana in deportiranci iz vseh krajjev Slovenije, ne £lede na to, kje so bili med vojno internirani ali zaprti. Proslava se bo začela že v soboto 16. julija s pohodom odredov predvojaške vzgoje, z mitingi v Begunjah in s kresovi po okoliških hribih. V nedeljo zjutraj bodo člani predvojaške vzgoje in taborniki uprizorili napad na Begunje in osvoboditev kaznilnice. Ob desetih se bo začelo slavnostno n „_i;4 ... TrrfiriA zborovanje, na katerem bo DaneS podelitev Trdino- srečanje nekdanjih interni-rancev in političnih zapornikov. Udeležimo se politično—ma-nifestativnega srečanja vseh tistih naših ljudi, ki so med vojno trpeli in se borili v fašističnih ječah in taboriščih! V Begunjah bomo znova povedali jasno pred vsem svetom: nismo in ne bomo pozabili na fašistična grozodejstva! Odločno bomo protestirali proti vsem pojavom neo-fašizma, saj smo v boju za mir in socializem trdno povezani z vsem naprednim človeštvom. govorila tovarišica Vida Tomšič. Po kulturnoumetniškem sporedu se bo začelo pravo KOMBAJN, KOMBAJN, KOMBAJN! VREME *A CAS OD 14. JULI.1A 24. JULIJA: , **di julija ali malo kasne-^Jttoftne nevihtne plohe. V r^*J^n bo v splošnem lepo Dr. V. M. Povsod so govorili samo o kombajnu. Ne samo govorili, krilili so z rokami, vpili drug čez drugega in se prerekali, kje naj žanje danes, kje jutri in na čigavi njivi naj začne žeti... Upravnika zadruge Dragatuš, Janka Brodarica, je za vsako ograjo, za vsakim hišnim vogalom in na vsakem križpotju čakala »zaseda«: — Slušaj Janko, ti znaš, da sam ja kooperant! Daj, stori mi dobro, pa naj pride kombajn jutri k meni! Nekar se ne boj, saj je njiva ravna in obračal bo tudi lahko! Približno tako so začenjali vsi... Čudil sem se, odkod upravniku toliko potrpežljivosti, saj je naprej in naprej enako odgovarjal vsem »zasedam«. — Poslušaj me brate! Tvoja pšenica še ni zrela. Za kombajn je godna teden dni pozneje, kot za žetev s srpom. Plan žetve smo naredili in se ga bomo držali. Danes dopoldne Kvasica in Polane, popoldne Dragatuš, jutri pa žanjemo naše, na steljnikih! Vse žito sem pregledal in vem katero je zrelo. Za tvoje dobro gre, saj veš kako bo, če bo pol zrnja zelenega! Dragatuščani pa se niso dali ugnati. Prcžali so v »zasedah«, prosili, rotili in celo grozili so nekateri. Ce mi ne pride vele jutri, ne bom nikdar več kooperiral, borne da! Tako so pribili nekateri. Človek je pač vzkipljiv. Nazadnje se je upravnik z vsemi mirno pogovoril. Razgovori tega dne mi bodo ostali še dolgo v spominu. V gostilni pod lipo je sedelo za mizami več gospodarjev. Vneto so se prerekali. Ko sva vstopila so utihnili, nato pa se je vsulo kot plaz: — Cuj Janko! Jakcu je lahko požel, tisto mojo malo krpo zraven pa ni mogel! Pa ni deset korakov razlike! Kaj je to kakšna komanda! — Saj je še vse zeleno! Počakajte da dozori! Drugi teden! je spet razlagal upravnik. — Kaj boš zeleno ali ne zeleno! Ce bo kombajn prišel ali ne, reci, da bomo znali, je vpadel v besedo drugi. — Vraga bo prišel! Veš, da ga Kvasičani ne dajo. I ja ga ne bi dal če bi bil v moji vasi! je pripomnil postaran šaljivec. — Letos sem plačal 55 minut, pa je manja njiva kot lani, je razlagal nekdo. — Pa posej večjo njivo, pridelal boš več, kombajn pa ti bo požel za manjše denarje, mu je razlagal razumnejši. — Saj bi sejal več, pa nimam njive, je odgovoril prvi. Nastal je kratek premor. — Kaj pa vaški kolobar? Ali ste že kaj sklenili o tem, je vprašal član zadružnega sveta. — Kako da ne! Pogovorili smo se nekateri, pa kaj ko imaš vedno kakšnega zlodja, ki noče, v soseski. Samo eden je proti, pa vse skazi! Nato je stekel pogovor o vaškem kolobarju. Previdno, kot predica vreteno, so odvijali misli. V notranjosti so se že odločili. Stroji so jim posredovali spoznanje, da so njihove njive premajhne. Kombajn bi že moral žeti v Dra-gatušu, pa ga ni bilo. Ljudje so bili nestrpni, zato sva odšla z upravnikom pogledat. Ob poti sva dohitela skupino gospodarjev. Ze od daleč so ogorčeno mahali z rokami. Ustavila sva se. Bili so Dragatuščani. Vsula se je ploha protestov, ker kombajn še vedno žanje v sosednji vasi. Tudi Pred leti so marsikje Se nejeverno zmajevali z glavami, ko je na vasi nanese! pogovor na pomoč strojev pri kmečkih delih — danes se skoraj povsod že kregajo, kdo bo kombajn ali plug prej dobil... Stroj, izdelek naših, po vojni ustanovljenih modernih tovarn, postaja nepogrešljiv pomočnik našega naprednega km etijstva nekaj pikrih opazk je padlo. Ogorčeni so povedali, da kombajn žanje nekomu, ki ni danes v planu! Z upravnikom sva odhitela tja. Ob poteh so stali ljudje in si z dlanmi zasenčevali oči, da bi laže opazovali kombajn, čudo vseh čudes. Stroj, ki žanje, mlati in čisti hkrati. Gospodarji so vpraševali: — Pravite plan, pa plan, temu pa lahko? In še član zadruge ni vrhu vsega! Upravnik ni odgovarjal, medpoto-ma je siknil: Kombajnista je pretental. Prišli smo na njivo. Na drugem koncu je stroj pravkar obračal, šele eno red je požel. — Ko pride na ta konec bo takoj izključil in odšel v Dragatuš! Kar smo se zmenili mora držati! je rekel odločno Janko Brodarič. Kmalu nato je dvignil roko. Stroj se je ustavil. Gospodarju, ki je držal vrečo, je bilo ob tolikih gledalcih nerodno. — Dobro veš, da sem ti dovolil samo zgornjo njivo. Ta pšenica je še zelena, kaj le noriš! — Saj je zrela, se je izgovarjal gospodar in hitel zavezovati vrečo. Ko smo jo odvezali in pogledali zrnje, je bila skoro polovica zelenega. Nato jih je slišal še kombaj-nist. Sedel je visoko na kombajnu, ves črn' od prahu in pripovedoval: — Janko,- saj so vsi kot znoreli! V procesiji hodijo za menoj z njive na njivo in prosijo: daj meni, pa še meni, pa še meni! Še odbornike je premagalo, nekateri od njih niso nič boljši... Spet je pognal stroj in po bližnjici zavil proti Dragatušu. Ko smo prišli tja, so nas prej ogorčeni kmetje radostno pričakovali. — Red mora biti, saj sem vam rekel, jih je ogovoril upravnik. Oni pa so molčali in zaljubljeno opazovali velik rdeč stroj, ki je počasi drsel po njivi in požiral klasje. — Da, kombajn, to ti je stroj, so ugotavljali... Miloš Jakopcc vin nagrad za 1960 Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Novo mesto bo danes dopoldne ob 11. uri svečano razdelil Trdinove nagrade za leto 1960. Slavje bo ob 11. uri v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih; o njem bomo obširneje poročali prihodni teden. Razstava del Trdinovih nagrajencev Studijska knjižnica MIRA-r NA JARCA v Novem mestu je danes dopoldne odprla v veži in na stopnišču svoje stavbe na Cesti komandanta Staneta razstavo življenjskih del letošnjih Trdinovih nagrajencev. Razstava bo odprta nekaj tednov; njen obisk priporočamo! Obvestilo naročnikom in dopisnikom Dolenjskega lista Zaradi letnih dopustov v tiskarni DELO in v našem uredništvu ter zavoljo drugih tehničnih vzrokov bomo primorani skrčiti obseg lista pri nekaterih številkah našega tednika v prihodnjih dveh mesecih. Začasno zmanjšani obseg lista bomo nadomestila s številkami na osmih in desetih straneh v jeseni in po-zimi,\ ko imajo zlasti naši bralci na podeželju več časa za redno prebiranje časnikov in knjig. Prosimo vse naročnike in bralce Dolenjskega lista, da sprejmejo začasni ukrep naše uprave z razumevanjem na znanje. Hkrati prosimo vse naše stalne dopisnike in sodelavce, da nam v tem času pošiljajo predvsem krajše, pregledne in izčrpne prispevke, da obveščenost naših bralcev kljub začasno skrčenemu obsegu lista ne bi trpela. UREDNIŠTVO IN UPRAVA -DOLENJSKEGA LISTA« Z il M A Hiif 0 L ! T I C ?!! t Ep E H S K r .P C E G L £ 3 RAZGOVOR Z VOLIVCI - tako se imenuje oddaja RTV Ljubljana, v kateri posredujejo odgovore na vprašanja volivcev. Na sporedu je vsak petek ob 17.10. Vsakih štirinajst dni odgovarjajo volivcem našega okraja. Zaradi aktualnosti bomo nekatere odgovore posredovali tudi našim bralcem. Danes posredujemo odgovor na pismo volivcev iz Vidma-Krškega, ki je bil na sporedu v zadnji oddaji. Vprašanja za to oddajo p-jšiljajte no naslov: RTV Ljubljana — »Razgovor z volivci«. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 17. Vprašanje: Volivci iz mesta Videm-Krško se pritožujejo zaradi slabe preskrbe s kmetijskimi pridelki, češ da je mesto v neposredni bližini Krškega polja, vendar je čutiti premajhno ponudbo predvsem mleka, mesa in zelenjave. Zanima nas kakšne načrte ima občina za ureditev preskrbe mesta s kmetijskimi pridelki? Odgovor na to vprašanje smo dobili pri referentu za kmetijstvo na občini Videm-Krško. tovarišu Francu Kovačiču: Po vojni se je mesto Videm-Krško industrijsko močno razvilo. Razen povečanja papirne industrije je bilo ustanovljenih tudi več drugih obratov. S tem se je število zaposlenih v industriji, obrti in ostali dejavnosti povečalo že nad 2500. To je povzročilo motnje v redni preskrbi, ker je kmetijska proizvodnja ostala na isti ravni kot pred vojno. Tudi trgovska mreža ni imela uspehov pri povečanju in urejanju poslovalnic. Razumljivo je, da je tako stanje vodilo volivce do negodovanja. Vsi ti problemi so bili v zadnjih dveh letih čestokrat predmet razprave na svetu za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru, na občinskem sindikalnem svetu in tudi na ljudskem odboru. V razpravah je bilo poudarjeno, da so za neredno preskrbo odgovorni posamezni ljudje v preskrbi. Za poslovanje preskrbo-valnih obratov so sicer odgovorni vodilni ljudje, vendar pa bo najti rešitev le v povečanju proizvodnje. Da bi so stanje popravilo, je ljudski odbor v svojem gospodarskem programu narekoval hitre ukrepe za povečanje kmetijske proizvodnje. — Letošnji družbeni plan občine predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 29 odstotkov v primeri z minulim letom. Posebno skrb je treba posvetiti živinorejski proizvodnji; ta v minulih letih ni dosegla zaželenega uspeha. Letos bomo na kmetijskem posestvu v Kostanjevici povečali število živine za 100 molznih krav, na novem živinorejskem obratu Krško za 50 glav, Vsi ti ukrepi že kažejo znak izboljšanja preskrbe z mlekom. Kar zadeva preskrbo z mesom, bo treba uresničiti načrt pogodbenega pitanja živine, ki predvideva, da moramo letos spitati 360 odraslih govedi, 708 telet in 700 prašičev. Da bi bil trg bolje založen s sadjem in z zelenjavo, smo pred kratkim odprli dve novi trgovini. Kmetijska zadruga Videm je na pobudo in s pomočjo občine ustanovila vrtnarijo na površini 2 ha in uredila tople grede za gojitev zelenjave. Ker je bila preskrba s kruhom neurejena, je tovarna čo- RAZPIS ŠTIPENDIJ 0bL0 ČRNOMELJ Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Črnomelj razpisuje na podlagi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32—349—55) za šolsko leto 1960/61 naslednje pogodbene Štipendije: 2 štipendiji . za študij na filozofski fakulteti, oddelku za sociologijo, 1 štipendijo za študij na stomatološki fakulteti, 3 štipendije za študij na VPS—oddelku nemščino, 2 štipendija VPS—oddelku —-fiziko, 1 štipendijo VPS-oddelku pouk — fiziko 1 štipendijo za angleščino- za študij na za matematiko za študij na za tehnični za študij na Višji šoli za medicinske sestre 8 štipendij za študij na Učiteljišču, »ELEKTR0TEHNA« elektrotehnično podjetje LJUBLJANA vam nudi: ves elektrotehnični material, domače in inozemske proizvodnje, elektroinstalacijski material, transformatorje, motorje, žarnice itd. Skladišče vseh proizvodov tovarne kablov »Moža Pija-de«, Svetozarevo. Poslužite se nakupa pri nas — nudimo širok asortiment vseh navedenih proizvodov po konkurenčnih cenah! 1 štipendijo za študij na srednji zobotehnični šoli, 2 štipendiji za študij na srednji ekonomski šoli, 2 štipendija za študij na administrativni šoli. Prošnjji, kolkofvani z 250 din, je treba priložiti naslednje priloge; 1. življenjepis, 2. potrjen prepis zadnjega šolskega spričevala (slušatelji višjih in visokih šol potrdilo o zadnjem vpisu in potrdilo o opravljenih izpitih"). 3. potrdilo o premoženskem stanju prosilca in njegovih staršev, 4. potrdilo podjetja ali ustanove o višini mesečnih prejemkov staršev, 5. mnenje mladinske ali druge družbene organizacije, 6. otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja naj predlože potrdilo ZB. Pri razpisu imajo prednost otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, prosilci iz območja občine Črnomelj in prosilci višjih letnikov študija. Rok za vlaganje prošenj Je do 31. julija 1960. Občinski ljudski odbor Črnomelj, Komisija za štipendije. Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK LJUBLJANA Celovška 135 Pred prehladom, utrujenostjo, gripo — vas ščitijo VITEItGIN tablete.— Vsebujejo krepilne sestavine: C vitamin, Cotfedn In glukozo. — VITERGIN dobite v vseh lekarnah! VELETRGOVINA »PREHRANA« export-!mport, Kersnikova ul. LJubljana, 2 se priporoča in čestita za 22. JULIJ »SATURNUS« tovarna kovinske embalaže — LJUBLJANA čestita vsemu delovnemu ljudstvu, zlasti pa članom ZB za dan vstaje! TRIGLAVSKA TISKARNA LJubljana. Dalmatinova 8 ČESTITA ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ! Živel dan vstaje slovenskega ljudstva! KOL1NSKA — TOVARNA HRANIL LJUBLJANA Zadružno podjetje »FRUCTUS« IZVOZ-UVOZ KOPER ■ e priporočal TRGOVSKO PODJETJE »TKANINA« LJUBLJANA priporoča potrošnikom svoje poslovalnice: TKANINA — Nazor- jeva ul. 4 PASA2A — pasaži nebotičnika PRI JANEZU — Vodnikov trg 3 Bogata izbira blaga, cene solidne! koiade in likerjev uredila nov oekarski obrat. Tudi vprašanje trgovske m rež? smo začeli načrtno ure-;ati. Trenutno pripravljamo dve trgovini, ki bosta prodajal; livtlsk« potrebščine. Ostale poslovalnice bomo specializirali tako, da bo izbira blaga pestrejša, samo poslovanje pa so-lidnejše. Tako bo postopoma rešeno tudi vprašanje redne preskrbe mesta. Razpis Delavske univerze v Brežicah Delavska univerza v Brežicah razpisuje vpis v I- semeste. večerne ekonomske srednje so Ic in v 5., 6. ter 7. in 8. razred večerne osemletne šole v Bre žicah. Vpis bo trajal od 15. julija do vMjučno 25. avgusta 1960 vsak Can od 8. do 12. ure v pisarni Delavske univerze v Brežicah, kjer dobite vsa podrobna navodila. Vpis v IL semester Ekonomike srednje Sole bo od 1. do 15 septembra 1960 — v pisarni De-lpvske univerze v Brežicah. Od 15. julija dalje bomo sprejemali tudi prijave za tečaj angleškega in nemškega jedka ter za stenografski tečaj. Morebitnih poznejših prtjav ne bomo sprejemali. DELAVSKA UNIVERZA BREZICE se je v pivih dneh julija leto:-Dojavila v tisku kratka novica, da pogrešajo v vodah severno od Norveške neko ameriško letalo, ni ta novica vzbudila posebne pozornosti. Ameriška letala so iskala pogrešano letalo nekaj dni, ne da bi ga našla. Naproše-na je bila celo neka sovjetska ladja, naj pomaga iskati. Deset dni potem, ko je letalo izginilo, je sovjetska vlada poslala vladam ZDA, Velike Britanije in Norveške note, v katerih odločno protestira proti ponovni kršitvi sovjetskega zračnega prostora po ameriškem šestmotornem bombniku RB-47 in sporoča, da je ta bombnik sestrelilo 22 kilometrov znotraj sovjetskega zračnega prostora nad Barcnt sovini morjem sovjetsko lovsko letalo. Poveljnik ameriškega bombnika in trije člani posadke so se ubili, medtem ko so navigatorja bombnika in še nekega drugega pilota potegnili živa iz morja. »Oba bosta sojena strogo po sovjetskih zakonih,« je rečeno v notah. Letalo je po izpovedih obeh pilotov — kakor trdi sovjetska nota — vzletelo z ameriškega oporišča Brightnorton z vohunsko nalogo. Pred odhodom so piloti baje dobili navodila, naj ohranijo misijo v popolni tajnosti in naj ne skušajo vzpostaviti redne radijske zveze t ameriško bazo v Veliki Britaniji. Ponovna sestrelitev ameriškega letala nad sovjetskim ozemljem oziroma vodami tako kmalu po incidentu z vohunskim letalom »U-2+- maja letos je nedvomno še bolj zaostrila odnose med ZSSR In ZDA oziroma med obema blokoma. Se posebej, ker sta tako Hruščev kot obrambni minister Sovjetske zveze Malinovskl po prvem incidentu izjavila, da ZSSR ne bo trpela takih poletov oad svojim ozemljem in da bo z raketami napadla tista ameriška ali druga oporišča, s katerih bodo vzletala taka letala. Kaj pravi nota v tem pogledu? V noti je rečeno, da »sovjetska vlada ni ukrenila drugih korakov razen sestrelitve letala, ki je bilo sestreljeno že v začetku prodiranja v sovjetski zračni prostor«. mi, torej niti nc nad sovjetskimi teritorialnimi vodami, še manj pa nad sovjetskim ozemljem. Po njegovih besedah (izjavo je odobril predsednik Eisen-hower) lahko pomeni sestrelitev tega letala samo »namen in nepremišljen poskus povzročiti mednarodni incident«. Kljub temu je pričakovati, da bo reakcija svetovnega javnega mnenja, TO POT »RB-47« Toda v tem pogledu je bil bolj zgovoren sovjetski premier Hruščev, ki je naslednjega dne po objavi not sklical v »Sverdlovski dvorani* Kremlja tiskovno konferenco in pred štiri sto novinarji in fotoreporter ji poudaril, da ostaja v polni veljavi izjava maršala Malinovskega o udarcih proti oporiščem, s katerih opravljajo vohunske polete nad sovjetsko ozemlje. V tem pogledu so bila obrambnemu ministru izdana jasna navodila, ki so jih sporočili tudi poveljnikom raketnih enot. Pripomnil je, da se bo ZSSR ponovno pritožila pred Varnostnim svetom in sprožila to zadevo tudi v Generalni skupščini OZN. Dejal pa je tudi, da temelji sovjetska politika še nadalje na načelih miroljubne koekslstence, na ohranitvi miru in razvijanju trgovine z vsemi državami. Prva ameriška reakcija je prišla iz ust zastopnika za tisk Bele hiše Hager-tyja, ki je dejal, da je vsak poskus povezovanja letala »U-2« z bombnikom »RB—17« povsem brez podlage, ker je letalo letelo nad mednarodnimi voda- tudi tistega na Zahodu, neugodna za ZDA. Čemu je treba zaostrovati položaj, ki jc tako in tako dovolj napet po neuspehu pariške konference? Tako igranje ali pa morda izzivanje utegne imeti silno resne posledice. Niso sicer še znane podrobnosti in morda v celoti tudi ne bodo znane, toda že zdaj je dovolj razloga za obžalovanje. Ta incident ponovno dokazuje, da je mnogo laže kaliti mednarodne odnose, kot jih popravljati. Vsekakor pa dokazuje, da smo trenutno v razdobju, ki je zelo kočljivo in občutljivo in ko so potrebni vsi napori za pomiritev. V tem razdobju, ki je nastopilo po neuspehu pariške konference, je po besedah predsednika republike Tita potrebno, da se vsak narod aktivno bori za mir. Konferenca na vrhu je namreč pokazala, da same velesile niso sposobne reševati najbolj perečih problemov sedanjega časa. Zato je potrebna vsestranska dejavnost vseh, posebno izvenblokovskih držav, da bi preprečili najhujše in obnovili zaupanje med narodi. Krompir kliče na pomoč Krompirju grozi v letošnjem vlažnem in toplem vremenu velika nevarnost, namreč napad krompirjeve plesni ali fitpftore. Trenutno so v največji nevarnosti zgodnje sorte, čeprav se Je pojavila že tudi na poznejših, kot n. pr. merkur. Kakšni so znaki bolezni? Na spodnjih listih krompirja se pojavijo temne rjave pege, ki so zmeraj na robovih ali na vrhu lista, nikoli pa ne v sredini lista. Ob vlažnem vre- menu ali če je rosa, je name-med zelenim delom lista ln rjavimi pegami vidna bela puhasta prevleka, ki spominja na plesen. Ta plesen so tro-sovniki s trosi, s katerimi se bolezen v deževnem vremenu naglo širi. V nekaj dneh je ves nasad rjav, suh in daje značilni vonj po plesni. Trose zbije dež tudi v zemljo, kjer pridejo v stik z gomolji že med rastjo ali med izkopom. Gomolji so polni sivkastih udrtin na lupini in tak krom- pir bo v skladišču zelo rad gnil. Fitoftora je torej bolezen, ki dela škodo na zelenih delih že zdaj na njivi in še ko je krompir že v kleti. Bolezen povzroča vsako leto težke milijone škode v pridelovanju krompirja (manjši pridelki, gnitje). Zatiranje je enostavno in zelo učinkovito, če je le pravočasno izvedeno. Ko je nasad že porjavel, je vsako škropljenje odveč. Za borbo proti krompirjevi plesni so učinkovita bakrena sred- Rž, za poldrugega moža visoka Dragatuš se izpreminja — smo pisali lani, letos pa lahko mimo rečemo: Dragatuš se je izpremenil. Na 56 ha novih kmetijskih površin se maje v vetru za poldrugega moža visoka rž, italijanska pšenica čaka kdaj jo bo požel kombajn, traktorska kosilnica pa reže vestervaldsko ljulko. Nekako na sredi nekdanjega steljnika se dviga v zrak velika kopica sena. Tam, kjer je pred dobrim letom dni, v sen-ci brez in zanikrnega gozda uspevala le praprot, bo kmetijska zadruga Dragatuš pospravila lep pridelek. Pšenica je bila enaka kot na poljih kooperantov, prejšnji teden jo je požel kombajn. Rž so sejali lani v jeseni prvič. Upravnik zadruge je visok možak, pa se je brez težave stoje in vzravnan skril v njej. In seno »mrva«, mu pravijo Belokranjci, je preseglo vsa pričakovanja. Pridelek je za polovico večji kot na drugih travnikih. Nejeverni Tomaži, ki so še lani prerokovali neuspeh, bo umolknili. Vedo, da ni več nikogar, ki bi bil pripravljen poslušati njihove mamje. Prepričljivejši kot njihove govorice in napovedi je pridelek, ki raste iz zemlje. Pridelek, v katerega ni nilvče verjel. Zato se Dragatuščani ustavljajo na poti, ki deli steljnike na dvoje, gledajo tehtajo in razmišljajo. Vrsto novih vprašanj je sprožilo teh 56 hektarov prej neplodne zemlje. Trgovsko podjetje oPETROL« LJUBLJANA Za vse vrste dvotaktnih motorjev uporabljajte specialno olje za dvatafctne motorje znamke »DVO-TAKTOL« — proizvod Pe-trpla, Ljubljana. Zahtevajte na vseh servisih in črpailkah specialno olje za dvotaktne motorje »DVOTAKTOL« — ki se lahko uporablja za vse uvožene in domače dvotaktne motorje! Kvaliteta olja odlična! Kmetijska zadruga je ime. la prej le vlačilec znamke Uni-mog. Najvl!>so ga uporabljali za vožnje. Pa so dokupili še dva jergusona s priključki, letos konec junija je prispel še novi kombajn. Tudi kmetijski stroji so sprožili v Dragatu-Ščanih plaz novih misli, še pred letom dni je zadruga strojne usluge ponujala. Letos jbh lahko naročajo le kooperanti in še tem zadruga ne more vedno ustreči.; Najprej so nekdanje steljniške površine in šele nato vse ostalo. Stroji izgubijo preveč časa za premik z norice na njivico. V večjih površinah je rešitev, tako so ugotovili gospodarji. Mnogi se zato še pogovarjajo o združevanju parcel. Večjo površiiio je s stroji laie obdelati, manj stane, pridelek je večji. Opravljeno delo pa je Šele prva stopnja velikega načrta. 56 hektarov zemlje ni mogoče gnojiti samo z umetnimi gnojili. Tudi vprašanje prodaje poljskih pridelkov s tako velike površine bi povzročalo precej preglavic. Kje dobiti hlevski gnoj za kombinirano gnojenje? Rešitev vseh teh vprašanj je v živinoreji. Se letos bodo zgradili hlev za 100 glav Živine, pozneje ie enega prav takega. Proizvodnjo na obratu bodo preusmerili tako, da bo nudila krmsko osnovo za živinorejo. Tako bodo dobili dovolj gnoja za orns površine, spitamo živino pa bodo najlaže prodali. Kmalu bo mukala 200 glava čreda goved v novih hlevih, Dragatuščani pa bodo spet strmeli in premišljali. Prvi proizvodni obrat kmetijske zadruge v Beli krajini uspeva. Sprožil je val novih spoznanj med okoliškimi kmeti. Prepričljivo dokazuje, da je skrajni čas prekiniti s starim in pričeti z novim tudi v kmetijstvu. stva; najbolj znana so bakreno apno, ki ga vzamemo 1—1,5 kg na 100 litrov vode, Dithan in Lirotan — 30 dkg ali Su-perkuprenoks — 50 dkg na 100 litrov. Najenostavneje je, da enega teh pripravkov dodamo škropivu proti koloradskemu hrošču (Lindan, Pantakan, arzena t in pod.) Pri škropljenju je treba zadeti predvsem spodnjo stran listov s fino razpršenim škropivom . Kdaj škropiti in kolikokrat? Protifitoftorna služba, ki ima opazovalce po vsej Sloveniji, daje vsak dan po tisku In radiu poročila in navodila o tem. Najbolje je, da se pridelovalci drže teh rokov. Verjetno bo treba škropiti — tudi pozne sorte — že ta teden, ponekod že kot drugič. Ing. V. B. Občinsko društvo inženirjev in tehnikov v Črnomlju Pred kratkim so ustanovili v Črnomlju občinsko Društvo Inženirjev ln tehnikov. Občnemu zboru so prisostvoval! razen sekretarja republiške Zveze društva inženirjev in tehnikov ing. Torkarja tudi predstavnika Oi.O Novo mesto ing. Teršar in ing. Vrhovec ter predstavniki ObLO Črnomelj s predsednikom Janezom ZuniCem in sekretarjem občinskega komiteja ZKS Francem Hočevarjem. Novo d-ruštv0 bo združevalo 59 inženirjev in tehnikov ter izrednih članov iz, območja občine Črnomelj ln 12 članov lz občine Metlika. Vseh 71 oseb b0 včlanjenih v sedem strokovnih poJružnic. »prejeli so tudi pravila društva V upravn; odbor bodo kooptirali naknadno še dva člana iz občine Metlika. V program dela so vklju. čili kot osnovno vodilo tesno so-delovanje z občinskim ljudskim odborom in njegovim: organi; na področju komune bodo zasledovali porast produktivnosti in eko-nom!čno«tt obratovanja, uvajrnle sodobnih metod proizvodnega procesa in proučevanje stimulativne, ga sistema nagrajevanja. Zbiranje in obdelava gradiva za sestavo perspektivnih potletnih Dla-nov črnomaljske in tudi metliške komune bo ena izmed prvih akcij novoustanovljenega občinskega Društvu'inženirjev m tehnikov -pb- Z novoustanovljenim društvom 6e bo tehnična inteligenca veliko tesneje povezala z delovnimi mno-fcicanu in tako koreniteje posegla v fcOopodarsKo razvijanje komune. Udejstvovanje inženirjev in tehnjkov bo zlasti očiino v indu-ttn.ij.sko razmeroma se siatbo razviti Beli krajini in ti bodo imeli tod težko, a hkrati prijetno nalogo, dvignati raven r^losne tehnične izobrazbe, pri sprejemanju obOjnskih druž!;enin planov s~ od leta do leta okvira vprašanje, kje dobiti finančna sredstva za modernizacijo industrije. Občinski ljudski odbori morajo namreč v načtiu vlagati svoja borna sredstva za razvijanj« zaostalih ln dedoma zapostavljenih panog gospodarstva, pri tem pa se morajo industrijska podjetja za svojo modernizacij Izraziteje oeloniU na svoja lastna sredstva. Pri tem se je potrebno zavedati, da se fondi Industrijskih podjetij lahko lz leta v leto izrazito večajo, ali pa se sploh na večaj0 oziroma po nepotrebnem razbijajo. Modernizacija obratov bo zahtevala od kolektivov še občutnih žrtev, kajti vedeti je treba, da bo čas zahteval Izrazite premike delovne sile ter oddajanje določenih strojev in opreme v nova aocci./lzlrana podjetja. Pri tej akciji, kjer se bo zlast: jasno odrazilo, dia so dolovni kolektivi upravljavci v Imenu družbe — ne pa lastniki sredstev za proizvodnjo — bo odigralo s svojim ugledom ln z izkušnjami valno vlogo Občinsko Društvo inženirjev ln tehnikov. Na ustanovnem občnem .0 oru v Črnomlju so izvolili petčlanski upravni odbor s predsednikom ing. Tonetom Bole tom iz JCan.za-rice ln tričlanski nadzorni odbor; Trgovsko in uvozno podjetje »METALKA« LJUBLJANA Parmova 33 — nudi v vseh svojih poslovalnicah gradbeni in instalacijski material ter ostalo Želez-nd.no po najugodnejših cenah. Poslužujte se nakupa prj nas! Nudimo širok a.r>rtiment vseh navedenih prevzvodov po konkurenčnih cenah! Hkrati čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu okraja Novo mesto za dan vstaje I PODJETJE »KROJ« LJUBLJANA, Poljanska eesta 15 s svojimi poslovalnicami: Res!jeva C. 1, Titova c. 4, Poljanska e. 7 čestita prebivalcem novomeškega okraja za DAN VSTAJE t IZ RAZNIH STRANI ■ Predsednik ZDA Einsen-hower je napovedal program pomoči ZDA deželam Latinske Amerike. Ta program bo predložil na konferenci ministrov za gospodarske resore Organi« zacije ameriških držav, ki se bo začela 5. septembra v Bogo«. ■ V Parizu so uradno sporočili, da je Francija razglasila neodvisnost treh afriških držav - Francoskega Konga, Čađa ln Srednje Afrike. ■ Kubanski zunanji minister Paul Roa je poslal p edsedniku Varnostnega sveta ^pismo, v katerem prosi, naj bi se ta organ OZN takoj sestal zaradi obravnavanja položaja, ki je nastal po zaostritvi ameriško-kubanskih odnosov. B V Los Angelesu se Je začela konvencjja ameriške demokratske stranke, ki bo določila demokratskega kandidata za novembrske predsedniške volitve, v središču Kalifornije se Je zbralo približno sooo delegatov iz vseh držav ZDA. Čeprav so možni itirje kandidati, ima največ upanja, da bo imenovan za kandidata 43-lctni senator John Kennedv iz države Massachusetts. B Predsednik Gane Nkrumah je pozval vse neodvisne države Afrike, naj določijo datum, ko bodo priznale začasno alžirsko vlado kot edino zakonito vlado in prekinile diplomatske odnose s Francijo. B Na kongresu Nacionalne unije Združene arabske republike Je predsednik Nascr očr-tal glavne smernice notranje in zunajc politike ZAR. V su-narni politiki se bo ZAR držala izven blokov, v notranji politiki pa bo na socialističnih temeljih gradPa družbeno in gospodarsko žlvljrnje. B Volitve v novo ustavodajno skupščino na Cipru bodo 31. julija letos. Po sporazumu med Ciprom in Veliko Britanijo o oporiščih za britansko vojsko ln finančni pomoči bo kmalu razglašena neodvisnost Cipra. B Japonski zunanji minister Fudžtjama je dejal, da so ZDA umaknile letala ►»u-Z« s svojih oporišč na Japonskem. Lcfalo tipa «»U-2- so maia sestrelili nad Sovjetsko zvezo. B Na Sejma Je delegacija ZSSR. povabilo poljskega prispela v Varšavo Vrhovnega sovjeta Košnja v okraju daje po-i • s Izredno bogat In lep pridelek senu. Za živino bomo imeli dovolj krme. Na sliki: spravljanje sena v KPZ v Črnomlju Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: lipe, rmana, rdeče deteljice. List: breze, šmarnice, vinogradniškega lapuha, gozdne ja* gode, melise, ozkolistnega trpotca, robide, maline, pekoče koprive, jeternika. Rastlino: pelina, gladišnika, Ltibskc rese, kopitnika, krva-•. tr.a mlečka, tavžentrože, šent-janževke, rmana, melise, vodne krale, črnobine, ptičje kaše, /oniklja, materine dušice. Korenine: arnikc, šmarnice, naloga divjega janeža, velike-Ra divjega janeža, medvedovih ac, trobentic, črnobine, maie norice, pekoče koprive, srčne ■noči. Lubje: češminovih korenin, .minovih palic, krhlike. Razno: suhe borovnice, kuni" no, ržene rožlčke. Za prodana zdravilna zeltfjj novih članov v organizacijo Socialistične zveze, pripravili so 47 različnih predavanj, pridobili 601 novega naročnika za Dolenjski list itd. Tekmovalna komisija je ugotovila, da so dosegle najboljše uspehe naslednje osnovne organizacije SZDL v občini: 1. Veliki Cirnik, ki je dobil I. nagrado: 30.000 dinarjev; 2. Vitovec — II. nagrada: 20.000 dinarjev; 3. Šmarčno — III. nagrada: 10.000 dinarjev, naslednja mesta pa so zavzele ostala mesta pa so zavzele jele, Blanca, Primož, Tržišče, Bučka, Sevnica in Telče. NOTKANJEPOLITICN1 TEDENSKI PREGLED Če bi sodili po vremenu, bi lahko trdili, da poletje še ni. Drugače pa je, če sodimo po dogodkih. Teh je manj, vendar ni strahu, da v našem pregledu ne bi mogli opozoriti na nekatere uspehe in morda tudi naloge, ki nas Čakajo kljub poletju. Zetrv je zajela že skoraj vse kraje v Jugoslaviji. In kot lani tudi letos ugotavljamo, da pridelki visokorodne pšenice niso tako odvisni od vremenskih prilik kot druge sorte. Kljub temu, da je letina nekoliko slabša kot lani, bomo pridelali najmanj toliko pšenice prav zaradi tega, ker smo posejali veliko več zemlje z visokorodno pšenico. V Vojvodini so že poželi 200 tisoč hektarjev visokorodne pšenice že zato, ker so se bali, da se ne bi preveč zrelo zrnje usipalo. Na požetih poljih so v Vojvodini dosegli povprečno 30 do 45 meterskih stotov pridelka na hektar. Kot običajno so tudi tokrat izjeme, kjer so pridelali do 70 mtc pčenice na hektar. V Vojvodini so na strnišča posejali že drugo seme. in sicer rastline za živinsko krmo. Računajo, da bodo na teh površinah pridelali okoli 300 tisoč vagonov dobre in obenem cenene živinske krme. Prav ta krma naj bi 1961: 5,5 milijona ton pšenice omogočila tudi povečanje živinskega staleža, tako kot je Predvideval načrt za letošnje leto. Uspeh je že v tem, da nam po teh prvih podatkih tudi Ittos ne bo potrebno uvažati pšenice oziroma žit, kar je za splošen razvoj gospodarstva zelo pomembno. Letos pa se pripravljamo že v teh mesecih tudi na Jesensko setev. Želimo namreč, da bi v jeseni posejali z visokorodnimi sortami pšenice še nekaj sto tisoč hektarov več kot doslej. Tu naj bi bila kot vselej doslej prva socialistična kmetijska gospodarstva. Novih 250 tisoč hektarov bodo morala posejati posestva, medtem ko naj bi kmetovalci posejali novih 230 tisoč hektarov. Ce bodo načrti uresničeni, bomo pridelali v prihodnjem letu nekaj nad * milijone ton pšenice no posestvih in na zemlji, ki jo bodo zasebni kmetovalci obdelali v kooperaciji z zadrugo. Ker r«čunamo da bodo kmetovalci, ki Se ne sodelujejo z zadrugami pridelali še okoli 1,5 milijona ton pšenice, pomeni, da °o skupen pridelek znašal okoli 5,5 milijona ton. Torej, veČ kot dovolj za domaČe potrebe, po četudi bi se potrošnja kruha še znatno povečala. Te številke so toliko pomembnejše, ker so več ali manj točne. Triletne izkušnje, kot *e rečeno, kažejo, da nam vreme ne more bistveno pokvariti pridelka, na katerega računamo. Zato je sejanje visokorodiiih sort toliko pomembnejše in toliko bolj važno Je, da se jeseni kooperacija med kmetovalci in zadrugami P*l sejanju visokorodiiih sort pšenice razširi. Prav tako računamo tudi no to, do bodo že v prihodnjem leta posejane veliko večje novribie s hibridno ko- y»zo. Skoraj milijon hektarov noj bi bilo zasejanih s tako jtoruzo, 1 milijon 300 tisoč hektarov pa z donmčiini sortami. o£ !e.H bil potemtakem že v prihodnjem letu okoli g* milijona ton. Tudi to bo velik uspeh, zarodi tega, ker "JH'o tolikšne količne koruze omogočale povečanje živin-ega ■taleža, zlasti po prašičev in kokoši. Predvsem se jpDl Zi!' \}ray' *'rt s<* /r <>n letošnji žetvi pripravljamo na Jesensko in spomladansko selev. Gospodarsko leto v kme-j^u.M' znčne v jeseni in ne 1. januarja. • Kaj več bi lohko zapisali tudi o turizmu, vendar se notair t°n,u še povrnili. Takoj pa bi kazalo opozoriti na j^nko, ki so jo delale naše turistične organizacije ozi-iJj* lna*tt gostinsko podjetja. Cire za tole: Lani. tega se bržkone spomnili tudi naši bralci, smo grajali nespo-n^-Tv na&'n gostinskih delo vcev, češ, do so pri uslugah kjtnk* Vr006"' d" "° kaže vebiH gostov, če imaš pri tem dru,, * „c"nn,i sn,° na pametno presojo. Zgodilo po se je »•nos** Pofl,J**tjfl. oziroma hoteli so Ionske cene ponekod niso i ° P(>rnnoziii kHr 7 za nošo skupnost pa vsekakor zelo draga • K«ko ne bi bi!,, treba gospodariti. gospodarsko zanimive podatke. Industrijo je prikazalo le v številkah, kritično pa je ocenilo dosedanji razvoj in pomanjkljivosti v kmetijstvu, trgovini in obrti. V razpravi je sodelovalo 12 delegatov. Resno so se lotili perečega problema šolstva in zdravstva v občini. Krog državljanov, ki sodelujejo v organih družbenega upravljanja, je treba razširiti. Občina Trebnje je pretežno kmetijska, zato je skrb za perspektivni razvoj kmetijstva več kot potrebna, tako so ugotovili delegati. Socialistična zveza je nudila pri uresničevanju politike na vasi zadružnim organizacijam doslej premalo pomoči. Nerazgledanost državljanov, ki sodelujejo v delavskem samoupravljanju in v družbenem upravljanju, pomeni precejšnjo oviro za razvoj na vseh področjih. Delavska univerza pa pri izobraževanju ni izpolnila svojih nalog najboljše. Glavno torišče dela v Socialistični zvezi bo treba v bodoče prenesti na krajevne organizacije. Te se bodo s sodelovanjem vseh državljanov lotile težav, ki prebivalce njihovega območja tarejo in jih S skupnimi močmi in podporo prebivalcev reševale. Ker se poročilo ni dotaknilo V. kongresa, je nekaj misli iz njega posredoval delegatom sekretar Okrajnega odbora SZDL Roman Ogrin. Iz družbenih potreb rojene oblike izobraževanja odraslih sestavljajo enoten in zaokrožen sistem, ki je del naše kulturne in prosvetne politike. Naglo razvijajoča se proizvodnja prinaša vse več novih organizacijskih oblik izobraževanja. Rojevanja le-teh sicer ne kaže zavirati, vendar pa jih bo treba začeti hitreje in z večjo resnostjo proučevati. Ker namreč vemo, da je teorija o izobraževanju odraslih tako'V svetu kot pri nas komaj v razvoju in nimamo za te vrste izobraževanja posebej usposobljenega kadra, se bo treba vendarle resneje zanimati za uspehe in neuspehe ter praksi pomagati. Za to pionirsko raziskovalno delo bomo morali zbrati vse, ki so se kakor koli ukvarjali s temi vprašanji in jih na sistematičen način usmerjati Knrtonožna tovarna - Ljubljana čufarjeva 16 proizvaja: kartonažne Izdelke vseh vrst za reprodukcijo, industrijo, obrt itd.; izdelke Iz papirja: servi-ete, toaletni papir, zvitke za blagajne ln računske stroje, mape ter regdstra-torje; lončke za živila Itd.; cevke: mehke igjj trde za tekstilno industrijo; kartonske cevi, sode, »steklenice«, doze; litografirano embalažo v eno- ali večbarvnem tisku itd. k nadaljnjemu delu, da bomo čim prej prišli do več ali manj veljavnih zakonitosti, ki naj bi jih preverjala praksa. Šolniki, ki že izobražujejo odrasle, bodo morda ugovarjali, češ saj se to delo vendarle ne razlikuje od izobraževanja mladine. Skromna teorija in prizadevnejša praksa pobijata take ugovore. Gctovo je namreč, da so odrasli bolj izkušeni, bolje poznajo prakso, bolj razviti, imajo bolj utrjeno voljo, ustaljenejše interese in se uČe z večjo prizadevnostjo, ako jih k temu ne silijo le materialni razlogi. In prav za te in druge razlike nam gre. Iz teh slede namreč tudi drugačne metode pri izobraževanju odraslih. Z vprašanji izobraževanja odraslih se vsak po svoje ukvarjajo sveti za šolstvo, SZDL, ZKS. LMS, dejavske in ljudske univerze, sindikati, svobode, društva prijateljev mladine, centri za izobraževanje v podjetjih, a vsa ta prizadevanja niso rodila teorije, ki bi zanesljiveje usmerjala izobraževalno delo. Sicer pa ni čuda, saj od družbenih, političnih in gospodarskih organizacij ter od podjetij toga ne moremo zahtevati, pa čeprav lahko pomagajo pri ustvarjanju le-te. Tako delo sodi. v ustanove, ki so se v prvi vrsti dolžne ukvarjati s temi vprašanji. Ena izmed teh je Zavod za preučevanj e izobraževanja odraslih LRS. Le-ta je komaj po dveletnem delu sestavil osnutek predpisov za organizacijo oddelkov za odrasle pri rednih šolah in izdal posebna navodila za izvajanje teh, ustvaril je predmetnike in učne načrte za razne vrste in stopnje šol. oskrbel raznovrstna skripta, izdal prvo številko svoje periodike Informator, imel raznovrstna posvetovanja itd. Medtem ko se je Zavod torej pečal.doslej z vsebino in organizacijskimi problemi izobraževanja odraslih, namerava v bodoče proučevati tudi metodologijo in se bo posvetil dopolnilnemu izobraževanju kadra, ki izobražuje odrasle. V ta namen prosi ustanova vse dosedanje sodelavce za čim tesnejše sodelovanje, hkrati pa vabi k sodelovanju vse tiste, ki se žele posvetiti raziskovalnemu delu te vrste. Z. Ak. Potrebujemo gozdno drevesnico Katastrsko stanje izkazuje da je v žužemberški občini okoli 46% vseh površin pod gozdom. Te površine pa so v resnici večje in se bodo še večale, ker je še izven tega veliko površin, ki še nekaj let ne bods ustrezale intenzivnejši kmetijski proizvodnji. Ker je blagovnost lesa zaradi slabega gospodarjenja v preteklosti zelo nizka in v gozdovih le malo iglavcev, je treba v prihodnjih nekaj letih izvršiti presaditev na večjih površinah. — Sedanja zmogljivost gozdnih drevesnic je premajhna, saj merijo le okoli 40 arov, zato je potrebna nova gozdna drevesnica, ki bo merila vsaj 3—5 hektarov. Zaradi valovitega terena in nomanjkanjn vode pa bo lokacijo za tako drevesnico težko določiti. M. S. % TovaiiŠ Slavko KrŽHn je bil v nedeljo na izredni občinski konferenci SZDL v Trebnjem izvoljen za predsednika obč. odbora Socialistične zveze. Novemu predsedniku naše iskrene čestitke, vsem organizacijam v občini pa mnogo uspehov! (Obč. odbor SZDL je bil že od zadnje letne konference brez predsednika.) & Pionirji-zadružniki iz Ar-tič so sklenili, da bodo tudi med počitnicami lepo obdelovali dodeljeno jim zemljišče. Vsak ponedeljek in četrtek prihajajo na šolski vrt, ki je res lahko zgled vsem zadružnim organizacijam. Letos so posteli njihovi repni »konkurenti« pionirji iz Globokega, toda Artičani pravijo, da se ne boda dali prekositi! $ Knjigovodski tečaj v Sevnici je bil v minulem tednu zaključen. Pokazalo se je, da bo treba prav takih praktičnih tečajev še veliko, saj nam sposobnega kadra povsod primanjkuje. Ljudska univerza že pripravlja načrte za jesenski začetek novih izobraževalnih tečajev. PETNAJST NADSTROPNI HOTEL bodo začeli graditi letos na trgu Dimitrije Tucoviča \4 Beogradu. Gradnja bo stala 1 milijardo 27 milijonov dinarjev. Novi hotel, ki se bo imenoval Slavija, bo imel 447 sob s 587 posteljami. Zanimivo je, da bodo v njem prevladovale sobe z eno posteljo, ki jih bo 307. 14 MTLIJONOV KUBIČNIH METROV ZEMLJE bodo po programu izkopali do konca leta pri gradnji prekopa Donava-Tisa-Do-nava. Razen tega bodo dokončali se 37 raznih objektov, ki so jih pričeli graditi že prejšnja leta. V prvih letošnjih mesecih so dela zelo ugodno napredovala, zato lahko pričakujemo, da bo letošnji program v celoti /polnjen oziroma celo presežen. TRETJI LESNI SEJEM v Ljubljani je obiskalo 82.712 ljudi, na njem pa je bilo sklenjenih komercialnih zaključkov v vrednosti 4 milijarde 607 milijonov dinarjev. Čimprej še drugo izmeno! i S) i » Cesto čez Gorjance razširjajo ln modernizirajo; vzdolž delovlšč so si odprli tudi več novih kamnolomov in uredili naselje za delavce Svet za industrijo in obrt črnomaljske občine je nedavno tega razpravljal in sklepal o stanju v črnomaljskem podjetju Lesna industrijja »-ZORA-". Podjetje ima namreč zelo ugodne pogoje za razvoj in bo moralo čimprej združiti svoje obrate. Dosed nja oddaljenost med posameznimi obrati vsekakor ni povoljna za gospodarnost podjetja; smotrno bi bilo osredotočiti vso dejavnost v neposredni bližini žage ter skladišča lesa. Z združitvijo in ureditvijo strojne opreme bo možno z uspehom upeljati še drugo izmeno, pa čeprav smatrajo nekateri posamezniki — na žalost še vodilni uslužbenci — da to ni mogoče. Zelo poučno bi bilo analizirati sedanji izkoristek strojev, za katerega lahko trdimo, da je pri nekaterih napravah zares minimalen. Za uspešno rast podjetja se bo morala »ZORA« lotiti v svojih obratih v prvi vrsti industrijskega načina proizvodnega procesa in kar najbolj zmanjšati obseg obrtne dejavnosti. Kolektiv se bo moral spoprijazniti z delom po učinku oziroma z uvedbo višje oblike kompleksnega nagrajevanja. Pod isto streho kot žaga »ZORE« se nahaja tudi valjčni mlin, katerega izdelki pa niso kvalitetni zaradi iztrošenosti opreme. Zaradi tega bi bilo umestno, da bi kolektiv skupno s svetom za blagovni promet proučil možnost opustitve mlina in razpoložljivi prostor u-porabil za obdelavo parketter drugih drobnih lesnih izdelkov. —pb— IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA — Nenehno in vsestransko zboljševa-nje pogojev življenja in dela delovnih ljudi; vsklajevanje sistema nagrajevanja z razvojem proizvajalnih sil in produktivnosti dela; izgrajevanje in izpopolnjevanje komunalnih in storitvenih dejavnosti; nadaljnje razvijanje in izboljševanje socialnega zavarovanja Jn zdravstvene službe z namenom, da bi čedalje bolj skrbeli za delovnega človeka; ustvarjanje čimugodnejših gmotnih in družbenih pogojev za razvoj prosvetne, kulturne in telesnovzgojne dejavnosti; razširitev omrežja ustanov in razvijanje organizacij, ki skrbe za kultunoprosvetno rast in telesno vzgojo najširših množic; pri-lagojevanje celotnega sistema izobraževanja zahtevam družbeno ekonomskega razvoja; razvijanje znanosti in znanstveno raziskovalnega dela v prid hitrejšemu materialnemu in občnemu napredku; ustvarjanje čedalje boljših pogojev za vsestranski in svobodni razvoj znanosti in umetnosti, da bi tako obogatili našo kulturo z novimi pridobitvami in vrednotami; utrditev miru, uveljavljanje politike aktivne koeksistence, razvijanje enakopravnega mednarodnega sodelovanja in prijateljstva med narodi ter državami ne glede na njihove [lru:"oeno ureditev; odstranjevanji iz mednarodne prakse vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel in zagotovitev pravic slehernemu narodu, da svolx>dno OdloČi o svoji družbeni ureditvi, dajan,;:' pomoči nerazvitim deželam, da bi tako krepili njihovo ekonomsko in politično neodvisnost Statut SZDL Jugoslavije 2 ter ustvarjanje pogojev za njihovo enakopravno sodelovanje v mednarodnih odnosih; vzpostavitev popolne enakopravnosti vseh narodov sveta; nadaljnje razvijanje in krepitev solidarnosti socialističnih sil, medsebojnega razumevanja in sodelovanja z delavskimi, narodnoosvobodilnimi in drugimi naprednimi stran kami in gibanji po svetu na načelih popolne enakopravnosti in samostojnosti, a z namenom, da bi dosegi' napredne družbene preobrazbe in zmago socializma. Za uresničitev svojih smotrov se Socialistična zveza bori s politično in idejno dejavnostjo na vseh pod ročjih družbenega življenja. ČLANSTVO V SOCIALISTIČNI ZVEZI Člen 1 Vsak državljan Federativne ljud ske republike Jugoslavije, ki ima splošno volilno pravico in ki odobrava smotre in statut Socialistične tVOSS, postane član Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ko se vpiše v organizacijo Socialistične zveze. dolžnosti in pravice Članov Člen 2 Član Zveze je dolžan v svojem družbenopolitičnem življenju pri- spevati k uresničevanju smotrov Socialistične zveze, ravnati se po statutu Zveze in plačevati članarino. Člen 3 Član Zveze ima pravico: da na sestankih Zveze in drugače iavno pove svoje mnenje in sproži oredloge z vseh področij družbenopolitičnega življenja, da zastavlja vprašanja, ki so splošnega pomena, da zahteva odgovore nanje ali da predlaga, naj takšna vprašanja obravnavajo na sestanku organizacije ali vodilnega organa Zveze in o njih sklepajo; da na sestankih Zveze pove mnenje o delu organizacije in vodstvu Zveze; da se s predlogi in vprašanji- obrača na vse vodilne organe Zveze in da voli in da je voljen v organih Zveze. KOLEKTIVNO ČLANSTVO Člen 4 V Socialistično zvezo se lahko včlani množična družbenopolitična organizacija, ki odobrava smotre Socialistične zveze in prispeva k njihovemu uresničenju. Sklep o pristopu k Socialistični zvezi sprejme najvišji organ te organizacije. Takf.no organizacijo včlani v Soci alistično zvezo Zvezni odbor Soci alistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Člen 5 Organizacija — kolektivni član Socialistične zveze ima pravico, sprožiti svoje predloge in izraziti mnenje o vsej dejavnosti Zveze in prositi za pomoč pri obravnavanju problemov s področja svoje dejavnosti. Člen 6 Kolektivno članstvo se nanaša samo na včlanjeno organizacijo kot celoto. Član takšne organizacije postane član Socialistične zveze, ko se vpiše v eno izmed organizacij Zveze. Člen 7 Socialistična zveza sodeluje z vse mi družbenimi organizacijami, združenji, društvi in družbenimi ustanovami in jim pomaga pri izpopolnjevanju njihovih nalog. ORGANIZACIJSKI USTROJ SOCIALISTIČNE ZVEZE Člen 8 Organizacija Socialistične zveze v >bčini je osnova Socialistične zvezo lelovnega ljudstva Jugoslavije. Organizacijo Socialistične zveze v občini tvorijo vsi člani s področja občine, organizirani v krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Občinske organizacije So ialistič-00 zveze se združujejo v okviru >k ;i;ev. pokrajine oziroma oblasti alt republike. MESTNIK - okrajni mladinski prvak Pretekli ponedeljek se je v Novem mestu zbralo nepričakovano veliko mladih šahistov — kar 22 iz različnih krajev okraja. Prišli so, da se prvikrat pomerijo za naslov okrajnega mladinskega prvaka in da izberejo tri najboljše, ki se bodo kot okrajni predstavniki udeležili republiškega mladinskega prvenstva v Celju. Največje število udeležencev je dalo Novo mesto — kar devet, Senovo in Brežice sta dala po tri, Črnomelj, Trebnje in Sevnica po dva in Kr-melj enega mladinca. Tako so bili na turnirju zastopani vsi kraji okraja, kjer delujejo šahovske organizacije. O začetku prvenstva, ki se je Igralo po švicarskem sistemu (le 9 kol) smo že poročali. V vodstvo se je nepričakovano pov7-nel Pa->ež iz Krmelja, ki pa je kasneje močno popustil, doživel tri zaporedne poraze in končno obtičal Sele na 9. mestu. Ne moremo reci, da je kriva slaba igra; bolj se nagibamo k mnenju, da je glavni vzrok njegovega poloma pomanjkanje izkušenj, saj je bil to zanj prvi močnejši turnir. Dobro se je držal Pirker iz Brežic, ki je z zanesljivo igro vse do zadnjega kola obdržal drugo mesto. Največji vzpon so do konca turnirja napravili Novomeščani, ki so v glavnem slabo startali. Mestnik Je po porazu v 3. kolu • Petricem (Črnomelj) imel le Wft možnih točk, toda v naslednjih kolih se je občutno popravil. Kar petkrat je v svoj prid zabeležil celo točko, razen tega Je remizi-. ral še s Pirkerjem in tako Je presenetljivo, a zasluženo prejel pokal zmagovalca. V zadnjih šestih kolih je premagal konkurente za naslov prvaka - Jevšenaka, Ce-glarja, Papeža in Jarca in tako postal prvi okrajni mladinski prvak v šahu. Drugoplasirani Breži-čan Pirker je bil najresnejši konkurent Mestniku, pokopala pa ga Je prevelika miroljubnost, saj je kar petkrat remiziral, toda ostal je edini neporaženi udeleženec turnirja. Tudi Hodnik je presenetil z delitvijo drugega mesta. Začel je slabo, imel pa je podoben finiš kot Mestnik. Pionir Ceglar s Senovega je ugodno presenetil, to pa ne moremo reči za enega od favoritov turnirja - Petrica iz Črnomlja, ki je delil Sele 6. do 8. mesto. Mestnik, Hodnik, Ceglar ln Jev-šenak so Izpolnili norme za III. kategorijo, medtem ko Je Picker isto kategorijo potrdil. Hkrati z mladinskim je bilo Izvedeno tudi okrajno pionirsko po- samično prvenstvo, saj Je nastopilo med mladinci tudi 6 najboljših pionirjev v okraju. Naslov okrajnega pionirskega prvaka je osvojil Ceglar, drugi je bil Kmctec (oba sta iz Senovega), čeprav je imel enako število točk kot No-vomeščan Mrvar. V naknadnem medsebojnem dvoboju je Kmetec premagal Mrvar j a in se bo razen Ceglarja udeležil republiškega pionirskega prvenstva, ki bo avgusta v Rovinju. Četrti je bil Pi- cek (N. m.), peti Stare (Senovo) in šesti Splihal (N. m.). Na zaključni svečanosti v hotelu »Kandija-" je novi mladinski prvak prejel prehodni pokal Okrajnega komiteja LMS, najboljši mladinci, ki so se plasirali vse do 14. mesta pa so prejeli lepe knjižne nagrade, ki jih je pripravila Okrajna šahovska zveza Novo mesto. Končni vrstni red I. okrajnega mladinskega prvenstva: Vodita mojster Lešnik in mojstrski kandidat Hočevar V nedeljo ae j« t Novem mestu v Domu JLA pričel doslej najmočnejši šahovski turnir v Norem mestu Vvnrfikacijski turnir za vstop v nik FajfaT (LSK). TiLrnir mu moč mojstrskega kandidata, tako da je z 8 točkami možno doseči ali potrditi nnslov mojstrskega kandidata. 1. MESTNIK Zdravko (Novo mesto) 7 točk, 2. - 3. Pirker Adolf (Brežice) ln Hodnik Peter (Novo mesto) 6 ln pol točke, 4. - 5. Ceglar Bobert (Senovo) ln Jevše-nak MIlan (Brežice) 6 točk, C. — 8. Petric Egon (Črnomelj), Jarc Alojz in Adamič Bogdan (oba N. mesto) 5 in pol točke, 9. Papež Drago (Krmelj) 5 točk, 10. - 14. mesto -Kmetec Branko (Senovo), Hrnjak Dako (Črnomelj), Os o j nik Franc (Brežice), Kopač Peter in Mrvar Lado (Oba N. m.) — vsi 4 in pol točke, 15. — 18. Stare Peter (Senovo), Malenšek Viktor (Trehnje), Picek Marko in LuŠtek Astt» (oba N. m.) - vsi po 4 točke, 19. - 20. Jonozovič Rudi (Sevn. ln Splihal Jože (N. m.) 2 točki, 21. - 22. Jaz-beo Slavko (Sevnica) ln Strozak Marijan (Trebnje) l in pol točke. fm Za osnovno znanje o zdravem življenju Ko gre za vzgojo nase mladine, za telesno vzgojo, zame ni bistveno to, ali bo na teden določenih toliko in toliko ur za fizkulturo. (Sem za to, da bo fiz-kulturna ura vsak dan.) Zdi se mi bolj važno, da se otrok navadi skrbeti za svoje telo, da začuti potrebo, da s svojim naporom prispeva za svoje zdravje in odpornost in da si hkrati s tem pridobi osnovno znanje o zdravem življenju in napredno pojmovanje o vlogi telesne kulture. Skratka, da mu ustvarimo osnovni pogoj Za njegovo radostno, vsebinsko polno življenje, da ga bo to vzgojilo za dobrega proizvajalca, za dobrega graditelja domovine. Iz govora R. Colako-vića na kongresu za telesno kulturo. PRIPOROČA SE TOVARNA KOLES »ROG« Ljubljana Trubarjeva 72 Najboljši mladi šahisti novomeškega okraja so se pet dni merili za naslov okrajnega prvaka. Ta častni naziv je osvojil Mestnik (Novo mesto) V duhu časa Neka znana italijanska tovarna testenin je poslala na ameriško tržišče svoj novi proizvod: »vesoljske makarone*. Ti makaroni imajo obliko med-planetnih raket. V nedeljo, 3. julija se je po dvomesečnem delu na avtomobilski cesti v Makedoniji vrnila domov XII. novomeška MDB »MARTIN JUŽNA«. »Pa smo spet doma...« so se nasmejali brigadirji na domači železniški postaji — kaj se tudi ne bfl VrniH so z 22 udarniki in s 30 pohvaljenimi brigadirji in brigadirkami. Niso bili nič slabši od vseh dosedanjih brigad našega okraja: Šestkratno udarništvo in dve posebni pohvali prepričljivo govore o njihovem nesebičnem, pridnem in uspešnem delu na novi cesti na juga domovine! Vsi smo veseli njihovih odlikovanj ln le-nega uspeha! Za dan vstaje čestita delovni kolektiv Gradbenega podjetja »MEGRAD« LJUBLJANA Kotnikova 10 finale prvenstva Slovenije, ki ga nekateri imenujejo >filter« turnir. Pričakovanja, da bo imel turnir okoli 20 udeležencev, se niso uresničila. Zbralo se je le 13 šahistov, ki so imeli pravico iprrati na turnirju, zato pa turnirja ne bodo igrali po švicarskem sistemu, kot je bilo predvideno, ampak po običajnem cisternu, tako da bo vsak udeleženec igral z vsakim. Turnir ima kljub majhnemu številu udeležencev močno zasedbo. Igra mojster Lešnik z Jesenic, dalje mojstrski kandidati Guzel, Hočevar (oba Maribor). Šiška (LSK) in Draksler (OLim.pia), pnokategorniki Sila in Skerlj (N. m.), prof. Sivec (Postojna). Djurkovič (Rog. Slatina), Bukovac (Kranj), Mišura (Izola) in Pla-hutnik (Olimpia) ter drugokategor- PART ROG ZANSKI .alog.dno 9/7-196o 04 ASIIO BRIGADIRJEV TMD ZALOG 1960 Na otvoritvi turnirja, ki je bila v nedeljo dopoldne, je udeležence najprej pozdravil podpredeedlnilk Okrajne šahovske zveze Novo mesto Slavko Doki, nato pa še predstavnik Šahovske zveze Slovenije Moša Vu-kovič. Z rob je za popoldansko I. kolo določil pare tako, da so imeli močnejši igralci v glavnem bele figure. To so izkoristili Guzel, Hočevar, Lešnik, Sivec in Djurkovič, ki so zmagali, od črnih ipa je uspelo odtrgati pol točke le Sovotueščanu Skerlju (proti Šiški). V drugem kolu sta Lešnik in Hočevar dosegla ponovni zmagi, s solidno i#ro pa je celo točko zabeležil tudi Novomeščan Sila. Vrstni red po II. kolu: Lešnik in Hočevar 2 točki, Gnzel in Sivec l in pol, Sila, Šiška in Djurkovič i, Draksler, Skerlj, Bukovac in Plabutnik pol točke itd. Turnir bo zaključen 34. julija. Redna kola igrajo vsak dan od 17. do 21. ure, prekinjene partije pa dopoldne od 10, do 12. ure. fm Dopisujte v Dolenjski list! RAZGOVOR S PODPREDSEDNIKOM POLJSKE PLAVALNE ZVEZE STANISLAVOM PETRAZSEVVISZOM »Počutili smo se kot doma...« Več kot štirinajst dni so se v Vidmu-Krškem mudili poljski vaterpolisti, ki sO so pripravljali za kvalifikacijske tekme v Bojdimpešti. Morda bo za Poljake prav ta trening odločilen za! udeležbo na oumpjadi v Rimu. To je njihova tfiha ln hkrati goreča želja. Celo visoki poraz z neuradnega srečanja z jugoslovansko vaterpolo reprezentanco (17:0) j in. nt spravili s tira. Verj etno jim Je dala iskrico upanja zmaga nad vaterpolsko reprezentanco ZAR z rezultatom &;4. Obe tekmi sta bili v bazenu v Vidmu-Krškem. Ljubitelji tega športa so to pot prišli na svoj račun. Naj Že omenimo, da so najboljši poljski plavalci sodelovali na plavalnih teknvah v okviru Zle t a »bratstva in enotnosti« Poiskali smo vodjo poljske reprezentance, ki je hkrati podpredsednik Poljske plavalne zveze, Stanislava Petrazsevrtsza in mu zastavni nekaj vprašanj, na katera Je prav ljubeznivo odgovoril. plavalcem Chwopotowskam. V kolikor bi preizkušnjo v Budimpešti dobro prenesli, bo zasto-'ralc'smtisel tekme • pana še vaterpolo reprezentanca. se lahko Vsakih 5 dni bodo taborniki-brigadirji TMDB PARTIZANSKI ROG v Zalogn Izdajali svoje glasilo. Objavljamo »glavo« njihovega časopisa, ki je izšla prejšnjo soboto. Pri delu dosegajo izredne uspehe, tako v obeh opekarnah kot na posestvu KGP, obrat Zalog — in prav povsod jih pohvalijo. Prihodnji teden bomo o tabornikih našega okraja, ki si s delom služijo denar za bodoči novomeški taborniški dom, pisali malo več VSA MIZARSKA DELA OPRAVLJA HITRO, SOLIDNO N POCENI • MIZARSKA DELAVNICA BRESTANICA! v p*.: BI nam hoteli zaupati namen treninga, poljake vaterpolo reprezentance v Vldmu-Krškem? Odg.: Zelo rad. V Videm-Krško smo prišli na 14 dnevni trening, da se temeljito (pojavimo za kvalifikacijski turnir v Budimpešti. Tamkaj sta1 naša tekmeca, reprezentanci Avstrije ln Romunije. Trenirali bi lahko sicer v Poljski, toda nismo mogu predvidevati, če bo vreme za to ugodno. Pri vas j« vsekakor topleje. Vpr.: In kako se počutite v Jugoslaviji? Odg.: iskreno povedano: presenečen sem nad sprejemom v Vaje mladincev s hlodi na glavnem zletnem nastopu ZADRUŽNO PODJETJE TEOL - OLJARNA tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin in tehničnih olj LJUBLJANA Zaloška c. 54 Proizvajamo in nudimo v®e vrste tekstilnih in usnjarskih pomož. sredstev — kemikalij, osnovne surovine za proizvodnjo detergentov, medacd-nalno in tehnično laneno in ricinusovo olje, laneno berjeno olje, Derlcin in emulzijsko pasto. Za kvaliteto naših izdelkov jamčijo naši moderni laborartoriijd, v katerih izdelke sproti kontroliramo! Gradnjo zdravstvenega doma na Senovem - odprto vprašanje Moramo priznati, da je zdravstvena Zdaj delujeta dve ločeni ordinaciji, od ka- služba na področju občine zadnja leta terih je ena namenjena samo aktivnim vidno napredovala po zaslugi skrbi, ki jo zavarovancem. Za vsakega zavarovanca posvečajo problematiki zdravstvene službe imajo posebno mapo z medicinsko doku- jih ne bi zajela zdravstvena vzgoja v eni tudi v Brestanici v prav tako lepo opremljenih prostorih; zato so tudi tamkajšnji prebivalci zadovoljni. PREVENTIVNA SLUŽBA se lepo uveljavlja med delavskim in hmečkim prebivalstvom. Redno poslovanje posvetovalnic za noseče žene in dojenčke v Senovem in v Brestanici je pripomoglo, da je v zadnjih dveh letih padla umrljivost dojenčkov, vse manj pa je tudi nosečih žena, ki Občinski ljudski odbor Senovo ter celotno osebje ZS z upravnikom dr. Jožetom Čakšem. Zdravstveni dom Senovo ima precejšen okoliš. Ustanovljen je bil leta 1955 ln danes po več kot štirih letih dela v občini, kot bi bilo treba, kljub temu da si uprava mentacijo in opisom delovnih pogojev in ali drugi obliki. Nujno potrebno bi bilo dela. Tako zdravnik lahko spremlja in ustanoviti še dispanzer za žene, kar ie nadzira bolnika v zdravljenju in mu pripravljajo. uspešneje pomaga pri okrevanju. Seveda bi bili uspehi vseh enot ZD Ambulante pa še vedno niso opremljene znatno večji, če bi bilo dovolj visokokva- uspešno opravlja s pomočjo številnih enot razne kurativne in preventivne naloge. Obstajata dve splošni ambulanti v Senovem in v Brestanici, dve zobni ambulanti, babiška služba, preventivna služba, posvetovalnica za žene in otroke v Senovem in Brestanici, sanitarno higienska služba, reševalna postaja, šolske splošne in zobne poliklinike ter v zadnjem času še bolniški oddelek ZD na Senovem. Z ustanovitvijo tega oddelka s kapaciteto 11 postelj je bil dosežen napredek v zdravljenju bolnikov s težjimi obolenji, pri katerih pa sicer ni potreben noben specialni peseg. Ustanovitev tega oddelka že sedaj potrjuje upravičenost obstoja, sa.1 j« stalež bolnih občutno manjši. Mnogo obolenj tu laže zdravijo kot v domači oskrbi, kontrol; sumljivih bolnikov pa je ▼ bolniškem oddelku lažja. Velika prije tudi ločena zdravniška ordina-oakalnico, ki to Ju pridobili s pre-notranjih prostorov airtbfltento. Idobite v je prizadeva nabaviti vsaj najnujnejše. Predvsem manjka potrebnih fizloterapevt-skih aparatov, ki jih bo treba kupiti. Upravni odbor je ugotovil, da je lani kurativna služba na področju Občine ne samo lepo zaživela, temveč tudi napredovala. Prizadevanju za napredek zdravstvene službe so sledili tudi uspehi tako v centru in na terenu, zlasti pa v brestaniškem predelu. Tudi v Brestanici deluje splošna ambulanta — štirikrat na teden. Zaželeno bi bilo, da b' obratovala vsak dan, zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra pa to zdaj še ni mogoče. ZOBNA AMBULANTA NA SENOVEM je znana daleč naokrog kot vzorno urejena ustanova, ki lepo uspeva. Po zaslugi kolektiva te ambulante in zdravstvenega doma kot celote je zobozdravstvena služba v občini na zavidljivi višini ln kar Je glavno — paelentt to zadovoljni. Ker trikrat m teden fJsfuJ* sobna ambulanta lificiranega kadra, ki ga je težko dobiti. Potreben bi bil vsaj še en zdravnik, -jrav tako pa bi morali povečati zobozdravstveni kader, zlasti za ordinacijo v Brestanici. Sedanje moči so zelo obremenjene z delom v dveh ambulantah. Zidanje novega zdravstvenega doma Je še vedno odprto vprašanje, je pa nujno in ga bo treba rešiti. Primerni prostori ln oprema, kakor tudi zdravniški kader, naj bi v najbližji bodočnosti omogočili delovnim ljudem senovške občine, da si zagotovo najosnovnejše pogoje za zdravljenje in preprečevanje bolezni. PERECE JE TUDI VPRAŠANJE ZDRAVSTVENE POSTAJE V KOPRIVNICI. Dolgoletna želja prebivalcev tega okoliša bo še letos uresničena. S tem pa bo zaključena organizacija zdravstvene službe oziroma zdravstvenih enot na področju občine, ki ust res« sedanjim potrebam. KOSTANJlBK V t imu-Kracem! Vaša publika in vodstvo plavalnega Miutaa Cel/u-loae Rta nam tala prijateljsko naklon;ena. To nas je prevzelo, v takšnem vzdušju smo se počutila kot doma. Vsem najlepša hva-lal Jugoslovanski plavalci in morda še vaterpolisti bodo prišli na tekmovanje v Poljsko 31. julija. Za izkazano gostoljubnost v Vldmu-Krškem se jim bomo skušali oddolžiti. Prosim, zapište še tole: razen gostoljuiblja vaših ljudi me je presenetil ogromen napredek, ki ga je čutiti vsepovsod. Obiskal sem vaše kraje, celo tja do Novega mesta, ta opazil sem, da je vse tako lepo urejeno in povsod vse tako čisto. Pozornost so ml vzbudile tudi vaše lepe ženske s prarv tako lepimi očmi... Vpr.: Kaj menite o vaterpolo tekmi med Jugoslavijo ln vašo reprezentanco, kjer ste izgube 11 srečanje z visokim rezultatom športni dan v Otočcu Ze nekaj let v Otočcu nI bilo prave športne dejavnosti. V zadnjem času pa je videti živahno razgibanost, zlasti pri mladini. Prvi viden uspeh se Je pokazal 3. julija z uspelo izvedbo športnega dneva. Mladinci z Otočca so se srečali z mladinci 1MV iz Novega mesta in se z njimi pomerili v malem rokometu, namiznem tenisu in šahu. v rokometu so gostje pokazali precej večje znanje in tudi zmagali z rezultatom 2:i. v namiznem tenisu pa so bili domačini prepričljivo boljši, saj so zmagali z rezulatom 3:0 ln so izgubili v vseh srečanjih le en niz. Presenetljiva je zmaga v Šahu (3:0), saj so gostje nastopili z zelo močno ekipo. Istega dne dopoldne Je bila tudi kolesarska dirka Otocec—Kronc-vo—Otočec. Prvo nagrado Je prejel Zalokair Iz Ločne, drugo ln tretjo pa Otočana Macedon in VMnc. Popoldne je bil kulturni program s Pozdravnim govorom predsednika Partizana Vinka Rab. zelja in z množičnim nastopom pionirk in pionirjev. Športni dan Je popolnoma uspci tn Je velikega pomena za nadaljnji razvoj sporta na Otočcu. B. J. Odg.: Ze pred tekmo sem izjavi, da ne igramo za rezultat in da je srečanje zgolj preizkušnja za naše igralce, je bil tudi z nam bo to srečanje koristilo. Vpr.: Kako ocenjujete Igro Jugoslovanov? Odg.: Osebno sem prepričan, da so jugoslovanski vaterpolisti resen kandidat za osvojitev prvega mesta na olimpiadi v Ršimu. Nilkjer še nisem videl tako izpopolnjene igre. Jugoslovani igrajo izredno taktično, obramba je ze lo zanesljiva in kar je najvaž nejše: igrajo načrtno, z »glavo« skratka, Jugoslovani Igrajo tako da boljše že skoraj nI mogoče Ce objektivno ocenjujem igro Jugoslovanov, jiih povsem upra vičeno smatram za razred bol; še od ostalih. Vpr.: In kako bo Poljska zastopana na olimpiadi v Rimu? " Odg.: Sodelovali bomo s štafetam* 4X200 m prosto, 4X100 m mešano, s plavalcem Salamonom, ki j« po času drugI v Evropi ln na 8. mesto. Naj še posebno po-udarim, da vse te priprave niso usmerjene samo za udeležbo na olimpiadi v Rimu; naše moštvo fce zdaj pripravljamo za prihodnjo olimpiado v Tokiu leta 1964. Vpr.: Imate kako posebno željo? Odg.: Zelja imam dovolj. Ena izmed teh Je, da še pridem v Jugoslavijo, da vidim sinje Jadransko morje, sončno Dalmacijo, skratka Jugoslavijo želim spoznati. Do takrat pa pozdravljam vse bralce vašega lista to Hm želim na& lepšo prihodnost' Poljski plavalci so bili nato sprejeto" pri predsedniku občine videm-Krsko tov. Nunčiču. Popoldne istega dne jim je plavalni klub Celuloze priredU izlet v Šmarješke Toplice in Otočec. Tu so Jim podarili gorenjsko skrinjico ter lutko v slov. narodni nosi, Šopek nageljev ln rožmarin. ZABELEŽENO Dober zgled USPELA SEJA OKRAJNE KOMISIJE LJUDSKE TEHNIKE V LESKOVCU PRI KRŠKEM Da pomaga občinskim odborom LT ln njihovim komlsi-iam, zlasti pa razvoju sodelovanja z občinskimi ljudskimi odbori ter z drugimi družberiimi organizacijami, Je okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu sklenil na svoji zadnji seji, da skliče redno sejo svoje komisije za tehnično vzgojo mladine v Leskovcu pri Krškem pri občinskem odboru LT in njeni kcmisijl. Razen vseh občin, predsednikov teb komisij iz okraja so bili navzoči tudi zastopniki občine, SZDL, LMS ln pionirski štab odreda Maršala Tita, ki so vsi uspešno sodelovali pri konferenci. 2e ob prihodu vseh gostov so nas pozdravili pionirji ter upravitelj šole z dobrodošlico in cvetjem, nakar so nam pionirji-načelniki krožkov razkazali delo v 12 krožkih. Ogledali smo si šolski vrt in poizkusne grede, čebelnjak in zajčnico, videli smo njihovo knjigoveznico, tehnično delavnico, lepo in prikupno razstavo tehničnih Izdelkov ln modelov ter si ogledali tudi njihov fotoiaboratorlj, kjer so nam po fotografiranju pionirji tega krožka razvili posnetek ln nam po končani konferenci dali vsakemu po eno fotografijo v spomin. V lepo okrašenem razredu so nam nato plonirji-načelnlkl krožkov poročali o dejavnosti ln s tem pokazali, da je v tej soli življenje povezano s šolo v raznih smereh. Sledila je redna seja okrajne komisije za tehnično dejavnost mladine, ki je bila prvenstveno posvečena tej dejavnosti v občini Vloem-Krško. V razpravi so navzoči zastopniki občine, obč. odb. LT, SZDL ln LMS zlasti pokazali pripravljenost pomagati tej veji vzgoje naše mladine ln ljudstva v občini. Sprejeli smo vrsto sklepov, kako tudi v drugih občinah okraja čimbolj približati tehnično dejavnost ljudstvu, mladini in ustvariti sodelovanje ter pomoč družbe kot celote, kot je to primer v tej občini. Sklenjeno Je bilo, da se v jesenskem obdobju lotimo širše akcije tehnične dejavnosti v šolah iit organizacijah LT. To bo priprava za velike prireditve LT v našem okraju prihodnje leto za teden mladosti ln Ljudske tehnike. Hkrati so želeli navzoči zastopniki občine ln družbenih organi; acij, da bi take konference ln obiske pri najboljših organizacijah ter odredih organizirale po občinah tudi druge okrajne organizacije ter odbori. Prizadevnost OOLT v tej smeri so zelo pohvalili. To jc bil prvi primer takega obiska na terenu v dejavnosti LT v Sloveniji ln je zato res vreden pohval«. -mtr- Doba počitnic, d pustov in poleta vročine je tu. Izberite primerno obla* čilo za kopanje in sončenje! Črtasto bo bolj pristojalo močnejšim DO*$t" vam, naloženo krfl" vitkejšim, vzor-ftuio pa je za vsakogar, če je 1«P° ukrojeno. Zeli««* vam lahko samo «e kar največ lepih » vročih dni ter leten oddih norju, rekah *■ planinski n »*• .1 Stev. 28 (538) DOLENJSKI LIST Stran S asilcih iz Loke in Brega V nedeljo d. 7. je imelo PGD na Bregu svojo vsakoletno gasilsko prireditev. Nanjo so nas vabili duhoviti plakati, ki jih je napravil domačin Ivan Jurman, absolvent srednje šole za umetnost in obrt v Ljubljani. Ravno to kakor <-'idi lepo nedeljsko popoldne »o privabili na prireditveni prostor mnogo občinstva Ob 13. uri so imeli gasilci PGD Loke in Brega verižne vaje ki so jih gledalci spremljali z zanimaniem. Po vajah je bila vrtna veselica, katere čisti dobiček je bil namenjen za gradnjo gasilskega doma. Na i v kratkem nekaj omenimo o delu PGD Loka in Breg. ki sta bili v 1. 1959. priključeni k Občinski gasilski zvezi Sevnice. PGD Loka pri Zid. mohtv ima že tradicijo, saj je pred 5. loti proslavljalo svoj 75. ju-"iloj. Predlanskim si je nabavilo novo moderno motorno brizp-alno. ki je stala lep denar ?.e prej si je nabavilo lep društveni prapor. Posebno važno je to. da skrbi za vzgojo mladega kadra. Poudariti je treba še posebej, «a je bila pri društvu ustanovljena gasilska pionirska desetina že v 1. 1953 kot ena Izmed prvih podeželskih dese- lino. Večkrat imajo predava- dosegli 2- mesta Vsi pionirji nja. vaje in se sploh vsestran- gasilci so opravili izpit za iz- sko vzgajajo. prašane gasilce. Ves čas, jih L-mi so pri občinskem ga- vodi načelnik Dcrninik K u - silskem tekmovanju v Sevnici leto. za kar mu gre na tem Člani in pionirji Prostovoljnega gasilskega društva Loka mestu vse priznanje za truda-polno in nesebično delo. PGD na Bregu je bilo ustanovljeno šele 1. 1951 in bo v 1. 1961. proslavilo desetletnico gasilskega dela. Nabav'li so si že motorno brizgalno. Za dostojno proslavo svojega 10-letne'-a obstoja si bodo nabavili društveni nrapor in zgradili gasilni dom na vidnem mestu pri žel. postaji Breg. kar bo še poživilo okolico naselja. Tudi to društvo nosveča vso skrb mlademu kadru in ima tudi desetino pionirjev-gasil-cev, ki je bila ustanovljena v 1. 1954. Lepo jih ie gledati, kako strumno korakajo v letnih oblekah in so ponosni na gasilsko discmllho. Nimajo pa stalnoga vaditelja. PGD v Loki .in na Bregu želimo mnogo i uspehov nri njihovem o^žrtvovalnem delu. Na.j dobita pri drugih PGD na podeželju čim več posnemal cev za vzgojo mladega gasilskega kadra! Stanko Skočir VAS ZANIMA Nekaj črnomaljskih novic Trafianjski gasilci pišejo $ Nova bencinska črpalka v <2r Gradnja hotela v Črnomlju bližini železniške postaje je že so prekinili zaradi pomiainj'.ca-zgrajena. Le še opremo ie treba nja sredstev, zdaj pa z deli sp^t tin v biv trboveljskem okra- namestiti v njej in rezervoarje nadaljujejo, ker so denar le ju. Zdaj so ti nekdanji pionir- napolniti z gorivi. Pri Sploš- dpbili. Stavbo so za eno nad-Ji že gasilci-mladinci, ki so trgovskem podjetju Crno- stropje dvignili že v začetku le- Pri delu zelo vneti. Tudi seda- melj so nam povedali, da b0 čr- tošnjega leta. Gradbinci Belo-nja gasilska desetina pridno pa'ka pričela redno obratovat! kranjskega gradbenega pod-Vežba in goji gasilsko discip- 17. julija jetja bodo uredili le še neksj prezidov. nato Pa se bodo lomili obrtniških del. % Nov dvajsetstanovanjskl blok je pričela graditi občir.a Črnomelj v bižini dveh 19-stanovanjskih blokov, od katerih je eden že naselje, v drugega pa se bodo stanovalci prav kmalu vselili. Novi visoki im zelo lepo zgrajeni stanovanj:ki b'okl (grad; jih Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj) močneje olepšujejo pc-dobo Črnomlja. £ Belokranjska železolivania Belt je odkupila od občine 10 stanovanj v občinskem btoku. .Naše gasilsko društvo bo jkz štiri leta proslavilo 80— letnico svojega obstoja. Na to pomembno obletnico se je Pričelo pripravljati že letos. Do proslave hoče društvo modernizira'i svoj prevozni park ln dokupiti nov tipiziran avtomobil, ki je v občini nujno potreben, saj mora društvo nastopiti po vseh krajih. Lansko leto so si gasilci. kupili novo brizgalno iz svojih la- 1NTERTRADE Podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva LJUBLJANA Cankarjeva 1 čestita za dan vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij! stnih sredstev in s pomočjo ObLO ter gasilskega sklada. Ker sedanji avtomobil ne odgovarja in ni več primeren, si hočejo pridobiti nekaj lastnih sredstev s prirejanjem večjih prireditev. Tako so priredili v nedeljo 10. julija popoldne uspelo veliko tombolo. Vodovod, katerega že vsi težko čakajo, se resno približuje Trebnjem. Zaenkrat zavira nagel napredek le slab teren v okolici Male Loke. Pred kratkim je bila v Trebnjem posebna konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se mora vodovod podaljšati do Ponikev, ker bo Temenica onesnažena zaradi odpadnih voda. Kanalizacija v Trebnjem bo namreč prej gotova, kakor bo pa napeljan vodovod. Zato je težnja prebivalstva iz dolnjih krajev povsem upravičena, da tudi oni dobe h0eAknta,r kmetijskih po- vršin le 300 kg žive teze go-p_j_ veda, z zveznim odlokom predpisana najmanjša teža na hektar pa je 500 kg. Posamezna posestva, s površino 4—5 zdravimo in zaželimo, da bi :e-mu zgledu sledila tudi druga podtjetfla- 5 kombajnov žanje letos pšenico v Beli krajini. Lani sfs bila le dva, letos s0 se jim pri družil! še trije novi. Dva kor... bajna Ima Kmetijska poslovna zveza" Črnomelj, enega KZ Dragatuš. enega KZ Gradac in ene ga KZ Metlika. $ Camping na Vinici poča^ gradijo naprej. Turistično društvo Črnomelj gradnio naval' številnim težavam nadaljuje Pravkar urejajo sanitarije, n?-peljujejo trofazni električni fcol? opravdano teraceraka dela !n dokončujejo stavbo. Gradben-dela bodo v tem mesecu go*-va. Ce ne bi bilo pomanj-kanir cementa, bi šlo mnogo J&V Zdaj razpravljajo o tem. ali r zgradili lesen kopalni splav a1' stavbo s 6 sobami. Boljše bo f se bodo odločili za gradnjo. je zna.no. se leseni kooal- Četrtek ;•». julija - piut.c Petek 15. juLija — Vlad:mir Sobota 16. julija - Dan top. JLA Nedelja 17. julija - Ales Ponedeljek 18. julija - Miroslav Torek 19 julija - Vincenc Sreda 20. julija - Marjeta V K C DELAVCEV spremit- v ^luil>-podjetje »Minerale, Ljubi jaua-Mcir- 6aj se je v poletni vročini res kus< nastanjen, pa čuti to dru- prijetno malo ohladiti v Krki. gače. Stanovalci novih okraj- Do tu je vse v redu, kopalci uih blokov se pritožujejo, da pa že vso letošnjo sezono go- zaradi glasbo pozno v noč ne drnjajo in se upravičeno jezi- morejo spati. Cirkus ima jo nad oskrbnikom. Do go- namreč zelo močan ojačevalec, stov je vse prej kot prijazen, Novomeški otroci čez poletje prgveč besedici in razlaga. V res nimajo nobenega razvo- ponecleljek je prepustil slačil- drila, zato je prav, da je niče majhni skupini kopalcev ObLO cirkusu obisk v Novem za ves dan, trideset ljudi pa se mestu dovolil. Le lokacija res ni imelo kje preobleči, ko so ni izbrana najbolje. Nekoč je se odpravljali domov. Zvedeli bilo že govora o tem, da bo- smo, da je j vestnega oskrbni-, mo v takšne namene izbrali ka< komunalna uprava že ne- primeren prostor v Ragovem štetokrat zaman opozarjala, logu. Razmislimo o tem še en- Morda pa je v Novem mestu krait, pri upravi cirkusa pa le še kak upokojenec, ki bi naj merodajni posredujejo, da bil pripravljen to delo pre- bo v večernih urah utišala vzeti in ga bolje opravljati? glasbo. ✓ Kolikor se spomnimo, prejš- H Ponedeljkov živilski trg nja leta na kopališču ni bilo je bil po daljšem obdobju spet nereda. enkrat dobro založen. Jajca Dovolj jajčk po zmernih so prodajali po 17—19 din, so- cenah lahko dobijo novomeške lato po 30 din (glavica), bo- # Cesta skozi Metliko bo letos urejena. Metličani so izrekli na ta račun že precej pikrih opazk, pri delu na ha, ne redijo niti ene glave cesti oa ni še nikogar od živine. Kmetijska proizvodnja njih -sonce ogrelo«. Nasprotno se bo po rajonizaciji usmerila pa so vsa balinišča polna na-predvsem v živinorejo. Občina vdušenih balinarjev in vse bo morala kmalu izdati odlok kvartopirske mize v metliških o agrominimumu v travništvu, gostilnah polno zasedene. Ko ker bodo le z večjo krmsko bi kdo seštel vse ure, ki jih osnoyo ustvarili pogoje za tam prebijejo, bi jih bilo boj-boljšo živinorejo. da precej. Če bi vsaj del teh ur koristno porabili na cesti, Q Krajevni odbor Sociali- bi bil lep kos ceste že davno stične zveze Dobravice je naj- zgrajen! In še ena korist bi boljši v občini. Kmetje so se bila: mnogi »-poklicni-« kritiki pod vodstvom SZDL sami lo- bi bili tako zaposleni, da ne tili popravljanja vaških poti bi imeli časa za prazno kri-in gradnje novih. V 7 km dol- tiziranje... J. M. go pot od Grma do Dol. Do---- bravic in od Dobravic do ■ televizijski stolp so začeli n/r«*t!i,^__..i„*-u ~~ ar\n nnn ffraditi v \uikovcib blizu železniške Metlike so vložili za 600.000 poSta]e, visok bo 101 m. tehtni okoli dinarjev Vrednosti V Obliki 65 ton in imel vse sodobne napravo. prostovoljnega dela in voženj, toj^{*&#| Mi ti, itn nnn j;_____1---ti 1,™ P opremo za dllo z 1/.0 PRODAM MANJŠO HISO, nekaj go spodarskib poslopij in vrt na lepem kraju. Cena ugodna. Rimac (Luzar) Marija. Cerovi log is. p Šentjernej. 1'RODAM ix> zelo nizki ceni hišo z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje zraven ceste. Prodam tudi samo hišo Naslov v upravi lista (874 60) UGODNO PRODAM motor Moro-Ma rini 125 cem Naslov v upravi lista 1870-60)' PRODAM HISO zraven avtobusne po-staje v ČniKi.šn jicah Naslov v upravj lista (868-60). MOTOR PA NO NI A 2"0 cem skoraj nov, prodam za 230.000 din. Vprašati pri Povše. Ručotna va». 3. p Črnomelj. I'NOSTA NO VANJSKO HISO takoj vseljivo ali hišo v nedograjenem stanju v Novem mestu ali okolici kupim. Plačam takoj v gotovini N'aslov v upravi lista (S72-60). ISCEM DEKLE, ki je dovršilo šolo. za čuvanje otrokB in pomoč v po. spodinjstvti. Plača po dgovoru Ga lič, Novo mesio, Smihelska 9. ČEVLJARSKEGA VAJENCA spre j mem. Hrana in stanovanje v hiši Franc Pire, čevljarstvo. Ljubljana. Dolenjska cesta 58. UISNA POMOČNICA dobi zaposlitev pri manjši driiHni v Ljubijani. Na--top službe 15. avgusta ali po do. govoru. Naslov v upravi lista (£78-60). ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE » Ljubljani išče vajence za trgovino z rezervnimi avtomobilskimi deli. Pogoj: dovršena osemletka Stanovanja ni na razpolago. Ponudbe pod >Avtodeli< nn upravo lista (87:.r60). MI.INARSKEGA VAJENCA, ki ima veselje do mlinarske stroke in napredku, sprejme >Valjčni mlin« Ko-vnčič. Novo mesto. BREZICE Junija ni bilo rojstev Izven bolnišnice. Poročili so se: MIlan Stelja, av-tomehanjilc lz Brežic ln Olga Kr-šak, operacijska strežnica iz lakota. Edvard Clrnski, trgovski pomočnik, in Elen Sotošek, tehnica za notranjo opremo, oba lz Sent-lenarta. Henrik Bencin, avtokle-par, in Antonija Arh, poljedelka, oba iz Hrastja pri Cerkljah. Umrli so: dr. Josip Zdolšek, odvetnik iz Brežic, star 78 let. Marija Pn3°k. pospodinla iz Brezine, stara 62 let. Vinko Germovsek. Upokojen«; lz Zakota. ČRNOMELJ Junija je bilo rojenih 5 deklic in 3 dečkov. Poročili so se: Jožef Butala, rudar lz Vremskega Britola, in Štefanija Stefanec, pletilja iz Metlike. Leopold stukelj. posestnik z Rožanca, in Jožefa Absec, delavka iz Mihelje vasi. Umrli so: Katarina Petrovčlč. užitka rica lz Vranovlč, stara 87 let. Marija Bukovec, gospodinja iz Jelševnika, stara 70 let. Jože Kure, kmet s Svibnika. star 75 let. SEMrC Junija le bil rojen i deček. Poročili so se: Lu Ivlk Ivanetl lz Oskor^nice In Antonija Dajčman s Kala. Ladislav Gruden ln Valerija Avguštin, oba lz Mladice. Umrl Je Jože Plut iz Lipovca. NOVO MESTO V času od 5. do 11. Julija je bi:o rojenih 7 jaz in • prestregln mlado fcen*ko z otrokom nn topnišrn. Hišnik In njego« pomtu'itik atn jo mirila, ker Je bila »r&t-PH1"^",'" skrajnosti. Otrok-dftilica, i'- inn-la nujvei' dve in pol do tri .e,a, f{. |a^„ kf^pvltn loknla da bi se Je to kamen usmilil. Ko Jv ffSJjJ v,'''l'!'<. d" j° op/i/.iijemo in dH griijmno tako vedenje, nedostojno atere, je hitela /utrjevati: »Saj ie nisem lepit, saj Je nisem . . .1 Otrok Je od satnejra joka ihicI t?gnMjati snpo in ga Je morala Žen9kn nato ■* ■Jranllfo i,);.:iii /. vodo , g.Kolikokrat snm t» nltnll o tem. da ntrorl ne spadajo k filmskim ustitv«,,,. |.„ . i>(i, „1, s|en„ Kaze, d« se v Novem mestu tega res r■ ♦ "j,1"01"'' Se '"l'"1 ženske, ki imajo otroke, naj gredo v kino ko so otroci cr n anteni in pod nadzorstvom doma; te pa tega ■■♦ejo urediti, pa naj tndi same ostanejo .doma. R. B. XXX Nekateri Dolenjci se od te sto ln sto let Italijan; za NEVOŠCLJIVOST »Kako da si kupila kar celo balo tega blaga?« »Nočem, da bi srečala Se katero v enaki obleki,- DOBER PRAŠEK »Možu sem nasula v kavo prašek, ki človeku prignusi alkohol.« »Pa je nehal piti?« NE SMEJIJO SE NJIM S svojo nekonkretnostjo članek pod istim naslovom od 19. maja 1960 ^ tendenciozno zasmehuje in žali priznano versko skupnost in^ njene pripadnike v naši državi. Samovoljna in izmišljena je zgodba o pogrebnem obredu Jehovih pričevalcev in v bistvu neresnična. Res je nasprotno, da Jehovi pričevalci pri pogrebnih obredih ne opravljajo sploh nikakih ceremonij in tvori ves njihov obred le krajša molitev in primerni govor, ki temelji na krščanskem nauku svetega pisma, kar edino določajo pravila verske skupnosti Jehovih pričevalcev v FLRJ za tako priložnost. Zato prosimo Krščansko versko skupnost Jehovih pričevalcev v FLRJ s sedežem v Beogradu, naj njej in njenim vernikom prizadejane žalitve smatra kot da jih sploh ni bilo, ker nam je bil članek pod naslovom »Ne smejijo se njim« pravzaprav podtaknjen, in da ne uvede proti nam sodnega postopka. »Ne vem, kako bi rekla? Kave res več ne pije.« ŠKOTSKA »Kam pa tako tečeš, Mačk?« »V trgovino, da prej ne za~ pro. Na glavniku se mi je zlomil zob.« »Zaradi enega zoba boš kupil nov glavnik?« »Veš, ta zob je bil zadnji.« DVA OGLASA »Ce ima kdo kake vesti o mojem sinu, prosim, naj jih ohrani zase.* »Mlad, zdrav in odločen moški iščem delo za svojega strica, ki me je tudi doslej vzdrževal.« Osem ur z letečo na avtomobilski cesti. Revija jeznih obrazov, prepirov in psovk. Osem ur napornega nočnega dela za varnost prometa, za naša življenja. Tudi na razumevanje naletiš. Poklicni vozniki so že spoznali, da je prometni miličnik njihov pomočnik. Ne gledajo ga sovražno, kot stari znanci se pozdravljajo, opravičijo se za napake, takoj jih popravijo in odhite naprej. Oboji so otroci kilometrov in možje ceste. Obojim so zaupana naša življenja in to jih veže. čakali smo, da je izginil v temi na stransko pot proti Dobravi . . . Nepošteno barantanje ca Dovoz pri Vidmu-Krškem. Osebni avto H-21922 je pripeljal iz Zagreba. Vozil je po sredi ceste. Martin je dvignil stop palico. Voz se je zamajal, zapeljal mimo nas in obstal sredi ceste. Opazili smo, da se voznik in spremljevalec malo preveč sklanjata drug čez drugega. Ko smo prišli k avtomobilu je sedel za krmilom drug obraz. — Prometno dovoljenje, prosim! — Jaz ga bom dal, se je oglasil "prejšnji voznik«. — Se vozniško dovoljenje, prosim! — Tega ima pa tovariš! — Ne, vašega prosim, vi ste prej sedeli za krmilom. Nazadnje sta priznala, da se je eden učil voziti ... — Dvakrat po 500 din, prosim. Avtomobilska cesta ni prostor za avto šolo! Tu vozijo avtomobili s hitrostjo 100 km na uro. — Pogovorimo se: naj bo 500 din dovolj. — Ne. Oba sta naredila prekršek, torej plačajta. Nista imela denarja, napisali smo prijavo .. . »itn sem šel od dcma, je bilo še vre v redu...« £ Vozniki amaterji, okuženi od bolezni »motoritis«, so poglavje zase. Največ smo jih našli na dovozu pri Brežicah. Tam smo imeli polne roke dela. Roler, zadaj filmska diva, sedeča postrani. On brez prometnega dovoljenja. Ne ve odgovoriti, zakaj ga nima. Da ga je pozabil doma in da smo praveč natančni, je stisnil skozi zobe. Osebni avto pripelje iz Zagreba. Sprednja močna luč ne deluje. Odgovor: ko sem šel od doma, je bilo vse v redu. Za nameček še nekaj grobih kletvic na račun Ljudske milice. Drug osebni avto. Evidenčna tablica zadaj ni razsvetljena. Trije sopotniki. Voznik kolne. — Nisem vedel, saj bom popravil. Ko sem šel od doma. je bilo vse v redu. Tretji osebni avto. H-10190. Zapeljal je mimo dovoza in nato ustavil, hladnokrvno obrnil na avtomobilski cesti in nas šele nato opazil. Bilo je ponoči ... Voznik se ni izgovarjal. Molče je plačal 500 dinarjev. Na obrazu je bilo videti, da bo teh 500 din koristna šola. Torej srečno H-10190! Ko smo se vrnili v Novo mesto, je bilo že jutro. Ena izmed brezštevilnih noči naše prometne LM, ki tako skrbno bdi nad varnostjo prometa. Ena izmed noči, kakršnih bo še mnogo. MILOŠ JAKOPEC — Dober večer, gospa! Vaš sosed sem. Pošilja me žena, naj vas vprašam, če morda želite malo platna za okenske zavese... M BOGOMIL LILIJA: 1 1 NA SPREHODU P0 MALO ZNANI I NOVOMEŠKI OKOLICI »Kadar misliš, da že vse znaš in nimaš več notra- == nje potrebe, da bi se še česa naučil, si resnično dozorel =; za pokoj*, mi je zatrdil sopotnik, s katerim sem hodil = nedavno tega po krajih, kjer so malokomu znani §H kraški pojavi. Geograf dr. Roman Savnik, vodja Inštituta za raz- iH| iskovanje Krasa v Postojni, mi je izrazil to misel, §H§ ko je tekel razgovor, kako obširno je področje jamar- H| jev in vseh, ki se kakorkoli bavijo z raziskovanjem HH kraških posebnosti, pa naj so to kraški izviri, požiral- = niki, ponikalnice, vrtače, prepadine ali jamsko živalstvo HH in pred jamsko rastlinstvo. == »-Ce bi vsi«, tako je nadaljeval, »ki jih to zanima, §=§ še tako marljivo delali, ne bi mogli vsega na Do- = lenjskem opraviti niti v dolgih desetletjih. Komaj se =|| namreč lotiš enega problema, že ti ta odpre polno H! novih vprašanj, ki terjajo odgovor.-* Po lepih, obema docela neznanih kotičkih dolenj- §H skega krasa sva spotoma pretaknila vrsto globač, stu- == dencev, potokov itd., kar se le da natančno. Bilo je čmerikavo jutro in že sem nameraval = vzeti s seboj dežni plašč kot ga je imel prijatelj. ^ Čeprav ni bil težak, je bil vendar obema odveč. Potovanje iz Birčne vasi, ki sva ga opravila v H| velikih ovinkih do Novega mesta,, sva pričela v zgodili njih jutranjih urah. Od šole na Ruperč vrhu sva kre-== nila proti železniški postaji s ceste v gozdič, kjer je H| struga potočka, ki pa živi le v hudem deževju. Zato š= tokrat v njem ni bilo vode. Ob vstopu v Birčno vas §§| sva se zglasila pri Smrekarjevim očetu, da bi nama pj| pokazal pot do obeh studencev pod vasjo in dal Up potrebna pojasnila o teh vodah ter kraju, njivah in |f§ travnikih tam okoli. Trava je bila še rosna in kmalu •gs sva imela mokro obutev in hlačnice. Vendar na to H§ nevšečnost ni bilo časa misliti. Sicer pa sva vedela, == da to ne bo trajalo dolgo. Sonce je namreč začelo stano-§= vitneje kukati izza oblakov in obetal se je lep sončen |H dan. Sosedov oče, ki je kosil travo blizu izvirka s pit- H| no vodo, ki nikdar ne usahne, nama je povedal, da |H ta ob hudem deževju bruha iz jame, obdane z be- m tonskim zidom. Voda, se takrat razliva po travniku §G navzdol v dolino, v strugo, po kateri navadno priteka m še voda iz bližnjega studenca, kamor gonijo napajati H| živino. Ta izvir je bil tokrat suh. »Pa veš, od kod izvira ime Birčna vas?* me je = pobaral prijatelj. Pojasnil mi je, da prihaja iz be- H§ sede »vir«, torej »Virčna vas* — Birčna vas, podobno |H kot »Vršna sela« — Uršna sela. Pri tem sem se sam = spomnil na »Ušivec«, ki je nastal iz »Viševec«. L 28. V zalivu sta Bojan in Jure veselo pričakala profesorja in Mašo. Tudi Nemec se je pozdravil s profesorjem. Pripovedoval mu je, da bo zbiral školjke in morsko rastlinje. Toda zagovoril se je, profesor se je razumel na morsko rastlinstvo. »Zakaj ste prišli sem? Tu je obala pusta.« — »Svetovali so mi tako,« je rekel Nemec. »Potem vara pa svetujem jaz, da se podate na otoke, kjer boste to laže napravili. AH imate ves pribor, ki je potreben?« — »Dobim ga. Čakam, da mi ga pripelje neki ribič iz mesta,« je rekel Nemec v očitni zadregi. — Profesorju očitno ni bil všeč. Vrnil se je k fantoma in Maši, ki so si ogledovali oriber za podvodni lov. 29. »Danes prepuščam Mašo vajinemu varstvu,« je rekel profesor Bojanu. »Pazite, da se kaj ne zgodi. Motorja ne prižigajte! Vrnem se zvečer, ker imam opravek v mestu. Glej, Ma-šica, da boš ubogala!« »Nikar se ne boj, očka,« je obljubljala deklica. »Lovili bomo ribe in celo košaro lepih školjk bomo nabrali.« Preden se je profesor poslovil, se je še obrnil k fantoma. »Bolje je, da se z Nemcem ne družite,« jima je potihoma rekel. »Ošaben Je in laže. Ce bi kaj hotel, pokličite barbo Marka. Doma krpa mreže.« 30. Ko je profesor odšel, so se Bojan, Jure in Maša lotili priprav za podvodni lov. Poklicali so tudi Miša, naj pride, ker se je Nemec sončil v pesku in ni kazalo, da se bo premaknil z obrežja. Toda Mišo ni maral priti. »Opanki me žulijo,« je zaklical. »Moram si popravili Jermen.« - Mladi so sedli v čoln. Nemec je prišel bliže. »To je motorni čoln, ali ne?« je vprašal. »Ce boste nalete* na kake školjke, mi jih prinesite. Dobro plačam.« Stopil je v čoln, se zibal na krnu in si ga ogledoval-Sele ko so mu rekli, da bodo odrinili, je skočil nazaj na ob«** 915111777139249475^224^1346794989