Sklepi in stališča VII. seje občinske konference SZDL
Na ra/širjeni seji občinske konference SZDL so navzoči obravna-vali anaiizo, ugotovitve in oceno obiskov krajevnih skupnosti v občini tet sprejeli naslednja slališča in sklepe:
1.  Obiski v krajevnih skupno-itih so potekali  po začrtanem ¦>rogramu z vsestransko naklo-njenostjo družbenopolitičnih de-lavcev in aktivistov v KS.
Na pogovorih je bila vsa skrb posvečena tudi samoupravni in politični organizaciji KS glede na ustavno opredelitev vloge kra-. jevne skupnosti v našem družbe-nem sistemu in predlog resolu-cije zvezne skupščine o nadalj-njem razvoju KS.
Na podlagi zbranih rezultatov in z vednosljo, da ti ne bodo sami sebi namen, temveč da so le del širše družbenopolitične aktivno-sti, ocenjujemo akcijo za uspeš-no.
V skoraj štiriletnem obdobju uresničevanja koncepta seda-ijega statuta SZDL smo dosegli le širše oblike vključevanja ljudi </ demokratične aktivnosti in se je frontno še zlasti razširil dele-gatski sistem drugega mandat-nega obdobja, vendar pa še nismo izkoristili vseh oblik, kot so ulični, soseski in vaški odbori, pa sekcije, sveti in druge oblike organiziranosti ter interesnega združevanja občanov.
2.  Po sprejetju nove ustave in ?akona o združenem delu je bila «postavljena     nova     samou->ravna organiziranost krajevnih ikupnosti. Sprejeti so bili novi tatuti, ki so bili podlaga za vzpo-tavitev in funkcioniranje orga-iov samoupravljanja v vseh kra-jevnih skupnostih. Tako vzpo-stavljena samoupravna organizi-ranost daje široko osnovo za po-polno uveljavljanje novih druž-benoekonomskih     in     samou-pravnih odnosov v KS.
- 3. Skoraj v vseh KS so bile na ^adnjih volitvah oblikovane po-ebne in le v manj primerih zdru-iene in skupne delegacije. S tem e delovnemu človeku in občanu leposredno omogočeno, da za-adi boljšega poznavanja pro-)lemov lahko lažje in aktivneje 3osega v razpravo na tistih po-dročjih, kjer obstaja njegov inte-res.
Posebno to ugotavljajo v kra-evnih skupnostih, ki tej akciji liso povsem sledile in so obliko-'ale združene delegacije. Še ¦edno pa ni zadovoljivo povezo-'anje delegacij z drugimi obli-cami združevanja krajanov; sta-išča do posameznih problemov e vse preveč nastajajo v samih
delegacijah in je identičnost sšir-šim interesom krajevne skupno-sti odvisna od informiranosti de-legatov ali njihove istočasne vključenosti in organiziranosti v druge samoupravne in družbe-nopolitične organe KS. Ta »sa-mostojnost« — odtujenost je še zlasti opazna v večjih krajevnih skupnostih, medtem ko so dele-gacije v manjšil, in še zlasti v va-ških KS bolj spojene z drugimi oblikami demokratičnih aktiv-nosti v KS.
.4. Zobiski krajevnih skupno-sti je ponovno potrjeno, da smo velikost KS kot pogoj za vključe-vanje krajanov v krajevno sa-moupravo odslej premalo dajati v ospredje nalog pri nadaljnjem razvijanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Vendar ne velikost poštevilu pre-bivalcev in po prostoru kot krite-rij in nujnost za delitev za vsako ceno.temvečponjenistanovanj-ski in prostorski oblikovnosli (npr. KS s starimi naselji, med katerimi nastopajo nove stano-vanjske soseske ali samo zasel-ki), torej velikost po široki pe-strosti interesov stanovalcev in njihovi zaokroženosti.
V velikih kra jevnih skupnostih so sicer ustvarjene večje možno-sti za dobro funkcionalno orga-niziranost s profesionalnimi taj-niki svetov, tajniki družbenopo-litičnih organizacij in tajniki za delegaci je ter ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — čeprav je taka ustvarjalnost tudi nevar-nost, da postane delo v KS urad-niško in forumsko, nevarnost, da potekajo aktivnosti ob sicer vzorni upravno-administrativni urejenosti le v krogu voljenih de-legatov na neposredne vklju-čenosti  krajanov praktično ni.
To je še posebno prisotno v primestnih krajevnih skupnostih, v katerih poteka intenzivno spreminjanje kmetijskih površin v stanovanjske soseske, zaselke ali četrti individualnih gradenj. Vključevanje priseljenih stano-valcev v krajevno samoupravo je ležavno, še težavnejše pa je vključevanje stanovalcev iz raz-drobljenih novonastalih zasel-kov kot iz novonastalih zaokro-ženih sosesk. Zato so nove sose-ske tudi najprimernejši naravni element za oblikovanje nove krajevne skupnosti. Praksa pa — žal — kaže, da je v takih primerih največji zadržek oblikovanje KS — protor. V manjših soseskah je   ta   nepopolnost   namenskih
prostorov še večja kot v večjih. To ponovno potrjuje nujnost, da se mora med tem nastajanjem soseske oblikovati krajevna sa-mouprava, v kateri bodo že prvi stanovalci prek demokratičnih oblik nadalje gradili svoj prostor. V primestnih KS je problema-tična vključenost zasebnih kme-tovalcev. Ti se ohranjajo v staTih kmečkih — vaških zaselkih s povsem specifičnim interesom in v veliki, na novo zazidani KS z množico priseljenih stanovalce^v ne pridejo do izraza.
Tem problemom je treba v vo-lilnem obdobju posvetiti več po-zornosti ter organiziranosti sose-ske, vaške, ulične in tudi hišne svete in odbore povsod, kjer je to le mogoče in je zanje dovolj Ijudi. Tako bomo ublažili ali tudi ppvsem odstranili problem veli-kosti KS in se ubranili nevarnosti forumskega in odtujenega dela.
5. Urbanistično neurejene krajevne skupnosti omogočajo namesto razvojnih načrtov le zbir želja, kajti njihova prihod-nost je mnogokrat nejasna pa zato probleme rešujejo nenačrt-no, premalo zainteresirano in brez večjih uspehov. Kjer ni ja-snih razvojnih programov, zao-stajajo v preskrbi in gradnji ob-jektov, ki pomenijo urejenost in standard krajanov.
Za izražanje, usklajevanje in doseganje interesov do svojega življenjskega okolja morajo biti krajani organizirani v kVajevni skupnosti. KrajevnasamoUprava torej ni namenjena sama sebi, temveč je odnos krajanov do svojega kraja, do svojega okolja in življenjskega prostora. Razvi-janje krajevne samouprave je ustvarjanje možnosti, da se inte-resi    krajanov   lahko   samou-
pravno organizirajo in uresniču-jejo. Urbanistična obdelanost kraja pa je prvi pogoj, da s kra-jem lahko gospodarijo, načrtu-jejo in uresničujejo razvoj. Ob-močja, ki uibanistično niso ob-delana in ne dovoljujejo pose-gov, so za krajane odtujena, z njimi ne gospodarijo oni, temveč nckdo zunaj njih. te odtujenosti pa je pri nas odločno preveč in je odločujoči zadržek za nadaljnji razvoj temeljnih samoupravnih skupnosti.
Praksa kaže, da je v urbani-stično/aključenih alizadaljšičas urejenih krajevnih skupnostih vključenost .občanov v samou-pravno ter družbenopolitično aktivnost množičnejša. V takih KS so tudi plani družbenega ra-zvoja dolgoročnejši in realnejši, krajani imajo v načrtih in pro-gramih oblikovano bodočo po-dobo svojega kraja in se združu-jejo ter iščejo vedno nove oblike združevanja in svobodne me-njave dela, da bi načrte čimprej uresničili.
Kot osrednji, skupni problem vseh krajevnih skupnosti pa so pogovori izpostavili urbanistično neurejenost, preskrbo, kanaliza-cijo in telefonsko omrežje.
Da se bo torej krajevna skup-nost lahko razvijala kot resnično temeljna samoupravna asocia-cija ljudi, v kateri si sami urejajo medsebojna razmerja po načelu solidarnosti in vzajemnosti, se usposabljali za obrambo ter ra-zvijali aktivnosti družbene sa-mozaščite v miru in vojni, mo-rajo biti KS urbanistično obde-lane in morajo imeti jasen, dol-goročni načrt razvoja. Zato se bo treba že v naslednjem letu lotiti izdelave razvojnih načrtov KS ter se z njimi vključiti v razvojna prizadevanja   občine   in   širše
družbene   skupnosti   v  drugem srednjeročnem obdobju.
6. Glede na ugotovitve, da v krajevni skupnosti opravljajo obilico administrativno tehnič-nih poslov, ki sodijo v okvir dela skupščine občine in njenih izvr-šilnih in upravnih organov, bo treba pospešiti proces preobra-zbe dela državne uprave in v večji meri upoštevati pobude, ki prihajajo neposredno od delov-nih Ijudi in občanov iz krajevnih skupnosti in njih samoupravnih oblik delovanja.
Za uresničevanje razvojnih programov krajevnih skupnosti so osnova denarna in materialna sredstva. Ugotovljeno je bilo, da so bila ta premajhna in da ni za-živel sistem financiranja KS, kot je to ustavno opredeljeno. Hkrati pa smo ugotovili, da je bilo letos za uresničevanje programov ra-zvoja KS na razpolago prek 25 milijonov dinarjev, da je bilo stalno neizkoriščenih prek 10 milijonov dinarjev.    .
Neposredne naloge, ki izha-jajo iz ocene obiskov krajevnih skupnosti in so trenutne ali per-spektivne.
1. Nadaljevati bo treba s pro-cesom samoupravne in prostor-ske preobrazbe krajevne skup-nosti tako, da bodo le-te postale naravna in življenjska skupnost, v katerih bodo delovni ljudje in občani bolj kot doslej lahko ne-posredno uresničevali svoje inte-rese po samoupravni in demo-kratični poti.
Pri uresničevanju samouprav-nih odnosov bo treba zagotoviti normalne možnosti za delovanje delegatov in delegaci j ter težiti za
TOPLARNA
UUBUANA
—  proizvaja električno energijo
—  proizvaja toplotno energijo in tehnološko paro za potrebe komunalnega gospodarstva Ljubljane
—  prodaja pepel kot polnilni oziroma gradbeni material, demineralizirano vodo in karbonatni pesek
S svojim delom pomagamo izboljševati detovne in zivljenjske pogoje prebival-cev širše in oije družbene skupnosti.
Vsetn občanom želimo veselo praznovanje in obilo uspehov v NOVEM LETU
krajšimi in kvalitetnejšimi dele-gatskimi informacijami.
V delovanje delegatskega si-srema je treba vključiti vse sa-moupravne, strokovne in druž-benopolitične subjekte, ki lahko v marsičem pripomorejo k obli-kovanju stališč delegatov in de-legacij ter ne nazadnje skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
2.  Programiranje razvoja kra- ' jevnih skupnosti mora postati se-stavni del družbenega planira-nja. Zato se bo treba lotiti izde-lave razvojnih programov za ob-dobje 1981—1985, ki bodo re-zultati dogovorov med krajev-nlmi   skupnostmi,   samouprav-nimi    interesnimi    skupnostmi, TOZD   in   družbenopolitičnimi skupnostmi.
3.   Ker so nekateie KS glede na prostor in število krajanov prevelike in je v njih mnogo težje uresničevati  samoupravne pra-vice in dolžnosti, bo treba le-te j razdeliti, pa zagotoviti prostor- I ske,   materialne   in   kadrovske možnosti za njihovo delovanje.
4. Glede na znatno migracijo delavcev iz ene Ijubljanske ob-čine v drugo, sedanji sistem fi-nanciranja s prispevki delovnih organizacij na zaposlenega de-lavca ne more biti trajna rešitev financiranja KS. Rešitev tega, za Ljubljano specifičnega problema je možna le na podlagi družbe-nega planiranja in programiranja razvoja krajevnih skupnosti, kjer se bodo na podlagi samouprav-nega sporazumevanja in usklaje-vanih programov združevala sredstva za razvoj posamezne krajevne skupnosti. Poleg tega pa bo treba še v večji meri kot doslej še naprej združevati sred-stva v obliki prispevkov delovnih ljudi in občanov.
5. Premajhna učinkovitost je | največji vzrok, da ostajajo nere-   ! šeni problemi preskrbe prebival-  i stva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami,    nekateri    pro-blemi s področja komunale (npr. vodovodno, električno in cestno omrežje), socialnega, zdravstve-nega varstva itd. ter so kot taki stalni predmet kritike na vseh se- 4 stankih  krajevnih skupnosti in 1 družbenopolitičnih   organizacij, j kar negativno vpliva tudi na poli- ] tično ozračje nasploh.                 I
65. Za postopno in operativ-nejšo odpravo ugotovitev in ocen morajo angažirati vse sa.mou-pravne politične sile, ki jim je hi-trejši in skladnejši razvoj občine stalna, osrednja skrb.