E. A.:
Kako je ozdravel gospod Čušperški.
Zdaj bom povedal eno o rokovnjačih. Grozno! Ne poslušajte ua obe usesi, da Yas ne bo tako hudo strah! Kar samo na eno, pa še (isto prav ua. koncu, tako, kakor posluŠaie maiuo, ko se vam ne Ijubi ubogati.
Živela sta dva rokovnjača. O, kaj rokovnjača! Rekel bi razbojnika in pol in še za črn nohet čez. ln sta rekla. <!a pojdeta krast na Čušperk. Cospocl * da jc debel in ga bole noge in itna revmatično lenobo, hlapec da je len in da spi. Drugega v gradu tako ni, ki bi se zopcrstavil. Saj so zadnjič dekle «e pred lisieo splezale na kurjo gredo in bi jih bila kmalu kuna vse poda-*vila in so nasli nekaj mrtvih. KokoŠi .namreČ, ne clekel.
Tista dva razbojnika pa sta bila Gašper in Boltežar. Bila sta dve fretjini sveiih Treh kraljev. To je bilo včasi, ko sta bila še mlada in sta koleclovala. Miha je bil po navadi z ujima, zdaj pa ga ni bilo. ker je bil pod ključem. To je moral biti tcžak kljuc, da jc Miho priflržal.
Cašper in BoJteŽar si& rekla, da pojdefa krast. Naravnost rta sirašni ^rad Čušperk. Gašpar da pojde po orehe, Boltežar pa po koŠtruna. Kdo je že jedel orehe in kostruna? Imenitno, pravim! To sta slisala tudi oba rokovnjača.
Pa sta se zmeniia: tisti, ki prvi opravi. na.j lepo za pristavo zakuri ogenj, da bosta koštruna kar tam spekla. Kdo bi nosil s seboj rogove iu lcosti, ki samo ropotajo in ne dajo masti. Še s kožo je zdaj sitnost, ker koj smrdi Jn gredo muhe nanjo.
Za prisiavo sta sc locila in si segla v roke in obljubita pri vseli svct-nikili in se sv. Antonu povrhu, da nobeden ne izda drugega, če bi ga kdo slueajiio ujel in bi moral pod ključ. Potem sta si Še voščila: >Bog ti po-magaj in sv. Krišpin!« pa sta. šla.
Tema je bila in noč in še luue ni bilo. Če si stegnil roko. nisi vjdel prstov in sova je skovikala in čuk je žvizgal pa potok je strašno šumel pa v vejah je mrdal polh. Vsak grm je bil Črn in drevesa so bila kakor mrki Telikani. Pri gradu pa je laja! črni pes čuvaj. Grozno, zamolldo, besno, jezno, ogorčeno in divje. Ta pes je spreminjal barro: podncvi je bil rjav, ponoci pa divje črn. Strašno!                                                                  j
To lajanje je slišal hlapec. Prevalil se je na desno plat z leve in smrčaM Pa tako sinrčal. da se je zbudil. Po dolgem zbudil in še počez in prisluhnitnr Čuvaj pa je le čruo lajal v temi in noči in lune ni bilo. ko je bil vsak grm črn in drevesa kakor mrki velikani.
¦_______________________55_____________________________
-To nekaj pomcm,?. je ttejal hlapcc in se pokril z odejo eez glavo. 1'uva.j  pa  jt  le  lajal  besno in inrko in   razdraženo, zamoiklo in jeznO in ogorčeno pa čuk je mraeno skovikol in polh mrko je mrclal, pa se prstov nisi videl v temi. Vse je bilo mrko, rečem vam.                                        ^ J
j-Tof pa res nekaj ponieni!« je dejal hlapec in dviguil glavo. »PresnetiH pes, tak daj no mir!< Toda ko je dvignil glavo, je videl skozi špronjo ogen^H 2.0. pristavo.                                                                                                        '^H
»Ogenj? To kaže, cla so tam Ijudje!« je bistro uganil.                            ^M
*Če bi bili rokovnjaei? Muram zbuditi gospoda!«                                    ^J
Pa sc je po tihem splazil po hodniku, dtt ne bi prepodil tatov in J^H^ zlomil s hruSfem ixi truščem vrala, ki jih je goepod zapiral za seboj, iu jelS udaril s silo po vratih gospodove spalaice in zašepetal:                                H
:>Fst, gospod! Najbrž so rokovnjači!«                                                       ^t
Gospmla pa sa bolele noge. Kiutar bi moral kaj uapraviti, so ga ko|^| bolele. 1 ii je tudi tisto jioč, ko jt; bila teina in so sove skovikale, tudi ko]^| vedel/da ga bole. Pa prebudil se je.                                                             f ^T
. . *Kaj je?< je bolrio \prašal. Kajti tudi to je vedel, da je mogel sain|^| hlapeč vloiniti vratn iu da bo nekaj opravka.                                              . H^
?Rokovnjači!f  je dahnil hlapec. >Pst, tiho! Le jioglejte!-                      ¦
»Oh» kako me bole noge!t                  .                                                     '^|
>Vaa pa vzdignem!^                                                                          -       i^M
Pa ga je vztlignil k oknu in sta gledala ogeuj za pristavo in kako #H nekaj tam okoli ognja mota,                                                                         '^L
.-Krascn ogenj!'- se je raj;nežil goapod. -Kako lep ogenj! Kaka hi skoei|H tezenj, pa me tako l)ole noge!<                                                                     r<H
-Da,  toda. rokovnjačiJ^:      'r^| ^Prepodi jih,<  je  dejal  goH spo<l!-i                                         t|
Če mi" glavo tzamete,   ša^H
pa Ht"!-:                 '            '          'I^
>Oh, nieiie pa tako bole uoge!«                                   : t/13
>Ponesera vas!«                ¦¦>•. :>f
»Oh, ko me tako bole nogefjt >Ali naj vani rokovnjara pri-stavo zažgo v tej iemi? Saj bi še oguja   ne   videli   gasii!   V   tej straŠni mraciii temi!«
To je držalo. Napravila sta, da ga bo hlapec nesel Šiuporamo* gospod pa da bo vzel tri stare pišiole in še nož v ustih. Če bodo rokovnjači to videli, da bodo kar zbcžulii Tri stare pičtole za pa-som pa nož v ustih! Ce je povrh še tema in vsak griii črn in Žuk. skovika! Strašno! Saj je Še mene struh!
I ako jq uesel hlapec go-spcnla oprtav «avkreb(?r, kajii pristava je bila na malem hribčku. Jo po zaio, da se je videJ ogeaj in\>v-no, to bom Še povedal.                           '                                                   '    -v
56
Hiapec je sopel, gospocl je stoka!, da ga bale noge, strah pa ga ni bilo. \ak! V ustili jc imel tri pistole in pa bridki nož za pasoin. \este, moral je inenjati, da ga niso boleli zobje, pa bolj strašen je bil, posebno še, ko je bila takšna grozna tema.
Pod hribom sla prislulmila. Tam pri oguju je hresealo, kakor bi kdo ovehe trl. Toda nista raislila na orehe. Kdo naj misli na orehe, ee imaš opraviti z rokovnjiiči? Tisto hreščanje jima je slo prav do kosti. Prav. In sta res takoj ponrislHa ua kosti.
-Strahovi!« je dejal gospod in so mu parlle vse tri pištole-iz ust. >Stra-hovi!« je zasklepetal z zobini. ^Pištole so m'\   izbili ,iz ust!«
^Saj iinate še nož!«
Pa je nasel noŽ in ga vtoknil v usta, dn bi bil bolj strašen in tia bi mu zobje nts šklepeiali.
Šla sta zopct par korakov pa sta obstala: tisto hresčanje je bilo strašno.
•»To itiso rokovnjači, io so strahovi — kosti tarejo ali pa kegljajo z njimi!^ je dejal gospod iu otlprl u*ta.
Kje iiuaie noz!« je ilejal hlapec, ki ga je spreletela zona, ker je bil golih rok.
*So mi ga že izbiliU je zastokal gospod^
»Pa so res kostif* si je obrisul hlapec rosno čeio. Rosno, pravim; Kaj rosno? V potokih mu je pot curljal in hropel je pod brenienom in <xl strahu. Pa ni Šala, če je tema in je vsak grm črn in Če ne vidi« prstov. Lahko jih kdo odgriznc, pa «e vidiš, kdo ne kd&j, prideš domov, p& ni prstov nikjer. Jn če je teina, jiJi še poiskati ne moreš. Pa ua čuka niste pomislili. Pomislite na čuka. Lahko jih otlnese čuk!
Hlapec pa je hrbpeJ in sojicl. Tako hropel i» sopel, da ga je ellŠal Cašper, ki je orehe trl iu ogenj  kuril in na koštruna cakal.
sHoj,i je zaklical! rAii je tcžak? A\i naj pomagam? Le gor z njJm, da ga kar deneva iz kože, jaz sem že vse potrl!<
*AH sliŠia?« je koprnel gospod.
sSlišim! To so Htrabovi. Odrli vas bodo! Smiliie st: uii. gospod, iu huclo mi je!< je ihtel hlapec. >Kaj boste brez kože, gospotl? In še brlte vani o<lere, O)oj!<  Pa je  zvesta diiŠa  hlapcc zatulil  na glas.
lo je slišal Gašper dn je mislil, da koštrun blejt*.
-Le hitro, le hiiro z ujim! Ogenj prav lepo gori! Kar zasukala ga bova pa bo ocvri!* je junačil GaŠper.
-Otvrli vas bodot^; je tulil hlapec. ^Oh, Če bi smel jokati, tako se mi smilite! Snedli vas bodo, gospod!«
sMene že nel< je pogumno <lejal gospod ter se izirgal hlapeu s hrbta iii jo nacvrl po hribu navzdol. No, vidite! Zdaj vemo, zakaj inora biU pri-tštavtt na hribu. O, pa noge ga niso prav nic bolele.
»Drži ga, di-ži ga!« je vpil Gašper zt\ njim. *Le drzi ga!-:
^Tak ti je nšel? Drži ga, da prklem jaz na pomoč!«
Gašpcr .je lomastil po grmovju in tlraČju proti njima. O, pa ju n.i iijt-1. Gospod je bežal in uoge ga niso bolele, hlapcc pa se je vrgel v potok in samo usta držal veu, da ni uion.il. Pa meziuec si je drgiiil, da si ga nie prehladi.
Pa strašna noc je bila, takšna s temo in je skovikal Čuk.in je bil vsaK srm črn in tutli rjavi pea čuvaj. Pa še sreča je bila. da je bila iemfl, ssa vse »reča: za rokovnjača, ker sta ukradla 111 spekla koštriina, za hlflpcai <la se je okopal, ker bi se.sieer ne bit pred smrtjo, gospod pa je ozdfavel t'11 noge ga prav niv. reč niso bolele. Kako je ozdravel pa nikoniur ne pov6 in sta se « hlapeem zaklela pri sv; Volbenku, da ne povesta nvkomuri
57
_______________________58______________-